&v 94. V G uric v v soboto dite W: ivvguista j 91-1." Iskala trikrat na teden, in sicer t torek, Mrtok in soboto oh 4. uril popoldne ter stane po pošti pfjemana alt v Gorici na cfo-n pošiljana.: vse lelo • . , 15 K Vs m Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „Sočau v vseh tobakarnah. .SOČA* ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu-^Kažipet m Goriškem' in Sradiščasakem" m dvakrat v letu „Vozfii red Že« leinic, parnikov ia poštnih s?esa. Ha naroČila brex doposlane naročnino se ne oziramo. XLI tVae za n*rod. svobodo in napredek!« Dt. K. Lavrič. ' UredMištvo s nanaja v Gosposki ulici 'Šil 7 Gorici vi. riadstr. na delBO. Upravništvo se nabaja v Gosposki ulfciSt.'7 v I. nadstr. na levo v ffskarni; Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se fačunijo po Petit-vrstah, če tiskano!l-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 1? vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik m izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. T»|»toii it. 1*9. — „Gor. Tiskarna" A. GabrSček (od*ov. J. Fabfrč) tiska in zal. m vera. h. i Glavni namen zbesnelega dervišu v »Gorici* in *Prim. Listu«, kamor je tudi odložil svoj nečeden produkt, je ta: po- ' kazati ljudstvu, da goni »Soča« ljudi iz cerkve, da jih goni v drugo vero, to se pravi (po derviševi pameti), naj izstopijo iz katoliške cerkve. Derviš se je pošteno urezal. »Čas« se že sam izreka proti izstopanju iz cerkve; saj piše; »Tudi samo izstopanje iz cerkve je negativno. Tem bolj, ker se v nekoliko težkih skušnjah ljudje po tihem in skrivaj vračajo zopet v naročje ceikve.« No. torej, že »Cas« sam ne goni ljudi i/, cerkve, kako more trdili patem derviš v »Gorici , da »Soča« podi ljudi v drugo vero, to je za izstop m katoliške cerkve, ako je ponatisnila »Caibve« besede, katerim ni pri-djala nič svojega? C,-kako?'Po svoji stari topovski navadi daje iztrganim stavkom drug pomen, kakor ga imajo v celoti. Na tak način se vedno borijo nečedni kleri-kuliti junaki. »Čas« je pokazal na figuro ljubljan- | skega Škofa ter na to rekel, da proti take vrste ljudem je sicer mogoče delovali z dokazi, da ogroža vero, da maši v ljudi mesto vere svojo politiko; toda še bolje s tem, če mu izobraženi ljudje obr- j nejo hrbet ter gredo za tako vero, kjer nad njimi ne vlada noben cerkveni dostojanstvenik. Povedali smo že zadnjič, kako se že : tudi priprosto ljudstvo odteguje jami razbojnikov ter beži pred strahovanjent velikih in tnalih v črni suknji ter si ustvarja , svetišče za molitev-drtna. Celki realisti , so rekli v »Času. da naj gredo ljudje za tako vero, kjer nad njimi ne vlada noben cerkveni dostojanstvenik. Iti že gredo. Niso pa češki realisti oni. ki bi trgali ljudstvu vero iz srca. o ne, ampak oni • osvdbuiejo ljudstvo od klerikalizma s tem. j da opozarjajo na pravo vernost. Kar se ; je godilo iu se godi na Francoskem, Por- • tugalskem, Španskem, v Belgiji, to ni nI— kak boj proti veri, $o ni nikaka gonja za izstop iz cerkve, ampak to je boj proti klcrikalizmu, proti onemu nevarnemu gibanju cerkve, ki izkorišča vero in sveta notranja človeška čustva v samopašne posvetne namene, v svrhe absolutnega gospodstva nad ljudstvi. Tak boj ie veri le v korist, v škodo pa klerikaiizinti. Po takem boju se dvigne vera iz blata klerikalne politike ter postane zopet last srca in urna. Radi Francoske, Portugalske in Snanske klerikalci kričijo zato, ker zgu-I: a vajo tam, oziroma so že zgubili upajmo, da per omnia saecula saeculorutn svoje posvetno gospodstvo, svojo posvetno moč, slonečo na brezvestni zlorabi sere m cerkve v posvetne politične namene, /ategadtl tako kričijo. In pri nas kriči;:), ker se bojijo, da bi utegnila kedaj zasvetiti zarja svobode tudi v srednjeveško Avstrijo, svobode, pod katere žarki bi se strgale vezi, v katere drži ljudstvo zavezano črni kleiikaiizcm. Tedaj bi se izločila zopet vera i/, politike, čista bi bila vera in ne metali bi je več po mlakužah klerikalne politike in ne barantali in kup-čevali bi več ž njo. Klerikalcem je vera kot vera deveta briga. Brezverci so in klerikalni generali s svojimi pomočniki izprijajo tudi ljudstvo, da. postaja brez versko, namreč med pristaše internacionalne klerikalne stranke trosijo hrezverstvo. Klerikalec sme sto-liti vse, kar hoče; vse mu je dopuščeno in odpuščeno, tudi največje lopovstvo in zločin. Tak človek kmalu uvidi, da je vse skupaj Ir;tega in če je poprej kaj veroval kot zvest pristaš klerikalne stranke, to je verske stranke, kakor jo označujejo, kot -čuk« ali »Marijin otrok« ali člrri katoliškega društva ne veruje nič več. Ucepili so mu misel, da ker je pri rj:h, že zato je svet in sme početi, kar I oče. MonŠtranco se izrablja za .»čukov-ske parade«, cerkev je shodnica njihova, z vsem, kar je drugim pravim vernikom fv* to, oni delajo lepo »po domače«. Kakšna vera je to? Kriva, preveta skrajnega sovraštva do drugih ljudi, ki z grozo opa- žaiOj k;4 počenjajo izvestni posvečene! in neposvečenci s cerkvijo in vero. Tako je, pijani derviš v »Gorici« in »p- T-iorskem listu«. Kadar se strežne ter pride k sobi, bo že videl, da ima »Soča« prav.....Prav pa nima on, ki je brezverec iu ne:)ra,ncn falzifikator, ki je nalagal svoje »bravce«. Klerikalci in socialni demokratje proti učlteljstvu v kraiko-ajdovskem volilnem okraju. Odmev po volitvah. »Nasilnost učiteljev zoper prosto ljudsko voljo.« — Dva H in kota, črni In rdeči, — »Učiteljstvo zunaj šole.« — Po volitvah se je bil oglasil dr. H. Stepančič, kandidat za kraško-ajdovski okraj, takoj 22. junija. Možieelj (oficijalni izraz klerikalcev) si je gotovo domišljal, da bode izvoljen tako, kakor je bil izvoljen v deželni zbor. Ker se je zmotil, zato se je zagnal, kakor puran v rdečo ruto, v učitelje, ti ueč v svoji razburjenosti, da »to niso bile nikake volitve, nego nasilnost učiteljev zoper prosto ljudsko voljo.« ., Možieelj opira svojo trditev na došla poročila. Da bi trdil kaj takega kdo drugi, ne bi mu zamerili; oa pa se upa in drzne tako napadati c. kr. sodni svetnik, to je škandal, za katerega bode dajal junak iz Temnice še odgovor. Pride čas, ko se ga pokliče na odgovor in takrat ibodemo zahtevali dokazov za tako pavšalno sumni-cenje, nedostojno za c. kr. sodnega svetnika. Dostojen mož bi kaj takega ne posla! med svet in celo še s svojim podpisom. Le naravno je, da so ibili učitelji- vo-lilci ogorčeni nad tako hrezobraznostjo; nameravali so mu odgovoriti na drugačen način nego je njih izjava, katero so poslali v javnost. Kaj bi rekei Stepančič, Fon in Gregorčič, ako bi učitelji posnemaje c. kr. sodnega svetnika dr. Stepančiča poslali.-.v svet izjavo tz ozirom na izid volitve v; gor riški okolici in v gorah: »To sicer niso bile nikake volitve v pravem pomenu besede, nego je (bila glasom došliL iročil nasilnost duhovnikov zoper prosto ljudsko voljo!« To bi tbilo vpitja nele po časopisju, ampak po vseh cerkvah bi treskalo in grmelo; vsi vragi bi bili spuščeni iz verig, vse bi poslali v boj proti taki predrznosti — če tudi bi taka izjava tisočkrat in tisočkrat bolj odgovarjala resnici kakor Ste-pančičeva. A ne 'bili bi s tem zadovoljni, ampak proti učiteljem bi uprizarjali prave kri- * žarske vojske, zaganjali t>i se v nje v vseh mogočih zastopih: od krajnih in okrajnih šol. svetov do deželnega Sol. sveta i,n celo na ministra bi se spravili, da bi šel v boj proti onim, ki bi približno mnogo bolj resnico trdili, nego jo je dr. Stepančič. Cel generalni štab klerikalne stranke bi bil na nogah, lovil bi podpise in kaline, katere bi vodil pritiskat kljuke tja, kjer imajo besedo čez učitelje, če tudi bi bili resnico govorili. Klerikalnega Hinkota je posnemal socijaluo-deniokraški Hinko, ki verujoč v nezmotljivost klerikalcev, je trdil v svojem glasilu skoro tako, kakor njegov kolega, da so učitelji krivi, da ni bil v kraškem okraju prišel v ožjo volitev sp& dem. kandidat. Seveda, dokazov ni navajal nobeden, ker jih pač m. Čuditi se moramo, kako so ljudje tako labkomišljeni, da mečejo okoli sebe take trditve, ki nimajo podlage, k j ne odgovarjajo resnici. Ali poznajo razmere tako slabo, ali pa rabijo svoje trditve, da zakrivajo poraz. Klerikalni Hinko ni.bil iizvoljen le zato ne, ker večina volikev ni klerikalna, :.mpak nai odno-napredna in kot taka ie volila onega kandidata, ki je bil najbolj narodno-napreden. Soc. dem. kandidat ni mogel priti v ožjo volitev le radi tega ne, ker večina volilcev se ni sprijaznila s programom, ki ga zastopa soc. dem. stranka na Krasu in drugod po Slovenskem. , VELIKA VAS. Roman. — Francoski spisal: Edgar Montefl. Poslovenil: F. K. (Dalje.) »To moram priznati.« »Nadalje nima Tenin premoženja.« »O, kar se tega tiče ...« »Prosim, pusti me izgovoriti. Povedala ti bodem takoj, kako stvar stoji. Chanat je pisal Teninu, naj pride, on ima tu nevesto zanj. Gotovo mu ni pisal, da ima naša Lucija lepe oči, kajti stari Tenin bi odgovoril, radi lepih oči ni potreba njegovemu sinu hoditi v Rovbono. take se do be tudi tam, Ghanat mu je pisal, da ima Lucija denar. Nato pa je poslal oče svojega sina sem, toda če bi bil res bogat, kakor ti pripoveduje Chanat, da! bi svojemu sinu zadostne dokaze seboj, tudi bi te ne vpijanil predno te je peljal k notarju. Sicer pa se pereči moški le če je zaljubljen, ab pa če je deklica bogatejša od njega. Ker Tenki \\\ bil zaljubljen, in je bil le naročen sem, je vendar .jasno, da hoče narediti lepo kupčijo, da torej njegovi sta-riši nimajo kdo ve kakega premoženja.« »Imaš mogoče prav.« »Sedaj ti pa hočem izračunati na prste Albertovo Premoženje.« »Govori se o šestotisoč fratikih.« »Jaz pa ti pravim, da jih ima več »kakor osem.« . »Osemstotisoč frankov?!« »Da in še več, ne bo mnogo manjkalo do milijona, če ni cel.c , ¦. , >Milijon!« »Da. pomisli le, kako posestvo je irnel že njegov oče. Njegove kmetije ...« »So najboljše obdelane v ceiem okraju, to je res.« Že, ko je živel še stari, so imele vrednost nad šest-stotisoč frankov. K temu je kupil Galtier kratko pred svojo smrtjo še sosedno posestvo, kakor veš za stošestdeset-tisoč frankov in vsi so rekli da je Jako dobro kupil.« »Danes je vredno posestvo s tistim krasnim gozdom najmanj dvestotisoč frankov. »Vidiš torej, osem jih je že skupaj.« »Resnično, osemstotisoč frankov!« »Ali to ni še vse, moj ljubi Monestrel. Spominjal se boš, da je imela gospa Galtier, Albertova mati, stopetde-settisoč frankov dote. To znaša skupaj skoraj en miljon.« »Milijon! Galtier je milijonar! h na to nisem mislil! »Toda jaz-Saj se ni mudilo. Če bi dobili res kralja, bilo bi republikansko premoženje zaplenjeno ...« »Ali sedaj ne pride kralj, župnik sam je rekel, da ni nič ž njim.« »Veš, kaj imaš sedaj storiti, Monestrel?« »Seveda, dati moram dovoljenje. Moja hči bo žena milijonarja!« »Popreje pa se moraš rešiti Temina.« *To je seveda nerodno, -ko sem bil toliko časa njih gost ...« »Toda mora ibiti. Pojdi k Ohanatu.« »Ali bi ne povedali raje župniku naših namer?« »Ne, na to niti misliti ni; gotovo nas bi skušal pregovoriti, saj veš ...« >,0, ne rečem mu besedice, Albert mora postati moj zet. Milijonar!« Hitel je k Ohanatu. Dobil ga je doma, v sivem suknjiču. Svečana črna obleka z belo ovratnico je izginila. Sedel je pri peči in gledal v ogenj, Ema |e igrala na eitre svojo večno »Večerno«, Tenin pa jo je svečano poslušal. »Ah, tu pride maš prijatelj Monestrel«, pravi Ghanat in vstane, »kaj prinašate lepega?« »Ne vem, če vam bo ugajalo', kar vam imam povedati, primoram sem namreč vzeti svojo besedo,, ki sem jo dal Teninovim, nazaj.« »O«, ječi mladi Tenin, »ravno danes sem povedal dobrim bratom, da bo poroka kmalu.« »Kaj, kako?« zavpije -Chanat. »Vzeti (hočete besedo nazaj?« »Da — žalibog ... moram ... moja hči ima železno glavo ...« »Tako«, pravi Chanat, »pustili ste si plačati vožnjo, ste bili cel mesec zastonj v Vernouxu, sedaj pa hočete prelomiti besedo!« vSaj rad povrnem vozne stroške«, odvrne Monestrel, »kar sem pa snedel, tega ne morem povrniti.« .»Vi ste neolesanec«, vpije Chanat, »dostojen človek ne ravna* na tak način,, dana beseda je sveta ... Gotovo mislite dati bčer republikancu Galtieru?« »Ne dam je sam, ljuibi gospod Chanat, sama hoče ...« »,Ljiubi gospod'! Nisem več vaš lj,ubi gospod, nimam nič več z vami opraviti. Vi ste odpadnik, zapuščate nas, ker smo izgubili igro, kakor podgane potapljajočo ladjo. Mi pa ostanemo svojega prepričanja, zvesti svoji zastavi. Dobro naj se vam godi, gospod Monestrel.« 61 ^Sniešnp:-torzta*fto je zvračati krivdo W irul^Mi V tem se odlikujejo posebno miMffMim Piko'.*o v^eli-^ učitelje,' katere so obdelovali v svojih glasili prav nesramno. Učitelja'hočejo,imeti ali v svoji strajik^ ali pa: v.nafeenL tiste, ki delujejo v njih sfraMci, j|li celo javno hvalijo; one, ki se ne brigajo za.političjio delovanje, !pn-ščajo!y miru/Vete vezala.je pač teh poslednji Majhna manjšina je onih, ki se ne boje niti najstruperiejših klerikalnih napadov. Nedopustno je* da radi teh napadajo klerikalci kar na debelo a la Hinko Št&paiičič. ; . ¦ Posebno se je razkoračila »Gorica« z dne 27: junija ti. v uvodniku: »Učiteljstvo zunaj šole« ter Jkokodajsa, kakor petelin na gnoju radi tega, ker ni zmagal njen kandidat tudi na Krasu. Na piki pa nima član-kar le učiteljev, ki niso šli na klerikalne limanice, in onih, ki se niso zbali klerikalnega terorizma, ampak tudi naše c. kr. ckr. šol. nadzornike. Zakaj neki? 'Pač zato, ker niso z bičem 'priganjali učiteljev v klerikalni jarem, temveč so jim pustili svdbdno roko v zmislu zakona o volitvah. Smešno pa je, da je »Gorica« izbrskala h prahu nad 10 letni odtok c. kr. deželnega sol. sveta, kateri odlok je bil zagrešil takratni c. kr. namestnik Goess na pritisk in mile prošnje -naših klerikalcev v deželnem šolskem svetu in zunaj njega. Ali se ni bilo zgodilo to takrat, ko je romala v Trst procesija pod vodstvom (čegavim že?)? Kaj so že pozabili denuncijaritje, kako so takrat pogoreli ter se osmešili? Bog ve, kaj vse so bili takrat -nalagali »katoliški« možje ter namalali vraga na steno takšnega, da se ga je moral ustrašiti c. kr. namestnik. Pozneje se je pokazalo, da učitelji niso drugega storili, r.ego izvrševali svojo državljansko pravico. Da, pokazalo se je, da je bilo učiteljstvo neopravičeno napadeno, in zato je bil padel napad v vodo. Napadalci so se bili osmešili; zdaj pa so se spomnili zopet onega »strašila« ter#ga postavili v proso — proti vrabcem, ker druzega pomena tudi nima. Tako daleč pa vendar nismo še pri nas prijadrali, da bi se morali ravnati in tresti pred »befeK« iz Narodne tiskarne v Oorici. Ona dva predsednika okr. šol. svetov in okr. šol. netfzor.nika* v katere se je zaganjala »Gorica« večkrat za časa letošnjih volitev, so gospodje na trdnejših nogah, kakor znani naši strahopetci. Radi tega pa je bilo vse klicanje na pomoč zastonj in vsd kričanje podobno pasjemu lajanju v — luno. Pa bodi dovolj! Krajema železnica Sv. Lucija -Tolmin - kraejska meja. Namišljena krajevna železnica bo nor-malnotirna železnica na paro. Vezala 'bo državno železnico Celovec-Trst s projek- tirano krajevno žetaisoo Vi(hn*ka7Wrij^,, kranjsko-primorska meja' in bo najkrajša t zveza "med obema železnicama, ki prekri- ^ itfai Južne Alpe, namreč m$$ že pfffftne-novano državno in med južno železniško I progo; posredovala bo tedaj promet med obema glavnima mestoma Gorico in Lju- ¦ bljano. -: ¦¦ • I Projektirana železniška zveza bi b»a I že iz tega razloga in pa radi nameravane krajevne železnice Sv. Lucija^Tohnaii-Ko-baridvše bolj pripravna, da poveča okolga 1 obeh mest, Gorice in Liuibljane. , - Projektirala železniška črta bi pov-zajgnila ^krajai ki jih tattgira, poljedd- ' stvo; omogočilaO)! koristno uporabo velike množine lesa in bi pospeševala hAofti- ' Šajočo se živinorejo. ? Od kmetijskih in gozdnih podjetij je tam le nekaj mCanov in žag; popolnoma naravno je, da je bil ta kraj do pred kratkem popolnoma zaprt svetovnem« prometu, brez industrije, ker ta ni nn^la radi pc-marijkanja modemih in cenili prometnih sredstev, konkurirati z drugimi fbolje si- i tuiiranrmi podjetji. i Z gotovostjo se lahko trdi. da se bo po zgradbi te važne železniške zveze povzdignila industrija v teh krajih, zlasti ker daje reka 'Idrijca stalno vodno moč in rastejo tam obširni gozdovi. j Iz prej navedenega nedvomno sledi, da bo dala železnica — ako se uresniči ta projekt — krajem, ki bo skozi nje tekla, ugodne pogoje, da se gospodarsko povzdignejo. - - In to ne samo, kar se tiče poljedelstva in gozdarstva, ampak vizrastie bodo tudi —. kar smemo z gotovostjo pričakovati — kmetijska, obrtnijska .in industrijska podjetja, ki bodo za prebivalstvo nov vir dohodkov in ki bodo nudile deželi in državi velike gospodarske koristi. To spoznanje in pa želja, povzdigniti gospodarske razmere Idrijske doline, kakor tudi cele deželle, sta privedla deželni odbor do tega, da je sklenil izdelati omenjeni železniški načrt, trdno prepričan, da bo tudi visoka vlada z ozirom na gospodarsko m strategično važnost te železnice kar največ pripomogla k njeni hitri zgradbi. Popis proge. Projektirana proga zapusti na južnem koncu postajo Sv. Lucija-Tolmin (železniške črte Celovec-Tršt) in se pomika v isti višini proti jugu ob levem bregu Idrijce, teče potem dalje proti Slapu, kjer je projektirana pri km. 5.01 postaja z enakim imenom.. Tudi od tu naprej oMrži proga isto višino, tako da leži izven Idrijčnega porečja. Pred Trebušo, kjer se Idrijca vije v ostrih ovinkih po strmi, skalnati in globok; strugi, se bo moral izgraditi predor, ki bo predrl na najožjem mestu gorsko sleme (rebro) med Idrijske in Trebuško dolkid; Tik za tem predorom prekorači železnica potok Trebuša po železnem mostu in dospe v vas Dolenja Trebuša, kjer bo postavljena postaja* TVefbuša. Proga teče dalje severovzhodno še vedno ob »reki Idriji in stopi tudi večkrat v njeno porečje, ne da bi ga pri tem bistveno zožaJa. Približno pri Jem H. jo zavije proti jugovzhodu držeč se neprestano levega brega Idrije. Pri km 13.6 se po toku Idrijce obrne tudi Črta proti severovzhodu m dalje proti severu. Pri km 18'6/& je projektirano postajališče in nakladššče Stopnik. Ker si potem proga izbere vzhodno smer, mora prodreti >ri Vojskem skozi štrlečo reber potom *55 m dolgega predora. Tudi nadalje teče vedno v bližini reke po tam se razprostirajočih pokrajinah. Pri km 18'4./5 doseže vasic Keko, kjer se je projektiralo postajališče za ljudi. Tu se proga zopet obrne proti jugovzhodu teče skozi 130 m dolg predor, izvrtan v skalo, teče še skozi drug 160 m dolgi predor in zopet krene proti vzhodu. V bližini vasi Želin bo stala postaja Želin, skoraj nasproti mestu, kjer se strne cirk-niška cesta v cesto po Idrijski dolini. Ko zapusti proga to postajo, se obrne proti jugu, a ne more slediti ostrim serpentinam Idrijce, radi česar je izdolben 320 m dolg tunel skozi vzbočeno pogorje pri km 22.0/4. Od tu jo zavije črta proti jugovzhodu in obdrži to smer do kranjske meje za VeršČevem. Pri tem teče vedno v (bližini reke in na več mestih tudi po položnejšem pobočju rečnega brega. Tu je projektirano še postajališče in nakladišče Plužno-Otalež in sicer v bližini združitve poti iz Plužna s cesto po Idrijski dolini. Pri km 29.510 doseže železnica kranjsko mejo in mora tudi tukaj skozi 340 m dolg predor, da se onstran združi s kranjsko krajevno železnico, ki je projektirana od Vrhnike skozi Idrijo do meje. Geologična stran. Na obeh straneh Idrijce se vleče mogočno pogorje Julijskih alp, ki pripadajo kred;; tvorbi. Skalovje obstoji iz apnenca in mlajšega konglomerata. Ta apnenec je siv ali rudečkast in je trdnejši od onega v Soški dolini, radi česar opazimo tukaj manj drč, kajti trdne skalne stene se končajo šele v strugi Idrijce. Postaje. Na omenjeni progi so projektirane te-le postaje: 1) Sv. Lucija-Tolmin. 2) postaja Slap. 3) postaja Trebuša. i 4) postajališče m napladišče Stopnik. i 5) .postajališče Reka. 6) postaja Želin. 7) Postajališče in nakladišče Plužru. Otalež. Razun skupmfe postaje Sv. J-ttc1ja>-Tol~ min, ki je bila Že.poprej namenjena osebnemu in tovornemu prometu, bodo služile enakemu namenu tudi postaje Slap, Trebuša in Želin. Na postajah Stopnik, Plužno-Otalež bo osdbni promet in omejeni promet z blagom, med tem ko se bo gradila postaja Reka samo za ljudi. Vso to sliko kaže splošni načrt, ki ga je izdelal po naročilu dež. odbora inženir Pidha iz Prage. *Pri reviziji proge, ki se je vršila avgusta meseca 1910. so izrazili zastopniki interesiranih občin razne želje glede lege, nazivanja in pomnožitve postaj, oziroma postajališč. Tako je predlagal zastopnik občine sv. Lucijske, da bi se postavilo pri km T9/2.I postajališče za osebni promet /. imenom »Idrija ob Bači«. Zastopnik občine St. Vidska gora je izrazil $e4jo, naj bi se preuredilo postajališče Stopnik v postajo. Zastopniki o*bčin Cerkno, Bukovo in Orehek so predlagati med drugim, naj bi se postajališče Reka preuredilo v postajo in naj bi dobila projektirana postaja »Želin« ime Cerkno, ki bi se naj preložila na desni breg Idrije. Projektirano postajališče Plužno-Otalež naj bi dobilo ime Otalež in se razširijo v postajo. O teb željah in nasvetih, bo odločilo železniško ministerstvo, kjer je sedaj stvar pendentna. ^Samouprava*. (Dalje v prilogi.) Naročajte, ponudite,...... zahtevajte in pijte samo • - - - Toistovrško slatino, ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od 'vsakega zaboja p'ača podjetje v narodne namene 20 vin., kamor naročnik določi. — Naslov: Toistovrfk* slatina. poŠta Guštanj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče iti prenočišče. Svoji k svojim! Svoji k svojim t Dama, katera skrbi ta sdravo" kožo in hote h ebifci se peg ter ohraniti netne io mehko ko2o ter belo polt, ae umira le s liljifiim mlečnim milom (znamka konji {ek trrdke B«rga»iia & drag Teschen na Elbt Komad po 80 fin. so dobi t neb lekarnah, mlrodiloicah in prodajalnah parfnmov. »Lahko noč vsem skupaj,« odvrne Monestrel ravnodušno in zapusti sobo. Bil je jako zadovoljen. Ko bom imel vnuke, si je mislil, lahko se bodo veselili, kajti podedovali bodo vsak lepo svotrco! Nad dva-najststotisoč frankov! Da, da, očka Monestrel si je tudi prihrani! tako kakih tristotisoč frankov! Lucija ho imela lepo življenje. Stari Galtier mi je sicer res mnogo nagajal, aH b- Albertu ne morem nič reči, pri Bergerouovi ptaVdi je bil jako dostojen, ravnal je z menoj jako milo. Moja žena ima prav, on je prijeten mlad mož, med tem ko je Tenm zoprno ostuden. Ko je bil Monestrel pri Chanatu, je šla njegova žena k Galtieir, katerega pa ni dobila doma, bil je pri Cril-Ionu, kjer je bila tudi Lucija. Poslaia je ponj. »Prosila sem vas, Albert«, je rekja. »da pridete ven, ker imam nujno z vami govoriti. Železo se mora kovati, dokler je vroče, to se pravi, moj mož je sedaj v pravem razpoloženju, če sedaj snubite, ni se vam treba bati zavrnitve, toda pričeti morate previdno. Vem* da varani nič ležeče m» doti...« »Dota je zame postranska stvar, vzel h\ Lucijo skoraj raje brez denarja, da ,ne bi mogel nihče misliti, da sem j jo vzel le radi tega.« »Razumem to«, odvrne gospa Monestrel, »vaše premoženje vam to dovoljuje. Nasprotno pa ne bo Lucija ničesar izgubila, če nekoliko počaka, ona je naša edina dedinja, za njo hraniva. Za mojega moža bo jako odločilno, če ne vzamete dote. Recite mu ..-.« »Hitimo ,.. tašča, gorim nestrpnosti, da dobi-m njegovo privoljenje!« JPrišla sta- Se pred Monestrelom domu. »Veste li, kje je sedaj?« »Nimam pojma.« »Pri Chanatu, da vzame svojo dano besedo nazaj. . To je moje delo.« »Vi ste vzor tašče.« j Monestrel je prišel ravno domu. »Zet, dobrodošel«, mu zavpije veselo nasproti in mu poda roko. Svoji ženi pa pravi: »Pojdi po Lucijo.« Gospa Monestrel hiti slušati. »Tu, Lucija,« vzklikne oče, ko vstopi, »objemi tvojega zaročenca,, nimam nič proti temu.« »Ali je res?« šepeta ona srečna na Albertovem vratu. »Ali so samje?« »Da, Luči«, odvrne Albert, »res je, niso sanje? Toda saj sem vedel, da mora tako priti! Sedaj je pa konec najinega trpljenja, sedaj si moja!« »Sedaj sta pa zadovoljna«, pravi Monestrel svoji ženi, »le poglej otroka, kako sta srečna.« »Mlada sta m ljubita se«, odvrne ona z zdmljajem. Albert se obrne k Monestrelu in reče: »Zahtevam samo vašo hčer, gospod Monestrel, dote ne rabim.« »Ho, ho, ne rabite? Dote?« se smeji Monestrel. »Iz tega ne bo tiič. Ne bom pustil iti svoje hčere brez dote, imaim tudi toliko ponosa. Dam ji svoje iposestvo Monfan-con, katero sem kupil za petdesettisoč frankov in je gotovo mnogo več vredno ...« »Ali Monestrel«, ga prekine njegova žena, »ker! Albert,..« »Tiho, stara«, jo zavrne -nje mož, »nama ostane dovolj, da bova lahko Živela, mogoče ne? Pusti mi torej veselje.« Monestrel ni mogel strpeti doma. Šel je na cesto, vstavljal ljudi, in jim pravil, da se ni mogel več vpirati prošnjam svoje hčere, da je razdrt s Teninom in jo bo dal Albertu. »To je prav!« — To je bilo pametno!« so dejali ljudje. — »Krasna dvojica!* — »In ženin ni tujec!« »Otroci bodo.milijonarji«, reče Monestrel, »Mlilijonarji!« so strmeli ljudje. »Da«, odvrne Monestrel m prične naštevati Albertovo premoženje, kakor preje njemu žena. »Da dopolnim milijon«, je pristavil, »bom dal svoji hčeri posestvo Monfaneon, ki je med brati vredno sedem-desettisoč liankov. Ne ostane mi nič, kakor snop slame in grižljaj kruha ...« »O, o, gospod Monestrel, ostane vam še jako mnogo!« »Ne, nič, tudi košček kruha ne.« Novica o Lucijini zaroki se je hitro razširila in ljudje so hiteli častitati Monestrelovim. Prvi so bili Crillonovi. »Daj se objeti, Lucija«, vzklikne Ana, »veselim se tako s teboj.« »Kjer se poljubu je, tam sem jaz zraven«, pravi Pavel. »Ali naj ostanem prazen?« vpraša Atoert in potegne svojo nevesto k sebi. »Imenitno«, vzklikne Allard, kile ravno vstopil. »Prišel sern«, pravi Monestrelu«, da vam čestitam, to ste pa dobro naredili. Ali razen tega srečnega dogodka je še ena novica v Rovboni, nat prijatelj, grof Couroules, je odšel.' »Odšel?« »Da, njegova lepa prijateljica ga je takorekoč odpeljala. Poslovil se je pri meni in me prosil, naj (ga oprostim pri drugih prijateljih, ona ne more dalje tu vzdržati, mora takoj ž njo nazaj v SPariz. »Pozdravite vse prav srčno', je rekel, ,samo gospej pl. SlepiČevi ne recite nič, pustim jo kaplanu,.« »In knjige?« vpraša Galtier. »Za te se ni brigal, niti ene vknjižbe ni naredil sani. tudi se ni nikdar prepričal, če izvršuje pisar popolnoma njemu prepuščeno delo pravilno.« »Tu pridejo lepe nepravilnosti na dan,« »Saj bo še drugih tudi mno#o! Po taki vladi .,.« »Veste kaj,« pravi Pavel, »stvar mi popolnoma nič ne vgaja, maršal še sedaj ne miruje ..,« Priloga „Soče" št. 94, i dno 19. avgusta 1911. Ameriške trte. C. kr. nantestništvo ie izdalo sledeči razglas: Naročbe ameriških trt iz državnih trtnih nasadov Primorja za dobo sajenja 1911-12. lzi*driayig>; tftjie •'M^P' na-^iRMMjf« .skepi se na spomlad telZproff* platmi odda nastopna množina ameriških trt pod temi-Ie pogoji in sicer: . i. 15.000 cepljenih raznih evropskih vrst, cepljenih na velikostno ^vparjo in Rupestris montikolo. 2. 280.000 korenjakov (bili) veiiko-listne Riparje in Rupestris montikole. 3. 800.000 kolči (reznic) velikolistne Riparje in Rupestris montikole. Cene trt za 1000 komadov so te-le: a) ameriške cepljetjke stanejo 140 K; b) ameriški korenjaki (bilfe) za revnejše vinogradnike 10 K, za premožnejše JOK; c) ameriške kolči za revnejše vinogradnike 5 K, za premožneje 16 K. Potrebo revnejših vinogradnikov, koji naroČijo trte po znižani ceni, mora županstvo vestno in resnično potrditi. Cepljetike oddajale se bodo posameznikom le v manjših množinah, glavno v svrho razširjenja boljših trtnih vrst. Ako stranka naroči več nego 500 komadov korenjakov (bil!) ali več nego 2000 komadov kolči, si haiitestništvo pri-držuje pravico, zaprošeno množino trt primerno Številu naročb znižati. Trte je naročiti najkasneje do 30. septembra t. L potom občine pri kateri se v to s v rito nahajajo posebne tiskovine. Po-zneja naročila se ne bodo vpoštevala. Vsak naročnik a j v dotičnem naro-čilnem izkazu ; ¦¦;»«¦ lclu za pripombe pristavi lastno »• dpis. županstvo mora izpolnjene «ne pole takoj po- slati pristojnemu v. ar. okrajnemu glavarstvu, c. kr. namestništveni svetnik v Trstu, magistrat v Rovinju in v Gorici, da jih predloži c. kr. »amestništvu. Trte oddajale se bodo samo primorskim vinogradnikom. Trgovci s trtami so izključeni od dobave prej označenih trt. Cene se razumevajo od nasada v Tržiču (Monfateone). Doiični znesek je položiti pri prejemu trt oziroma, ako se te Trte je takoj po »prejemu pregledati: ] morebitne pritožbe je nemudoma prijaviti tukajšnjemu c. kr, nadzorniku za vinogradništvo. Na pozneje prispele pritožbe se ne bode oziralo. je za-na želodca trpeCe neprenosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dr» stičnim! Čistil, kroglicami in grenCioami. Cena orig. škatlje K2-— Pon»reJanJe se aodnljsko lasledoje. Hollo-vo Franc, žganj« in sil i& ribale llroto. - Boleftne olajšujoče in okrepinjoCe »t»-rosnano »redstvo proti trgujn In prehlajenju vsake nate. Orig. steklenica K 2- N» prodaj po vseh lekarnah ' In mirodilnieah. Glavna lekarna L MOL?., c. hi kr. dvorni lalotalk, Dunaj, Tucalauben 9. Zaloga v Gorioi v lekarni: A, Glronooli. Družba sv. Cirila in Metoda. Odbor C. M. podružnice v Mirnu je sklenil odložiti svojo veselico na prihodnje leto; to pa radi bridke iizgube svoje predsednice. Mesto venca, na grob g.čni Talki Ja-kilcvi je dobila podružnica *za obramibni sklad doslej svoteKK- 205-.14. DOPISI. h krminskega okraja. Iz Mešane. — V torek smo imeli' tukaj pri nas običajni vsakoletni cerkveni praznik. Popoldne je bila procesija s 'kipom matere božje. Vže zjutraj pri maši se je pripetilo nekaj, česar mi v Medani, čeprav smo v Medani, nismo navajeni slišati. Pridigal je namreč g. župnik iz Bi-Ijane, in nam je očitno pokazal, zakaj ga v njegovej duhovniji večkrat napadajo. Prav imajo. Kaj je sv. cerkev vže popolnoma jama razbojnikov? Kaj je treba, da hodite v cerkev agitirat za čukulado? Ali mislite, da če obleče kdo enkrat čukovski kroj nase, da ga moramo potem častiti in moliti kot boga?! Odkrito Vam bodi povedano, da nismo tiste vrste maliko-valcev kakor so izvesrneži. Popoldne pa se je pripetil spet slučaj, kateri me je bolj spomnil na čase španske inkvizicije kot pa na prosvitljeno leto 1911. po Kristovem rojstvu. Med procesijo je začelo namreč nekaj deževati. Seveda je vsak gledal, da se je kolikor mogoče skril pred dežjem, in tako se je .-,___... „~..-....., ~..~ ~~ .. b\\ie stoječa gostilna g. Gradnika precej dopo§ljV po "železnici" pošti alipaniikul se ! napolnila občinstva. To pa nekemu gospo-------- 4 du iz Medane ni bilo po volji. Sel je v krčmo in tam pokazal, kake osebe vzgaja klerikalizem. Za sedaj nočem navesti ne imena ne nič* drugega, drznem se pa opomniti, da je dotičnega gospoda pripravil do tega najbrže kakšen fanatičen po-litikon pri opoldanskem kosila v iarovžu, kar je #lede na zjutrajšnjo pridigo jako verjetno. Gospod, malo več pameti, kajti pad inkvizicijo ne gremo več. isti povzame * embalažnimi in dovoznimi stroški vred, ki se zaračunajo po lastni ceni. Vsak naročnik navedi natančno: 1. razločno pisano ime, bivališče in poklic; 2. davčno občino, v kateri se nahaja vinograd, ki ga je obnoviti; 3. zaželjeno vrsto in množino trt; 4. železniško in poštno po-tajo, kamor naj se pošlje trte. Ako bi bila zahtevana vrsta že pošla, ali če bi je ne bilo več v zadostni količini, nadomesti se ista z drugo. Domače vesti. Cesarjev rojstni dan. — Včeraj so obhajali po celi monarhiji cesarjev rojstni dan na običajen slovesen način. Na predvečer sta v Gorici svirali po mestu mestna in vojaška godba, včeraj zjutraj je bila budniea vojaške godbe, dopoldne maša na Rojcah in v Stolni cerkvi. Oddani so bili z grada običajni streli iz topov. Ravnateljem na tukajšnjem ženskem učiteljišču je imenovan g. Fr. ZnideršiČ, profesor,na tukajšnji višji gimnaziji. Učiteljski izpit za vinarske in sadjarske šole je napravil na visoki šoli za poljedelstvo na Dunaju g. E. Klavžar, drž. pot. kmetijski učitelj, prideljen tukajšnjemu glavarstvu. Učiteljske vesti iz goriške okolice. — V seji dne 17. t. m. je sklenil c. kr. okr. šolski svet za goriško okolico te pre-membe in nameščenja. Izmed učiteljev pridejo: V Čepovan Ciril Kofol, v Dol Mirko Perko, v Dornberg I. Brie, v Pr-vačino Berce iz Čepovana, v Kanal J. Novak, v Sv. Križ Leopold Paljk, v Levpo Emil Hojak, v Plave I. Reja, k Murovcem Franc Bajt, v Gabri je Furlani, v Rinem« beng Lenardič, v Bate Alfred Win'kier, v Ločnik Peter Bensa. ¦— Cr» učiteljic so nastavljene: V Cerovo Savli, v Kronlberg Medvešček, v ZaloŠče Križman, v Banj-šice Droč. — Za učiteljice ročnih del sta imenovani: za Renče Marija Godnič, za Bate 1. Breščak. »Narodni sklad« je hudo razgrel že tako močno vročo gospodo krog vrle »Gorice«. Po svoji falotski navadi so se zagnali v Članek v »Soči« o potrebi narodnega sklada ter merijo Ibrač po sebi. Klerikalni sleparji so vedno žejni in lačni ljudskega denarja ter "znajo prav na pre-frigan način izslepariti ob vsaki priliki iz ljudstva denar. Nabirajo pridno.v »dobre namene« in molzejo svoje denarne zavode, da toliko bolj žerejo. — Ker je od napredne strani sprožena misel o nujni poti ebi narodnega sklada, so klerikalni izprijena v svoji pijanosti' hitro pokazali velik apetit po denarju, ki se zbere brez dvoma v narodnem skladu. Zahotelo se jim je denarja naprednjakov, češ, če bi imeli še to, to bi žrli in pili. Narodni sklad se napravi in bo služil izborno narodno-napredni stranki pri njeni organizaciji. Denar se bo porabljal v korist ljudstvu, ker bo iz ljudstva za ljudstvo, ne tako, kakor pri klerikalcih, ki nabirajo in nabirajo, za ljudstvo pa ne storijo z nabranim denarjem nič dobrega; večji del požro 'koritarji manjših in večjih grl in želodcev. •Napredhjaki! Klerikalno zaletavanje v »Narodni sklad« kaže, kako je potreben ta sklad! Pripravite se, da ibo tak, da bo vzbujal-pri klerikalcih velike skomine! »Roženkranc naj bo vsakdanje orodje krščanskega delavca.« .— V Mogunciji v Nemčiji je bil 6. t. m. in naslednje dni nemški katoliški shod, katerega na vse pretege hvalijo tudi slovenski klerikalci. Govorili so seveda tudi o 'delavstvu. Na zborovanju je izustil klerikalni državni poslanec Nebel na naslov klerikalnega delavstva sledeče krilate besede: »Tu kri-. stjan, tam antikrist! Odkar je zadonel ta bojni klic tudi v delavskih vrstah, je postavljen krščanskemu delavstvu višl cilj kot so gmotne dobrine in izboljšanje gmotnega položaja... H Kristusovi straži mora spadati tudi nemško krščansko delavstvo. Gmotne povzdige delavstva ne smemo zanemarjati, ampak važnejši je boj za idealne dobrine. Molite pridno, da ne pa-dete v skušnjavo, da se izkažete vredne nalog, ki nam jih nalaga božja previdnost. Občutek imam, da vse preveč diplomati-ziratno in filozof irarno in da premalo molimo. Naši veliki voditelji so pridno molili. Roženkranc naj bo vsakdanje orodje kr* Ščanskega delavca!« Delavec naj gara in moli pridno —• veselila se bo že gospoda. Veselje in rajanje je za klerikalne mogočnjake, krščanski delavec naj bo ponižen, z roženkran-cem v roki. Gmotne dobrine in zboljšanje gmotnega položaja — to ni nič za delavca, to je za klerikalno Črno gospodo; delavec naj moli in čaka plačila — onstran groba. Tako učijo goriški odrešeniki ljudstva in tako doni tudi s tistega tako impozantnega nemškega katoliškega shoda v Mogunciji! Proti pijančevanju piše »Novi Cas« prav lepo. Pravi, da morivec ali rabelj pijancev je alkohol, morišče se zove — oš-tarija. In vendar pri nas ljudje še bolj de-ro «a morišče pod rabljev meč.....Tako je bilo zapisano pod Montovo streho. Ali prav v iste prostore prihaja vselej, kadar je kaj eukovskega v Gorici, litfoti za litronom iz... »morišča, ki se zove oštarija«. Za en tak slučaj bi morda postregli s številom zaužitih litronov! — Na papirju so klerikalci vedno trezni in strašno grmijo proti vinu — na varnem pa ga srkajo, da je kaj in prav nič jih ni strah pred »morivcem in rabljem«. Iz Gradeža se vrnejo otroci, poslani v tamkajšnje morsko kopališče, dnč 20. t. m. ob 6.23 zvečer v Gorico. V kopališču so bili 50 dni. V letih 1908—1910 je bilo v hospicu v Gradežu 554 otrok; to je 274 dečkov in 280 deklic. Ozdravelo jih je popolnoma 135, zboljšalo se jih je 390, stacionarnih je ostalo 29. Uspehi so torej jako ugodni. »On in njegovi pomočniki, vojvoda Broghe in Four-tou ...« »Fourtou je tevržek človeštva.« »Ti trije so vsega zmožni.« »Vce se jim lahko zau^a: povzročili so 24. maj in 16, maj! Nimajo nič sramu in poštenosti v sebi.« »Kakor govore njih časopisi, nameravajo napad iz zasede, nastavljajo pasti..* Ta pogovor je vznemiril Monestrela, še bolj pa, kar so pisali reakcijonarni časopisi. »Ali sem se mogoče prehitel?« se je izpraševal. Stvar se mi ne zdi že končana, republikanci še nimajo moči v rokah. Zaslepil me je milijon ... to je slaba stvar.« Kc ga je srečal Ohanat na cesti, mu je rekel porogljivo: »He, he. zadnja beseda Še ni bila izgovorjena, republikanci so imeli sicer ljudstvo za se, ali ne armade, kdor ima pa armado, ima zmago! Vašemu ljubemu Gal-atiem se zna Še slatbo goditi!« In župnik je rekel: »Naša edina nada je, da reši maršal Francijo svojih lastnih sinov.« Monestre! je bil vedno nemirnejši, pa še neka draga stvar, razen politike, ga je jezila; njegova žena mn je vedno preAacivala, da je dal posestvo Mrmlancon, ki je Prinašalo tako lepe dohodke, tako po nepotrebnem.« »Ne«f je rekel, »ne morem dati hčere iar tako, brez dote, to bi bilo preveliko ponižanje. Pri našem premoženj« damo prav lahko zetu, ki je milijonar, putdesettisoč irankov. Kar me pa jezi, je to, da bo morala Lucija imeti balo. »Seveda.« »Vidiš, to je neprijetno.« Da, V gotovini denar dati, to je bilo za Monestrela najhujše, če da posestvo, odreče se s tem samo dvatisoč frankov letnih dohodko¦¦/, balo kwptti, se pa pravi seči v žeP in dati lepe zlatnike. To je bilo bridko. Sel je več ko desetkrat vsak dan k pisalni mizi, od- \ pri predal in vzel iz njega platnene vrečice, napolnjene siebrnikov in cekinov, jih od vezal in mešal po njih s prsti; zraven pa je zdihoval. , Končno ni mogel več zdržati; šel je h Galtieru in tekel: »Saj veste, ljubi prijatelj, s kakšnim veseljem sem vam dal posestvo Moniancpn, toda glejte, v gotovini mi pa manjka denarja, in če bi moral kupiti svoji hčeri balo le za petsto frakov, moral ibi si denar izposoditi, ker ne morem dobiti od svojih upnikov letos nič nazaj. Bilo bi mi torej jako ljubo, če bi vi .. .* »Ali ljwbi Monestrel, ne delajte si nikakih skrbi, seveda bom poskrbel jaz za balo, z veseljem.« »O, lju&i Albert, spravite ims. iz velike zadrege.« »Prosil bi vas pa tudi jaz, dojočite dan poroke.« »Ah, saj se tako ne mudi, zaročni čas je najlepši, uživajte ga še nekaj časa«, edvrne Monestrel in se odstrani. Med potjo si je mislil: Albert je res čeden dečko, niti trenutka ni pomišljal, takoj je rekel da, res imeniten, ljubi človek, to se mora reči___teda s poroko se nočem prenagliti, kajti če pride do nasilne premembe vlade... potem... lahko noč, milijoni...!« Albert in Lucija sta se videla sicer vsak dan, ali bila nista nikdar sama, gospej Monestrel se ni zdelo primerno, da bi ju pustila sama, in tako je sedela vedno poleg, da nista mogla zaljubljenca govoriti nikdar nemoteno. Albert je- predlagal, naj potujejo skupno v Lyon, da si kupijo balo, ali Monestrelovi so odmikali ta dan vedno dalje. Peljal se je sam v Lyon in naročil spalno sabo v slogu Lttdovika XIII. te izrezljanega hrastovega lesa, katero je želel na poročni dan v Rovboni. Potem je šel v Saint Marcellin, kjer je vzel hišico v najem. Bila je skoraj zunaj mesta, v lepi legi, z razgledom na gorovje. Pustil jo je popolnoma opremiti in se pečal sam z opravo, katero je izbral jako ukusno. S potovanja pa je prišel slabe volje, političen položaj se je zopet poslabšal in od zanikrne trojice: Mac Mafoon, Broglie in Fourton, je biio vsega pričakovati. Reakeijonareem je zopet pričel rasti greben. Žu»Prim. listu«. Ljudstvo nima od tega vrta nič. Seveda« ne, 'ker deželni odbor sam skrbi za to, da deželni vrt ne uspeva! O slovenski nevarnosti v Tržiču fantazira »Piceolo« v dolgem članku, tioji se, da postane v doglednem času iz Mon-fakona Tržič. Govori o panslavistični propagandi in kar ne gre mu glavo, kako je mogel zahtevati Slovenec v gostilni v Tržiču, da mora natakar znati slovensko. »PkJoolo« pripoveduje, kako nekako skrivnostno so prišli in prihajajo slovenski delavci V Tržič. Boji se nadaljevanja invazije, hvali pa župana (Rebula se piše), ker je baje storil kora!ke, da bi se sprejemali rajši furlanski delavci in ne slovenski. »Pidcolo« pravi, da je v ladjedelnici 1348 delavcev iz naše dežele, 482 iz drugih in 464 inozemcev. Med delavci je nekaj stotin Slovencev. Te hoče pregnati; zraven je -bridko vzdlhnil za 200 regnicoli, ki so morali iz Tržiča proč. — V tržiški občini prebivajo že dd nekdaj Slovenci in morda je ime Tržič starejše od Monialeone! — Slovenskih delavcev je tam premalo še; če jih je iz naše dežele 1348 ter je le par stotin Slovencev, tudi od drugod, potem to ni nobeno pravo razmerje! V Tržiču je še dosti dobrega kruha za Slovence. Slovenci, pozor! Svobodno, neovirano se , r ira razvijati slovenska stvar v Tržiču! Kolera in vojaške vaje na Krasti. — »Deut. Volksblatt« pravi, da je čudno, da se bodo vršile kljub nevarnosti razširjenja kolere na Krasu vojaške vaje III. ar-madnega zbora, ter se jih ni preklicalo oziroma odložilo, pač pa da so se že pričele pomikati čete iz Gradca, Maribora in Ljubljane proti Krasu. Prebivalstvo da je zelo vznemirjeno radi tega in da bi mogli vojaki petem zanesti kolero v raz-de.kraje ter da bi morala vojaška uprava SKfbeti tudi za zdravje vojakov. Pričakovati je pa, da vojaško poveljništvo vendar le odpove vojaše vaje. »Viva fltalia«! — 18 letni mehanik Karoi Zian je bil pozvan pred sodnike, obtožen po § .303 k. z.,, da je kričal *Viva T Italia«. Sodni dvor ga je oprostil obtožbe. Sežansko okrajno glavarstvo je prepovedalo običajne slavnosti povodom Velikega in Malega Šmarna v Repentabru, Kačicafo in Rodiku. Romarje, ki bi prišli, •' zavrne žandairmerija. »Con Garibaldi noi vogliam marciar.« — Garibaldijevo himno so peli Jos. Gal, Fr. Delneri in A. Pittana, vsi iz Ogleja. Obtoženi so bili torej po* § 305. k. z. Delneri in SPittaha sta bila oproščena, Gal pa obsojen na teden dni zapora. »Corriere« poroča včeraj na dolgo o tej razpravi ter parkrat citira ... »Con Garibaldi noi vogliam marciar!« To ravno na dan 18,, avgusta. Irreuente ni! — Kar po vrsti se vršijo razprave v Gorici radi popevanja Gari* baldijeve himne ter radj vdklrkov, naper- i jenih očividno proti Avstriji. (Pred kratkim je. bila neka ikrčmarica oproščena obtožbe, da je igral gramofon v njeni gostilni Garibaldijevo himno; ona je rekla, da ne ve, da je to prepovedano,' dasi so jo peli gostje kdo ve kolikokrat. Garibaldi in Viva Tltalia! — to je nekaj- navadnega v Gorici. Vendar — irredente ni! Še vedno beneški advokat Lanza. — Poročali smo, kako je bil izročil svojo torbico v naglici, potem pa jo je iskal pri Wokulatu, knjigarju. Izročil je bil Lanza svojo torbico nekemu Vimpolšku, obhod-niku pisarne dr. PaVletiča; ta jo je izročil na to pisarni, češ, že pride advokat potem v pisarno. Ali. Lanza je iskal torbico pri Wokulatu. Dobil jo je pa iz pisarne dr. Pavletiča. Kjer ima Wokulat svojo prodajalno, je pisarna odvetnika dr. Češčuta, zraven v hiši pa je pisarna dr. Pavletiča. To je vse zmešal konfuzni Lanza. Ta reč je prišla pred sodni jo. Lanza je ostajal pri svoji trditvi. Povedal je tudi, da v^tc^biri ni bilo vrednosti za HS000 K/marveč Vse skupaj za kakih 6 K. Woku1at je ffjlrpred sodnikom Musina obsojen na 10 K globe! Stvar pride seveda v drugo instanco. Krasna aloe cvete za gostilniškim vrtom krčmarja Šuligoja (pri Fogarju) ob Soškem mostu. Vredno si jo je ogledati. Laških letoviščarjev ie vedno polno poleti med nami, zlasti po naših Gorah. Nikdar se jim nič ne zgodi. Gibati se smejo svobodno. Letos je v Bohinju polno primorskih Lahov. Tam se vedejo tako kot doma. Slovenci jim ne storijo nič zalega. So pač Slovenci bolj. kulturen narod kot pa Lahi ob morju, kjer so v Gradežu ha baibarski način namazali napise na Češkem hotelu, dasi Čehi niso storili ničesar takega, kar bi bilo opravičilo kak nastop proti njim. — Lahončki naj se učijo ma-nire in ravnanja s tujci pri Slovencih! Slov.' letovišča so še polna — « Gradež se pa prazni! Tramvaj in vozniki. — Opaža se, da nekateri vozniki prav nič ne pazijo na tramvaj v mestu. Le čudno, da se* ne zgodi kaka nesreča. Umakne se kateri prav še le zadnji trenoiek ali pa se mora tramvaj ustaviti. V Šolski ulici bi se bila zgodila kmalu nesreča. Konj z vozom za" sadje je zadel v tramvaj; k sreči so bili ljudje zraven, da so preprečili nesrečo, ki je pretila. Pozor na tramvaj! Tramvajevi sprevodniki morajo bili seveda tudi previdni. Prebrisani kapucini. — Videli so, da sirka ne bo, ker je taka suša in bo letina sploh slaba. Sirka torej ne bo kazalo pobirati po okolici; ali'obrodil je letos krompir. Kapucin je prišei kar nakrat v nemalo začudenje Št. Andrežcev pobirat krompir! Nespametni ljudje, ki se bojijo še večjega zla, mu dajejo krompir, namesto da bi ga prodali, ko že tako kaže slaba letina. Molili niso nič patri za dež, dežja ni', ali pobirajo le že krompir. KI oster mora biti založen, pa če je v kmetski hiši potem tudi le suša! Ljudstvo živi še v lepem strahu Božjem, ki dobro redi razne kutarje. Trojčke je povila beneška Slovenka Ana Trušnjak, žena Josipa, v Kraju pri Dreki. Vse tri deklice so zdrave z materjo vred ter so bile te dni krščene v tamkajšnji farni cerkvi ob splošnem veselju seobčanov. goro. Prisedši na Vrhovlje smo Šli vsi v notranje prostore gostilne Bavdaževe, ker' bili smo vsi mokri od poti. Okrepčali smo j se malce,' potem pa smo si ogledali nekoliko kraj. Nato j* sklical načelnik Sokola z Dobrovega vse Sokole skupaj v notranje t prostore, kjer je brat V. Sfiligoj z Dobro- ' vega pozdravil vse Sokole v zbranih in vznesenih besedah. Nato je načelnik do-brovskega Sokola Fr. Turek na kratko opisal pomen Sokolstva in primerjal »Sokola« z materjo »Slovenijo«. Tako prvemu kakor drugemu govorniku so vsi nav^ zoči (drugega občinstva ni bilo mnogo) burno aplavdirali, na kar so vsi bratje Sokoli zapeli narodno himno »Hej Slovani«. Z eno besedo Odkrito povedano, mlada še ne razvita briška Sokola sta res uvaževanja in podpore vredna. Za to pa jima kličem: bodite med seboj bratje, braf tovsko edinstvo, bratovska ljubezen, bra-tovska zaupnost naj vas med seboj veže, naj vas kre^i v nadaljnem delu za naš zatirani, a anili in krepki slovenski narod. Vem, da imate mnogo sovražnikov, imate pa tudi prijatelje, kateri vam kličejo: Sokoli iz Brd pogumno naprej z zaupanjem v sam? sebe in predeče vaje si geslo: v pesti moč, v srcu odločnost, v mislih domovino! Financijelni uspeh Sokolskega zleta v Zagrebu je povsem povoljen. Dohodkov ič okoli 75.000 K, troškov okoli 65.000 K. arija 1906. Glede cukrarn velja izjei-u <\r> I. 1914. Zadnja srbska svinjina poslana v Avstrijo. — »Trgovinski Glasnik« v Beigra-du poroča, da je bila 16. t. m. odposlana zadnja množina srbskega mesa iz belgraj-ske klavnice. rrpsko-obrtN in gospodarska vesti. Podružnica avstroogrske banke se ustanovi v Gorici morda že v kratkem času. V Vrtojbi gradijo pridno wr o opekarno. Opekarna bo last konsorcija 5 članov. Na kranjski kmetijski šoli na Grmu se prične celoletna in zimska šola novembra meseca. Za kranjske mladeniče je razpisanih 20 prostih mest. Plačujoči učenci ! plačujejo v letni šoli 300 K na leto, v zim-1 skem tečaju pa 150 K. Prošnje za sprejem in za ustanove je poslati ravnatelj-1 stvu imenovane šole do 15. septembra 1.1. ! Tam se dobe tudi natančnejša pojasnila. Predpriprave za jesenski promet državnih železnic. — Znano je, da napravlja promet v jeseni državno-železniški »upravi velike sitnosti. Da se temu odpoinore, se je vršilo v želez, ministerstvu posveto-j vanje, ki so se ga udeležili tudi prometni uradniki. Da se doseže zadovoljiv promet, se hoče vse tovorne vozove do skrajnosti izrabiti, dalje se namerava pospešiti vse poslovanje, ki je s tem prometom v zvezi, posebno se pa hoče gledati na to, da se bo skrajšal vozni čas tovornih voz. Hitro izračunanje tovornih listov, pospeševanje skladiščnih in poslov za nalaganje, hitro aviziranje — vse to ¦naj služi v dosego zgornjega cilja. Stare vozove nameravajo pravočasno popraviti in skrbeti za zadostno zalogo potrebnega premoga. Izvršitev vseh teh del se bo strogo nadzorovala. Seveda se tudi zah-. teva od .strani interesentov primerno vpoštevanje neugodnega stališča železniške uprave v jeseni. Predvsem naj bi one surovine, ki jih že lahko dobe" poleti, naročali pravočasno; tam, kjer se vrši nalaganje od strani strank, naj bi se ravnota-ko hitro vršilo, isto se zahteva pri razkla-. danju. Razentega imajo ravnateljstva dr-j žavnih železnic nalog, Še pred jesensko t kampanjo stopiti v zvezo z interesenti, da v se Omogoči redno in hitro poslovanje. Dovoljenje za nočno delo žensk pri gotovih vrstah industrialnih podjetij. — Postava z dne 21. februarja t. 1. glede prepovedi ženskega nočnega dela stopi v veljavo 21. t. in. V § 4. te postave se pooblašča vlada, imenovati ona industrialna podjetja, pri katerih je pri obdelovanju surovin ali snovi, ki se hitro pokvarijo, nočno delo neobhodno potrebno in kjer se napravi lahko izjema zgornje prepovedi ter določbe, dr se mora nuditi prilika enajsturnega nepretrganega počitka. V zmislu zgornjega § in določb § 96 b obrtnega reda je ministerstvo izreklo, da smejo ženske delati po noči tudi v mlekarnah in podjetju zaposlenih najmanj 10 oseb ali ffolpbltl -**rtofltdoc.-< Iz Brd. — (Sokolski zlet na Vrhovlje.) V nedeljo dne 13. t. m. je priredil »SokoU z Dobrovega zlet na Vrhovlje. Povabil je tudi brate Sokole iz Plavij in Kojskega. Odzvali so se pa samo zadnji, iz Plavij ni bilo nobenega. Šel sem tudi jaz in več drugih na Vrhovlje. Nad Kojskem smo se ustavili, ker je bilo treba čakati Sokole iz Kojskega. Ta čas čakanja pa se je znal dobro uporabiti. Sokoli (z Dobrovega namreč) sami so zložili nekaj denarja in napravili 5 peš-dirk. Dve pc hribu navzgor, edno z vrha dol, edno po cesti korakati vznak in edno naprej korakati po edni nogi. Darila so odnesli Juša Anton 2, Viljem Sfiligoj 2, Polenčič Jožef 1. Hvale- ... r........,„.„_..„ „„,...„„, ,,, WVM ttll vredno je, da so ves vdobljeni denar da- ' pa "se vrši obrat tvorniŠko.TadotocbaTe rovali za nabavo telovadnega orodja. '¦¦¦¦' Med tem časom so prišli kojščanski Sokoli, združili so se vsi skupaj in hajd na Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« javlja gg. dirkačem, da se že lahko vpišejo za cestno dirko, katera se bode vršila 10. septembra t. 1. in sicer Miren-Gorica. Vršila se bode tudi polževa in umetna peš dirka, srečkanje itd. Politični pregled. Avstrijski ministrski svet o mesnem vprašanju, — Avstrijski ministrski svet, ki le je posvetoval 17. t. m, djbpoldne in poRcIdne; se je na^eČ bavii zH'pr*as1mjem uvoza argentinskega mesa, oziroma z zahtevo ogrske vlade, naj se ji dovoli direktna zveza ogrskih železnic s, Kašov-Oderberško železnico pri Annabergu v kompenzacijo za to, da ona dovoli izkrcanje 800 ton argentinskega mesa, ki je te dni v Trst došlo. Avstrijski ministrski svet se je postavil odločno na stališče, da se Ogrom ta kompenzacija' ne dovoli, ker je predragocena, da bi se z 800 tonami argentinskega mesa odkupila, Ministrski svet se je bavil z ostalimi kompenzacijskimi zahtevami ogrske vlade, ni pa storil nobenih sklepov. Ministrski svet se je postavil na stališče, da se ima uvoz argentinskega mesa brez dovoljenja ogrske v!atf>; začasno vzdrževati. O tem se je ogrska vlada takoj obvestila. Briskirana lojalnost. — Češka kolonija v Sofiji je hotela poslati na cesarjev rojstni dan v avstrijsko poslaništvo depu-tacijo, da poda tam lojalne izjave; -govo-rila bi bila deputacija seveda češko, zahtevala pa je tudi češki odgovor. Toda poslaništvo je reklo, da je kaj takega nemogoče. Cehi so se pritožili radi tega pri zunanjem ministru Aerentalu. Kaj jim odgovori. Najbrže, da nikdo ni obvezan biti lojalen!! Gessmanov beg h političnega življenja. — Krščansko-socialna korespondenca poroča, da odloži Gessmaim svoj deže!noodborski mandat; s tem korakom se namerava popolnoma umakniti iz političnega življenja. Bivšemu perzijskemu šahu se ne godi preveč sijajno pri njegovih poskusiti, prhi do prestola. — Tri tisoč njegovih vojakov je bilo te dni pognanih v beg. Konec ustaje v Albaniji. -- Iz Carigrada poročajo, da pride v kratkem tje deputacija voditeljev Malisorov zahvalit st' sultanu in vladi za podeljene koncesije. stopila v veljavo že s 1. avgustom. Z istim dnem je izgubila veljavo postava z dne 27, maja 1,885 in ona z dne 12. febru- Razne vesti Velikanski Štrajkovski nemiri na Angleškem. — Strajk je zavzel velikanske dimenzije. Začeli so Štrajkati tudi železničarji. — Na vseh železnicah je promet oviran skozi in skozi. Vseh štrajkujočih je okoli 600.000. — V spodnji zbornici angleški je čital notranji minister dolgo poročilo o položaju štrajka. Vlada hoče storiti vse korake, da zavaruje po železnicah kolikor le mogoče prevažanje blaga. Tudi uslužbenci pri telefon^ grozijo s Sirajftom. Živež še je podražil. V proviuciji so štrajkujoči ustavili via».\ V Liverpoolu so bile zopet prave bitke po cestah, Štrajkujočih železničarjev je že okoli 200.000. Mesto Milan v Italiji šteje prebivalstva navzočega 582.492. Velik legat v narodne češke namene. — »Narodni Listv« poročajo iz Solnogra-da. da je tamkaj umrli pof jtnik Hubeš zapustil velikanske legate v češke narodne namene. Tako je zapustil 30.000 kron za ustanove češkim tehnikom, 30.000 K za ustanove češkim enoletnim prostovoljcem, 24^)00 kron raznim šolskim zavodom, 3000 kron praškemu mestu, 10.000 K »Češki šolski matici«, 2000 K »Severoče-škernu obrambnemu društvu«, 2000 kron »Jr/žnočeškemu obrambnemu društvu« i" 6CO0 kron »Kornenskega društvu« t'« Dunaju. , Samostani v Avstriji. -4- Pred kratic im je izšlu zelo zanimiva knjiga o av-^iriiskfli samostanti, ki .jo je napisal pre-nionstratenski korar Alfonz Zak. Kakor pravi ta knjiga, je v Avstriji 640 modkih redovniških naselbin z 11.116 člani. Ženski redovi imajo 2316 kolonij s 27.389 Članicami, skupno torej 2966 redovniških koloniK4r'd8»SQSC ^Uni.-i^S^J]nio^tta. tc^toaJ dosti jasna slika Španskih razmer *v Avstriji. Papeževa bolezen in žurnallsti. — Žurnalisti v^imu bi bili radi jako natančno poročali o papevže^IbolezjtU. ". Neki žurnalist je prišel na originalno misel: šel je v stanovanje papežewvh sester kot nadzornik plina. Tam je pregledaval in se ^izgovarjal s sestrami, ki so mu vse povedale. Nemalo so bile začudene, ko so čitale drugi dan svoje besede v listu. — Kg je prišel kmalu na to pravi nadzornik plina v njihove stanovanje, so ga pa pognale /. metlamj. Defravdaciie v »Matici Srbski« v Beogradu, — Iz Novega Sada poročajo, da je bil blagajnik Manojlovič, ki je po-neverii pol milijona društvenega premoženja Matice Srbske, aretovan v Srbiji. Piuštvenega slugo, po imenu Jankoviča, ki ima baje 100 tisoč kron premoženja, pa je imel samo 60 kron mesečne plače. so istotako aretovali. Dolgovi v Avstriji so znašali koncem I. 1910: splošni državni dolg A.,199<8S4.M4 K 27 stot.; dolg v državnem zboru zastopanih kraljestev in -kronovin (»„911,565.708 K 63 st.; skupno je torej 12,,]11,449.052 K 90 stot. Od te ogromne svote moramo plačevati na obrestih 477,844.862 K 64 stot. — Pa naj reče še kdo, da nismo —- moderna država! Drzen poštni rop v Budimpešti — Te dni je bil v nekem podružničnem poštnem uradu v Budmpešti na Atilaringu izvršen drzen poštni rop. Ob 4. uri popo-liidne je došel v urad nek boljše oblečen človek, ki je zahteval, naj se mu takoj izplača nazaj 400 kron, ki jih je dopoldne naložil na poštnohranilnidno knjižnico. Uradnica, ki o tem ni ničesar vedela, se je obotavljala, v tem trenutku paje pridr-vil k ograji nek, drag neznane«. Potegnila sta iz žepov revolverje ter ž;atitevala od uradnice denarja.- Ena izmed uradnic je pobegnila, medtem ko je druga v velikem strahu posegla v ročno'blagajno ter jima vrgla pest papirnega in srebrnega .denarja. Roparja pa sta'zahtevala še več, nakar je vrgla še več bankovcev pred njiju. Dobila sta kakih par tisoč kron, nakar sta pobegnila brez sledu. Šolarska potovanja v Švici. — Domovina Vjljema Telia poleti mrgoli od karavan potujočih učencev. S torbami na plečih korakajo Zdravi in krepki Švicarski dijaki v spremstvu svojih učiteljev po lepih gorskih predelih. Vsaka gruča ima svojega trobentača, ki j.ii zgodaj zjutraj pokliče na pot in privabi med potom dosti radovednega Občinstva, ki dijake z veseljem pozdravlja in pogoščuje. Kuhinjo in živež vozijo dijaki seboj na dveh vozovih, na katere nalože tudi svoje težko natlačene torbe, kadar jim utrujeni hrbti odpovedo službo. Prenoču- jejo mladi izletniki največ pod jasne nebeško odejo, kjer imajo navadno tudi svojo obednico. Samo po sebi je umevno, da so taka potovanja iz zdravstvenih in vzgojevalnih ozirov kar najbolj priporočljiva in da so Švicarji že več desetletij navajeni z veseljem gledati študenta, ko vesel in sa-[«ŠKWftve9*en korako-in pleza,pc lepi gorati domovini; • Izseljevanje v Ameriko. — Ameriški listi poročajo, da je s 30. junijem v končanem leto prišio v Združene države 923.365 priseljencev, medtem ko jih je leto prej prišlo 1,082.234. Deportiranih je bilo tekom zadnjega leta 12.917 priseljencev. Razvidi se iz tega. da je v onem letu padlo število priseljencev za 163.318. Da se število manjša, pripisujejo slabim časom in- dustrijskih podjetij, kar dokazuje tudi to, da se veliko naseljenih vrača v staro domovino. Tekom preteklega leta je Ameriko zapustilo 60.000 oseb več kakor druga leta. i Odlikovana |iekari)a ia sladti&arna Kardl Draščik v Gorici na Kom« v (lastni hiti) , zvrfiuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, florte, kolače za blrmance in poroke, oblikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fina vina In Ukori« na drobno ali v originalnih butelkah niporoCa se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežro S**- po \hXo zmerM!) croeh. '-**m ulica ftri&sto MatttoH goriška tovarna mosaicnUV plpšč, izdelanih po beneškem sistemu in iz na-, vadnega cementa. •Izvršuje raznovrstna olepševalna dela pri stavbah, bodisi iz cementa ali iz ponarejenega kamna. — Elegantnejlpi palne banje. — Cevi iz cementat\-?' raznih širjavah. Sprejme se hahorSnokoII delo. i I Lekarna Gristofoletti v Goric. < ŽELODČNE KAPLJICE ! z znamko sv. Antena Padovaaikega. < . Zdravilna moč teh kapljic je DPprebosljiv«. < — Te kapljice vredijo redno prenavljanje, ' če se jih dvakrat oa dan po jedno žličko popije. Okrepe pokvarjeni že- , loiec, storč, da zgine lV»r»lv«n» nutku. f sntk6Dl feaStt UlDO- i tica in tivotat lenoat (mrtvust). Te kapljice tudi storč, da človek raji je. Cena steklenici 60 vin. ; Brisfofolellijeva pijača iz kine l in Snlnan najboljši pripomoček pri j m 2BIB2U, adravlJenju 8 trnki atm oljem. > Bna steklenloa stane 1 kroKo 60 vin. »<> <»>•<•> «*»*OaV*«4»»4 Automobilni poštni vozni red iz BODCa do železniške Su. Lucija-Colmin taje — od železniške postaje Su. kucija-Iolmin do Bouca. It ¦' '-¦¦¦... _¦¦¦¦¦¦ ..., „i____________ i.,,,. ________^_. -o « O T3 •** Poštni uradi S : o ¦ 5 ¦ rt O |i • - "¦ I II Dnevno o •G 3-S11 O T3 > j in in > '¦ 5 ,. ¦ ? i|«oj kj ;; Q !; •§ Dnevno J Q ......_o.j: O , »U postaje A i o j ur ,mn.i. ur min.. "r min' '¦ n ! ur j min. lj ur ¦ j min. }j ur j min. I ur i min. I ll || : VI. 25 !M . 1 6.401; ¦: ; | i ; - 19 Bovec _ ¦ : ¦ ii 1 . H U 3 30 i i . ix. i32l| ; VI. 44 VI. 45 Žaga pri Bovcu - | 6 ! 17* 6 18 j——————--—I — j - 8 7 ' -¦28 i- 1 3 49 VI. 53. 3 50 VI. 54 ¦— IX. 09II IX. 101 I 6 |08'; 6 9| 1 ~ t - IG Srpenica 3 - 8 . —' 1| j — 3 i5S; vil ! io j 3 59 VII. 11 1 IX. -, •-: IX. j 01 . .5 !47! ' 5 148 - i, - 18 .Trnovo 5 — 20 i - 1 VII. 29 j VII. 33; . (oddaja pošte) ,_i__ 1 5 » • —\ •; - j—j L.-------J 23 i ! 5 27 — 4' i' - 6 Kobarid fl - 20!| i !i-j 4 i 1 4 33: VII. 39 i ------- 4 37 ii VII. 40 -.--- - -...........-..........-— ----' i|VIII.|'l6i • S 5 ]i6i VIII. j 20 j a !i7 1 — 1 ' -34 Idrsko 2 i; u ,lu; ;:• -. 6«i —: 1.; ! 1 li j ; i -"¦'¦"¦". — ;-----------i' .J-.. (oddaja pošte) Perše — _____i__ .__ 1 ! 4 M i - j- i! 4 J42 i ii - 1 - 7 (križpot v Voiče 11.8 -34 ¦—j ii ! 1 1 VIII. 21 j 5 18 VIII. 29 oddaja pošte) • ] - i-f 1 r- j~ \ 4j26;! ! 4 !34| 1 1 i - S - 16 Tokin 2.C - 7'i ; i-i s 1 J 5 25 5 33 ; VH.j2l|| , | ! VII. j 29 1 1 VIII. 45 VIII. 49* ,i 4 !06l 11 4 101 - 4 — 6 Sv. Lucija °js 5 , —,16<| j - j — ' 4 ¦ j j 1 II ! i 5 j49i 5 ,B3|| (Poštni urad) , | i VIL j 01 VII. 05 j i 1- VIII. 55; i! ' , i It \ i __ 1 a) i i f| 5 ,59. ____ Sv. Lucija °s m)B.|| m;;-/---1. Do brzovlaka 3esenice - trst št. 1 odh. železniška postaja Su. liucija - tolmin '. . / i »V °*l rrslOesenice št. 708 « « « « .« . \ , W.^ ^1 a) Od osebnega vlaka Desenice - Trsi St. 15 doh. « .« * . i ^- •47?| 5? « trst-iesenice še. 14 « « «"«..'"¦, . . ¦¦*.' 2. Do brzovlaka Jesenice - Irsl šl. 707 odhod « « « . 6„ m ^ osebnega viaka Crsl-3esen!ce št. 18 doli. « « ,« ' *. -'¦ . 1 ;-6 . 31 « brzovlaka trsi - 3esenice št. 2 « « ««'... . [ 17 ¦ I IX. Poštna zveza Raibl - Bouec dohod Bouec . . . . . . . b) Od brzovlaka 3esenice-trsl št. 501 doh. železniška postaja Su. lsuclja*tOlmin '. N -;v-<. VI.-: 481 « osebnega vlaka Gorica - Jesenice št. 12 doh. « • « '•'' .«> ; .; ; , Vf. '• 44 Poštna zvi .a Bouec-Trbiž odhod Bouec . . . . .•...>. XII.; J§| 1 ;r 1.-. J Automobilnp podjetje; Antona Devetak nasledniki y Tolminu, Leopold Jonko v Bovcu. Pomanitaffliie ntesa; — Iz Berolrna poročajo, da Je izjavil ravnatelj klavnice v Essenu Erhardt, da na jesen in zimo je pričakovati veliko pomanjkanje mesa, m stear tako, kakoršnjega še ni bilo. Slovenska umetnost v Trstu. — Slovenci v Trstu ustanove stalno umetniško razstavo slik in kiparskih del. S 24. avgustom so že najeti zelo pripravni prostori v središču Trsta in upati je, da se kakih 14 dni pozneje razstava že odpre. Svojo udeležbo je priglasilo že veliko slovenskih aimetnfkov-siikarjev, kakor tudi kiparjev. Poleg tega so obljubili tudi že nekateri neslovenski umetniki, da bodo za posamezne sezone pošiljali svoje umotvore na tržaško stalno razstavo. Slovenci v Trstu ustanove tudi slikarsko in kiparsko šolo. šola se prične koncem meseca septembra ali pa najpozneje s prvim oktobrom in ibo trajala čez celo zimo do druge polovice pomladi. Profesor Mečnikov o koleri. — Iz Pariza poročajo, da je profesor Mečnikov, vodja Pasteurjevega zavoda izjavil v nekem pogovoru sledeče o koleri: »Obolenja na koleri smatram v gotovem smislu kct vzgojna. Moja izjava se mogoče glasi v prvem trenutku nekoliko paradoksno, je pa izraz elementarne resnice. Kolera dandanes ni več nevarna — razumite me le prav! — hočem le reči, da se lahko proti njej Ibranhno. Živel sem v na koleri okuženih centrih. Občutil nisem najmanjšega stralhu. Dotaknil sem se ek-skrementov na koleri bolnih ki sem pripravljen zopet storiti. Je mnogo profilak-tičnih sredstev, da se varujemo kolere. Prava preventivna navodila so individu-elnega značaja. Higijeničnih predpisov se je treba striktno držati. Treba je pogosto umivati roke in v pokrajinah, okuženih vsled kolere, pred pitjem prekuhati vodo. Ravnotako se mora sadje oprati v vroči vodi. Ako se mnogokrat označuje melone kot nevarne vsled kolere, je to zmota. Ivtrrno in brez skrbi se jih sme jesti, samo da se jih pred vživanjem ima dve minuti v vreli vodi, ker se s tem uničijo bacili, ki so mogoče na lupini. Ravno isto velja o vživanju kakega drugega sadja. Občin-. stva se ne sme (begati, da je kolera ne-odvrnljiva bolezen, napram kateri se stoji brez sveta in pred katero se ni mogoče rešiti. Glede kolere velja isto kot pri tifusu. Pojaviti se more le na ta način, da dospo bacili v želodec, vsled česar moramo imeti pred vsem snažne naše roke in jedi, ki jih uživamo. Ako se za to skrbi, ni treba imeti bojazni. Ako se bo sledilo mojim prdfilaktičsnim nasvetom, bode znatno padlo število slučajev tifusa, kolere in vseh drugsh nalezljivih bolezni. V vseh velikih mestih je danes vsled sanitarnih naprav mogoče, izolirati slučaj kolere, vsled česar je nevarnost razširjenja kuge izključena.« Splošni širajk se obeta na Portugalskem. Baje agitirajo za štrajk najbolj mo-narhisti. Kolera »a Dunaju. — Delavka Sdhwund, ki je bila obolela na koleri, je :«gpfcia'. 17. t. m. "' 4i JSozdiii požar. — Iz Briksna poročajo jŠfelikem gozdnem požaru, katerega je ¦^ vzročila iskra iz lokomotive železniškega vlaka. Zgorelo je nad <50 hektarjev. Požar so omejili. Kolera v Trstu. — V Trstu je minul že sedmi 4an bretz kakega novega slučaja kolere.' V Magdatenski bolnišnici je še i5 oseb. V Bertokih pa se je pripetil nov sum- | Ijiv slučaj. Zbolela je na znakih k&Iere 15 letna Amalija Kozlan. V visoki starosti 106 let je umrl v Banjaluki Štefan Morvin, ki je imel na vesti vse polno 4eiiktov ter bil nad 60 let v ječaih. Ljudska fantazija pripoveduje o njem neverjetne reči. Imel je precej premoženja. Kolera v Turčiji. — V Carigradu so 18. t. m. konstatirali 56 novih slučajev kolere; umrlo je 14 osefb. Od prej obolelih jih je umrlo 10. Nekemu pomorščaku vojne ladlle »Radeizkv« v Puljii so težke Verige sidra odsekale glavo, ki je padla v morje. Strašna nesreča! Na parniku »Adria« je ponesrečil vojak 20-letni Alojzij ^assanegg v Pulju. Neka dela je opravljal na 25 metrov visokem jamboru, zgubil ravnotežje in padel tako nesrečno na tla, da je ostal mrtev. Sodnih pravnih praktikantov in av-skuitantov je bilo v Avstriji lani 1049; 22 manj nego leta 1909. V okrožju višje deželne sodnijev Trstu je bilo lani 15 pravnih praktikantov in 37 avskultantov. Književnost. Spisi Mišakovega Julčka. — II. zvezek z 9 slikami. Vsebina: Prababica je pripovedovala. — Dve mucki. — V hudih dnei1# _ Čopke ni. — prebrisana Belči-čevka..— Za prenočišče. — Last in založba »Društva za zgradbo Učiteljskega konvikta. Natisnila »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. fllaroko in,srčne želje' maročar.ou. Interesanten opis Maroka je priobčil pred kratkim v nekem londonskem listu znani angleški korespondent Allan Ostler, ki se je mudil v Maroku. »Čudovito krasna je ta dežela« — tako pričenja — »katero utelesi Francija svo jem« gospodstvu. V par letih bo vrt so-čivja za. Evropo in zajedno zakladnica žita, in sicer jedna najbogatejših, 'Pred 2000 leti je bila Maroška dežela žitna dežela, sadni vrt in to postane zopet. Kajti. Maroko je jedna najrodovitnejSm dežela celega sveta. Vem, da taka trditev se zdi čudna angleškemu ušesu. Ko sliši kdo ime Maroko, misli na goreč rman pesek, široke puščave in zagorele gonilce kamel, ne gole griče, kjer raste na pol posušeno grmičje in kakteje. Ampak pred vsem je potrebno, pregnati cd sebe misel na puščavo, ko si predstavljamo Maroko; treba je spremeniti dolge puščave v valovita polja, v nasade riža in koruze; na zelenih hribih stojijo oljčna drevesa, raste vino in fige, potoki in slapi ibučijo skozi vrtove, kjer dozorevajo granate, breskve, citrone, zraven se razprostirajo zopet vrtovi z grahom in krompirjem. Podnebje je krasno. Poletje približno tako kakor pri nas meseca avgusta in skozi celo zimo tako, kakor pri nas meseca oktobra. Sadje in nasadi, kakoršne vzgajamo doma s težavo v steklenih prostorih, rastejo tu divje v presenetljivi rodovitnosti ter je cela dežela prevlečena s krasnim tepihom cvetja in zelenja. Lilije, rože, povsodi vse raste in rodi. Taka je dežela Maroko od brega dalje do Feza in še naprej. Za kmetovalce bo pravi blagoslov, če pride dežela v roke Francozov. Kajti potem bo konec infamnega sistema sedanje vlade domačincev, ki rzmozgava vsakega premožnega mavriš».«ega kmeta. Vendar pa se bodo Mavri bojevali proti Franciji, od severa do juga, dokler ne bodo popolnoma premagani in dokler ne uvidijo, da se ne more ustavljati puška na kamen modernim puškam tako malo ne, kakor ne hrabrost znanosti. Potem pripoveduje angleški korespondent, zakaj so v "Maroku nemiri in zakaj vedno novi boji. Za kaj se Iborijo? Za to, ker bi radi videli, da bi jih vladala Angleška! Od nizkih in visokih, od sultana do sužnja je klic Mavrov na pomoč vedno jedni in isti. Slišal sem ta klic iz ust Mulay-Hafida, njegovih parfumiranih v svilo oblečenih ministrov, trgovcev, šeikov in tudi iz ust najmanjših "vaščanov: »Pustite Angleže k nam, kakor smo jih že prosuVz odprtimi rokami jih sprejmemo. Oni napravijo iz Maroka nov in bogatejši Egipt. Francozom pa bomo kljubovali, dokler .borno imeli puške in konje.« »Kamor pridem,« pravi Anglež Ostler, »mi napravljajo komplimente in hvalijo me zbog tega, ker sem Anglež. Od Angleža zahtevajo sveta in pomoči, moja mnenja imajo za postave, zato me boli srce pri misli, da se Anglija ustavlja tako neprestani in ganljivi prošnji. Pred kratkim sem bil gost nekega mavriškega plemenitaša v Fežu, moža visoko stoječega, in govorila sva o mednarodni politiki. Da, Vi Angleži,« je rekel, »Vi ste spretnejši od vseh drugih narodov. Vi nočete Maroka? Čeprav Vam deželo na kolenih ponujamo? In zakaj? O, mi nismo slepi. Vi že vzamete Maroko, ampak šele, ko pride čas za (o. Nafprvo je treba trdo delati, Angleška pa je preveč zvita, da bi sama to delala. Francija naj dela, Anglija si že poišče plačilo. Ali ne mislite tako? Kdo je prišel prvi v Egipt in je napravil «a cestah tlak? Francozi. Kdo je bil prvi v indiji? Francozi. V Kanadi? Francozi. I« čegav je dandanašnji Egipt, čegava Indija in Kanada? In tako bo tudi z Marokom. Nekega dne bo imela Francija drugje opravila, morda z Nemci, kdo more to vedeti. In potem Angleška obvaruje Maroko za Francijo in kasneje je ne da več iz rok. Točno tako kakor v Egiptu. In to je, kar mi Maročani predvidevamo.« »Uprl sem se tej misli« ~~ pravi korespondent — »ali če mislimo na bogat- stvo te dežele, bi skoro upali........ Res, jako vabljiva je ta dežela«! Odda se IZ t Rojaki, izpolnite suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe su. C in. m.! Službe iščeti ! dve pošteni, izobraženi kmetski deklic'. j Najrajše bi prišle v Gorico in sprejeli službo kot natakarici : ali sobarici. | Naslov pove naše upravništvo. Več se izve pri upravništvu našega lista. Svan Kravos u Komu t). II. GflJKEi ns K«m it. II Odda se službo hišnika v Goric!. prosto Isti ima na razpolago stanovanje. Pismene ponudbe na upravništvo. in zaloga raz Učnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; daljo ima v zalogi različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine kakor: kov- ftege, torbice, denarnice, listnice ________ itd. — Izvršuje in sprejema v p^K^V popravo različne koleseljne in ^^^jg^ == kočije :¦¦¦: ¦:,:, ¦ - Poprauila se izvršujejo točno. §iW Cene zmerne. 1K| Knjigarna A. Gabršček Trgovski Dom -- ima o zalogi naslednje zbirite: - ¦ • Češke: Svetova k n i h ovna, 800 zvezkov. C h v i 1 k y, doslej čez 20. skupaj čez Nemške: j R e e I a m' s U n i v e r s a i B i b 1., doslej j 5290 št. Ta zibirka je v dvojnatetn ! številu vedno v zalogi. j S a m m 1 u n g G o s c h e n. Okoli 500 vezanih knjig po % h. • B ii c h e r d e s Oeutschen H a u s e s, doslej HO vezanih knjig po K P0S. K u r s c h e r s B ii c h e r s e h a t z, okoli s 800 zvezkov po 24 h. U 11 s t e i n B ii c h e r, vezane knjige po ' K P20 j E n g e 1 h o r n' s R o m a n b i b I. novejši letniki. j D i e Gesellschaft, moderna veda, A ti s N a t ti r u n d G e i s t e s \v e 11. najslavnejši sotrudniki.' Doslej 40 knjig po K 1'80. Okoli 350 vezanih knjig po K 1 '50. Priloge »K o s m o s« in »Na t ur«, po K 1'20. M u s i k f ii r A IJ e, doslej 60 zvezkov po ()0 h. Vsi izšli zvezki »Wel t-De tek t i v*. N i c k Carter, P i n h e r t o n. Mladinske zbirke: Cs war einma!, Der Sehatzgraber. Sclitnidt & Sprmgs Volks- und Jugend-bibliotheken. Italijanske, B i b I i o t e c a Amen a, okoli $00 knjig po K V2% B i b I i o t e c a m o d e r n a, nad 150 knjig po K 1'20. • Od julija naprej pa bodo še v celoti: B t b I i o te c a' c I a s s i c a' nad 120 knjig po T20. B i b I i'o t e e a U n i v e rs a I e, nad 500 po 36* h. B i b I i o t e c a po 24 h. del P o p o I o nad GORICA GORICA. Narodno podjetje Hotel „Pri Zlatem Jelenu", V sredifiču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališča trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 120 višo. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — ToČarna z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. Uudjeviško in puntigamsko pivo. — Cone jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. Rtfornino prizadevanja 1 nrkav glede njih jeila in pisave. Albanci hi -atini^a. pod gorenjim . y>l»vom- je priobčil :!u\. Tagblatt«, .cv. J!4. zanimiv čla--H-k, k..isrega .Y '":•!."'' v me vanje razmer rašim čilatelK* • p:-vvoduf*" **"**'" Da imajo • mc; ;iOpdnoma prav, ko zahtevajo ;u. tik latinski' alfabet namesto turš*.^.-, se lahlco uvidi, če se pozi»a:današnii turški'jezik, in ftj&avto ter potrebo reforme tfbojega. In če poznamo to, bodemo umelt tudi težkoče, katere se pojavljajo pri preosnovi. Dokler pa niso izvedene potrebne reforme na polju n$i jezika in pisave, tako dolgo pri Turkih ni misliti na pravi kulturni napredek. Čudno se zdi na prvi pogled, če je narod, kakor albanski, v 20. stoletju med diugitu tudi zaradi aiiaibeta moral organizirati vstajo in boriti se z orožjem v roki. Vendar ni ta povod za boj med drugimi nagibi nič matovažnejsi, če pomislimo, da gre za omogočenje kulturnega napi edka, katerega bi turške pismenke zadrževale. »Niso polki Mahmud Sciket paše, niti umi nai tea, katera reši Turčijo« tako pišejo novejši turški žurnalisti — »nego vzdigniti moramo narodno kulturo, ljudstvu omogočiti čitanje. in ga- tako seznaniti z evropejskim napredkom. Nekaj časa som opažamo med mlajšimi turškimi literati v Carigradu, v Solunu in Sniirni sii>pisovr bode razumel malo ali celo nič. Turški pisavi so Bolgari vešči matokedaj, kakor ise tudi drugi neturški inarodi redkokedaj priuče tem težkim pismenkam . In zakaj bi ravno Albance silili, da ^fžlimer3'ža sToT"]Jezik to popolnoma neprikladno in ne dobrodošlo pisavo? — ' Znamenja za samoglasnik so v turški pisavi tako pomanjkljiva, da je pri mnogih besedah z jednakimi soglasniki v istem sporedju, • pri nepopolnem opisu ali izpustitvi tu vmes-nahajajočih se samoglasnikov, mogoče le iz celega stavka spoznati zmis-el. Celo rojenim Turkom se je težko priučiti literarnega jezika in pisave. Zato je v krogu modernih turških pisateljev razšiijeno mnenje: uvesti namesto turških pismenk latinico. Ne samo radi izognitve neugodnosti], katere vsefcujc turška pisava, kar ibi bilo za Turke pridobitev, nego omogočeno bi bilo tudi Neturkom učenje turškega jezika potom latinice. Tem načinom bi se razširila turška literatura med Turki in Netuiki, kar bi bilo v interesu nje same in velikega pomena. Z oziram na vse to je čisto nespametno, če se hoče /ubraniti Albancem vporu-ba latinskih pismenk za njih jezik. Ce turška pisava za sam turški jeztk ni prikladna, kako naj se prilagodi tujemu jeziku? ¦¦-¦ Neugodnosti, ki bi nastale v pri-iiodnjosti za albansko literatuto z vspre-jemom turške pisave, bi bile dvojnega načina: pivič nerabuost te pisave za natančno označenje albanskega jezika; drugič popolnoma osainelost albanske literature od scverocvropskih, katere vporabljajo latinske pismenke. Nobena pisava seveda ni natanjčnejša kot jezik. Tudi bo treba nekatere izpre-membe latinskih pismenk za zaznamovanj vsth samoglasnikov in soglasnikov albanskega jezika z lastnimi črkami, kakor je tudi pri drugih narodih (Romani, Nemci, Slovani). Takih načrtov in poizkusov pri Albancih ne manjka in večina proizvodov albanske literature (knjige in.časniki) so skoro z latinico tiskani v inozemstvu. Pravopisjc treba izpiliti in izvesti do popo'uosti. Potem se bodo Turki učili od Albancev in ne narobe; in njih reformno gibanje tem načinom preje doseže krono vspeha. Dostavek: Po novejših'- poročilih dovoli turška vlada Albancem rabo latinice. F RI DERI K KIE N T Z -. Mili t U ulica A$čoli štev. 20 ¦"¦^ priporoča: x parne .»apvansiime- vsesalne naprave plina, raznovrstne motorle in lokomobile, kompletne naprave za pekarne, parne peči, stroje m meianie in posamezne dele strojev. " »JV Dvigala zn stavbe, poljedelske stroje, stiskalnice za grozdje in druoo Kompletne »mprave za mizarske delavnice, Žagarje in mlinaHe. Mline za kornzo z ročnim obratom. JVaprave za parne pralnice, olje za stroje vseb vrst, siuirkov papir za čiščenje in platno. J \Mfya zaloga j5pmi)ofoi)c^ ii> cifer. Mali oglasi. SaJmanJSa pristojbina stane 6 0 vin. Ako Je oglas obaelnejil se rafana za vsako besedo 3 v ta. HajpripravnejSe Inseriranje ta trgovce in obrtnike. Koliko Je manjSih trgovcev in obrtnikov t Gorici, katerih na tjoteli,