Učiteljske plače. Maribor, 21. marca. Naš list ima sicer tudi v vrstah slovenskega u6iteljstva jako ugledne in navduiene somišljenike, na katere smemo biti pred celim svelom ponosni, toda no6emo si prikrivati, da velika ve6ina slovenskega u6iteljstva našemu listu in naši politični smeri ni naklonjena, da, mnogokje mu je celo sorražna. Spominjamo se, kako so ravno preteklo leto po nekaterih krajih u6itelji uporabljali svojo zgovornost, da spravijo naš list izpod strehe slovenskega kmeta. Mi bi se lahko sedaj, ko je vzvišanje učiteljskih pla6 na dnevnem redu, postavili na strogo strankarsko »taliS6e ter pisali ognjevite 6lanke proti vsakemu vzvišanju. Kdor pozna razširjenost in apliv našega lista po Slovenskem Štajarju, je prepri6an, da bi posebno v tej ko6ljivi stvari ne pisali zaman. Toda mi ne presojamo nobenega vprašanja s strankarskega stališ6a, ampak s stališča resnice in pravice. Zato se Bahajamo tudi tokrat v družbi u6iteljev. Ne vemo, ali jim je naša družba ljuba ali ne, vendar to vemo, da jim ne škodi. Kako mi sodimo na6eloma o vzvišanju u6iteljskih pla6, izrazili smo se že v zadnjih dveh Številkah našega lista. Danes ho6emo le nekoliko jasneje tn to6neje ozna6iti svoje stališ6e nasproti predlogu deželnega odbora itajarskega o tej zadevi. Deželni odbor želi, da se nove pla6e zopet uravnajo po krajevnem sestavu. V nekaterih krajih bo torej imel u6itelj tudi po novi uravnavi za isto delo ve6je pla6ilo kakor njegov tovariš v kakem drugem kraju, kjer ni tako visokega pla6ilnega razreda. Višji plačilni razredi so navadno po mestih, trgih in drugih ve6jih krajih. Nam se zdi krajevni sestav nepopoln in nazadnjašk. Zakaj bi se po mestih in trgih u6itelji bolje pla6evali nego drugod? Oni imajo isto delo, zraven pa še mnogo ve6 ugodnosti v dobivanju užitnin in v oskrbovanju svoje obitelji nego njih tovariši po deželi. Posebno pa ne sraemo prezreti upliva krajevnega sestava na notranji razvoj ljudskega šolstva. Med učitelji je nekak lov po krajih, kjer so višji plačilni razredi. Nara je to umevno in ne štejemo tega u6iteljera v zlo, ampak mi bilježimo le dejstvo. Vsled lovljenja po višjih plačilnih razredih pa ni nobene prave stalnosti v našem u6iteljskem osobju. In ta okolnost jako slabo upliva na razvoj Ijudskega Solstva. Vsak u6itelj ima v marsi6em svoj poseben na6in vzgojevanja in pou6evanja. Z vednira meniavanjera učiteljskih mo6i pa se izgublja jetin ^na s>ner, po kateri bi se naj deca vzgojevala in pou6evala. In nazadnje, recimo odkritosr6no, ali se učitelj posveti s celim srcem otrokom, ako ve, da bo 6ez par mesecev zopet drugod? Mogo6e že, toda človek je slab in 6e smemo u6iteljem pripisovati to 6loveSko slabost, potem ie tudi mogo6e, da ne. Krajevni sestav nikakor ni po naSem godu. Mi ne vsiljujemo deželnim poslancem svojega prepri6anja, vemo, da ima tudi osebnostni sestav svoje nedostatke, vsekako pa jim bo treba prej resno premisliti, za kateri sestav se odlo6ijo in zakaj se odlo6ijo za tega in ne za onega. Pozabiti ne smemo tudi, da se krajevni sestav uporablja na kvar Slovencem. Srednji in Zgornji Štajar ima mnogo mnogo več višjih plačilnih razredov nego Slovenski Štajar, in na Slovenskem dajejo najrajši one šole v višje pla6ilne razrede, kjer so šole nemSke ali pa kjer ueiteljujejo bojeviti nem6urski petelini. Da tudi v bodo6nosti na§im slovenskim u6iteljem ni pri6akovati v tem oziru spremembe, razvidi se že iz poro6ila deželnega odbora, kjer se ostentativno omenja, da na Spodnjem Štajarskem u6itelji lahko gmotno mnogo boljže izhajajo nego drugod. Naši poslanci seveda tukaj ne bodo mol6ali in 6e se bodo odločili za osebnostni sestav, bo ravno ta vzrok veliko pripomogel k njihovemu sklepu. Poslance pred osebnostnim sestavom gotovo le straši velikanska svota, in da bi se dala ta dobiti brez posebnega obteženja kmetskega stanu, bi jih strah minol. Mi smo o sestavih dovolj jasno povedali svoje prepri6anje. Ali pa se odlo6ijo letos naSi poslanci za krajevni ali osobnostni sestav, prepuš6amo doeela njihovi modrosti. Toda nekaj druzega zahtevamo od njih v imenu slovenske javnosti. In kaj je to? Zahtevamo, da glasujejo proti § 1. 6lenu III. predložene postave, kjer se govori o pla6i meS6anskošolskih u5iteljev. Spodnještajarski Slovenci nimamo meš6anskih Sol, naši učitelji morajo ostati le ljudskošolski u6itelji, slovenskim otrokom je v tem oziru zabranjena višja izobrazba, zato ne vemo, zakaj bi se Slovenci morali ogrevati za pla6evanje nemSkih meS6anskih u6iteljev. To bi bilo krivi6no iu naravnost smešno! Česar ne dobim, tega tudi ne pla6am, to je staro poSteno pravilo, fci je tudi v politiki dobro. Velik pregrešek bi bil in slovensko časopisje gotovo ne bi molčalo, ako bi naši poslanci kaj dovolili za naeSčanske šole in učitelje. Gledč vprašanja, kako se naj pokrijejo novonastali stroški, žele učitelji sami in nam je znano tudi iz ust naših poslancev, da se bo vse storilo, da kmet ne bo čutil spremembe v učiteljskih plačah. 0 tem nam torej ni treba nadalje govoriti. A nekaj še pogrešamo v postavi, katero je predložil deželni odbor deželnemu zboru glede zvišanja plač. V njetn ni preskrbljeno za slučaj, da dobimo za Spodnji Štajar poseben deželnošolski svet. NaS program «Proč od Gradca* nam mora biti vedno pred očmi in kar nasprotuje temu programu ali kar se ne soglaša ž njim, mora se spremeniti v soglasje. Tako tudi ta postava. V § 2. mora biti dostavek, da se v slučaju ustanovitve odseka deželnošolskega oddelka za Spodnji Štajar oddelku prepušča vse, kar bo potrebno ukreniti za spodnještajarske šolske okraje. Glede svojega programa bodimo brezobzirni in iekleni! Dal Bog, da se zadeva o učiteljskih plačah kmalu ugodno reši za učiteljstvo, ki bo potem gotovo še z večjim veseljem in navdušenjem izvrševalo svojo važno prosvetno nalogo!