Janainja Številka obsega 12 strani
M
.JVfovi <5as“
uhaja viak petek ob 12, uri dopoldne. Uredništvo in upravniStvo \t T (gosposki ulici it 6. drugo dvorišče.
M S
JList stanc
za delo leto . ... t JK ta manj premoine 3 M v JVemčijo .... I , posamezne Številke 4 v Oglasi po dogovoru.
Štev. 47.	^	Gorici,	22.	novembra	1912.	Leto	III.
Nam sovražni veter.
Nemci so izgubili glavo, tako strašno jili prijemljejo vspelii. ki jih dosegajo slovanski balkanski narodi v boju proti Turku. Nikjer ne pišejo v prilog Slovanom, ampak prav divje se zaganjajo posebno proti Srbom. Hrabra srbska armada ima pri svojem prodiranju najlepše vspehe, saj je prošli pondeljek prisilila pri Bitolju celo turško vojsko 50.000 mož, da se ji je udala. Srbi hočejo imeti košček morja. Zadnjič smo že razložili, zakaj in s kako pravico to lahko zahtevajo. Toda avstrijski Nemci vidijo v tem veliko nevarnost za nemško premoč v naši državi, in zato zahtevajo, naj se Srbiji napove vojna.
Brezvestno pisanje nemških listov.
Mi pač nič drugega ne moremo storiti, kakor da prav odločno protestiramo proti brezvestni pisavi nemških listov. Najbolj čudno je. da se pri tem odlikujejo krščansko socialni nemški listi, ki očitajo Srbom vse mogoče grozovitosti, ne da bi navedli dokazov za to; ki hujskajo proti Srbom ter jih obrekujejo in se lažejo o njih, samo da bi javnost premotili ter jo pripravili za vojno z balkanskimi Slovani!
Brezvestno je to počenjanje, ker iz-' vir;i iz sovraštva do Slovanov. Na Dunaju zapirajo češke šole, teptajoč s tem prve Pravice, ki iili imajo češki stariši do svojih otrok. Tu na jugu smo mi Hrvati in Slovenci. ki bi nas nemška vlada najraje v žlici vode vtopila. Toda ker tega ne more. Pa nas zatira, da sc sužnjem slabše ne more poditi..Na Koroškem gorje Slovencu; 'Hi Štajerskem pa izpodrivajo iz vseh uradov; na Hrvaškem vlada bič; v Dalmaciji razpuščajo samovoljno mestne zasto-Pe kakor n. pr. v Spljetu in Šibeniku, ker j Se Hrvatje in Srbi veselijo slovanskih vs-Pehov v bojih proti Turku; v Sarajevu je Vse vojaštvo pokoucu. ker so bosanski poslanci prav odkrito povedali, kako neljubo ; iini je. da se Srbija tako omalovažuje in iz-’ ziva. Tako ie z nami Hrvati in Slovenci v Avstriji. Tako hoče avstrijska vlada varo-. Vati nemško premoč v naši državi. Sovražen veter proti nam na celi črti. In zato Vojska s Srbijo, ki je na tem. da postane I ^Ogočna sosedinja naši Avstriji! Kajti če
je Srbija mogočna, potem bi se Jugoslovani pričeli še bolje zavedati, kar bi po-menjalo nevarnost za nemško premoč pri nas! Res strašno morajo Nemci nas Jugoslovane mrziti in sovražiti, ko zahtevajo kar vojsko, da bi njih premoč ne prišla v škodo.
A kako brezvestno je to njih divjanje, se kaže iz načina, po katerem se vrši. Dolžijo Srbe, da so pobijali starčke, ženske in otroke med Arnavti v Prizrenu. Sovražni glas je to raznesel, in takoj vsi za njim, seveda tudi nemški krščansko socialni listi; nikjer pa ne navajajo zanesljivih prič, ki bi ta grozodejstva pojtrjale. Srbi so. kakor sedaj proti vsem lažem uradno ugotavljajo, s smrtjo kaznovali le tiste moške, ki so z belimi zastavami zvabljali najboljše srbske častnike in vojake v zasede in jih tam neusmiljeno pobili. Toda če so Srbi take ljudi kaznovali s smrtjo, so pač prav naredili. Nemški vojaki so si v I. 1870/71 v nemško-francoski vojni večje grozovitosti dovolili. In le Srbe napadajo ti nam Slovanom tako sovražni nemški listi; Turkov pa in vseh niih grozodejstev ne vidijo ... Trdili so tudi. da so Srbi avstro-ogrskega konzula Prochasko v Prizrenu napadli, in mu preprečili občevanje z avstrijsko vlado in ga celo umorili. Pa se je skazalo, da pošilja ta konzul razglednice ministrom
v Avstriji in da se vrača domov! Torej samo laž. obrekovanje in napadanje proti Srbiii, med tem ko na Turka pozabljajo.
Brezvestno ie njih počenjanje tudi radi tega. ker bi si Turek prav gotovo zonet ooomogel. če bi nastala po peklenskem prizadevanju nemških hujskačev voina>s Srbiio. Nemška vlada v Avstriji bi si pridobila žalostno slavo, da je v svojem sovraštvu do nas Slovanov posebno Jugoslovanov raje Turku pomagala do rešitve, kakor pa dopustila, da bi se Jugoslovani posneli do moči.
Zgodovinska krivda Avstrije.
Pišejo nemški krščansko socialni listi, da .ie Srbija nasprotna katoliški cerkvi. Toda ali ni morda katoliška Avstrija s svoio Turkom prijazno a Slovanom sovražno politiko sama to povzročila?? Ze
1.	804.. ko so se Srbi pod vodstvom Črnega Jurija uprli Turkom, so zastopniki srbskega naroda ponudili Srbijo Avstriji, To-
da nemška avstrijska vlada se Turkom ni hotela zameriti ter je ponudba odklonila, dasi so jo Srbi dvakrat prosili. Leta 185.} je ruski car spet ponudil Srbijo Avstriji, če bi mu pomagala v boju proti Turku; a Avstrija ni hotela! In pozneje, ko je grof Andrassv vodil našo zunanjo politiko, spet Avstrija ni hotela sprejeti ponudbe Rusije, naj bi sprejela ves zapadni del balkanskega polotoka do Soluna! Ljubezen do Turkov in sovraštvo do Slovanov - to opazujemo pri avstrijskih nemških vladah že od cesarice Marije Terezije sem. Tudi sedaj je tako. V Bosni se fnohamedancem najbolje godi! Preganjanje čaka pa onega, ki hoče postati katoličan! Kaj čuda potem, da je Srbija tako neprijazna katoliški cerkvi. Po našem mnenju, je »katoliška« Avstrija sama tega prav mnogo kriva.
Pravica bo zmagala! Krivica se bo maščevala!
Mi ne želimo vojske, ne s Srbijo ne s kako drugo državo. Mi smo odločno proti njej! Mi hočemo v Avstriji mirno živeti in ■/. vsemi dovoljenimi,.sredstvi delati na to, da dosežemo, kar jfam tiče>pp božjih zakonih. Mi Hrvati in Slovencfljshio sicer sedaj tlačeni in teptani, toda zaupamo v Boga, ki ne vodi samo življenja posamezlikov. ampak ima v svoiih rokah tudi življenje narodov in držav, da pridemo i mi Slovenci in Hrvati prei ali slei do lastnega skunnega svobodnega razvoja v Avstriii. Božja pravičnost sodi narode in države že tukai na zemlii.
Za nas Avstrija ni država, kjer hi Nemci, ki so v manišini. smeli vladati proti Slovanom ter edinole skrbeti za to. da si ohranijo svoio skoz in skoz krivično premoč ampak Avstriia ie v naših očeh država, ki ie no pretežni večini slovansk« in kjer naj torej imajo slovanski narodi prav enake pravice z Nemci in ž tiiimi popolnoma enak svoboden razvoi svoiepa čivlienia To ie naš noiem o Avstriii, Seveda Nemci, tudi krščansko socialni tepa še ne priznavaio, a ravno v tem nam delaio krivico, ki sp bo mornla na njih samih prav gotovo maščevati!
Če pa nastane kaka voina. tedai jo bodo imeli na vesti nlačanv in neolnčani hujskači na nemški .strani, ki jim Ie nem-
ska objestna premoč v Avstriji več kot pravično vladanje narodov in sreča neštetih družin. A zgoditi se vtegne, da bode v slučaju kake vojne ravno naša država največ trpela. Zatorej proč z vojno! Balkanski narodi pa naj ohranijo to, kar so si v poštenem krvavem boju osvojili in dobijo to. kar jim tiče za njih vsestranski razvoj!
Bolgarski katoličani.
V Ljubljani obstoji družba »Apostol-stvo sv. Cirila in Metoda«, ki ima namen podpirati katoliške brate v slovanskih deželah, pred vsem v Bolgariji. »Apostol-stvo«, ki posebno sedaj ob času vojne zelo pomaga ubogim revežem na Bolgarskem in v Macedoniji, ki šo kakorkoli trpeli vsled vojne, izdaja posebno knjižico, iz katere posnemljemo naslednji sestavek:
Ob novem letu 1911 je minulo 50 let odkar se je del Bolgarov zedinil s katoliško cerkvijo. Katoliški Bolgari so na razne načine slavili petdesetletnico svojega zedinjenja s katoliško cerkvijo. Najtrajnejši spomin na slovesno petdesetletnico bode na duhovna pomoč za medsebojno združe-v odrinski škofiji na Turškem.
Katoličanom je sploh potrebno združevanje. organizacija; to velja tudi za misijonske dežele. Pred vsem morajo biti med seboj zvezani misijonarji, da z združenimi močmi branijo in širijo sveto vero. Prav tega smo doslej pogrešali v odrinski škofiji. Bolgarski svetni duhovniki so bili popolnoma osamljeni. V oddaljenih gorskih vaseh je vsak po svoje delal za sv. vero, brez enotnega načrta, brez svetovavcev. brez duševne in gmotne podpore. Odbor Apostolstva je spoznal, da je tukaj potrebna duhvona pomoč za medsebojno združenje katoliških bolgarskih duhovnikov. Odrinski škof Mihael Petkov in njegovi duhovniki so z veseljem pozdravili naše nasvete.
V začetku meseca avgusta lanskega leta so bili prvikrat vsi bolgarski duhovniki povabljeni k skupnim duhovnim vajam. Zadnji dan duhovnih vaj so se vsi duhovniki medseboj združili v duhovsko bratovščino svetega Cirila in Metoda. Vsako leto bodo imeli skupne duhovne vaje, vsak mesec se bodo pa med seboj posvetovali o vsem, kar je potrebno za o-brambo in napredek vere. Bratovščina bo skrbela za podporo najpotrebnejšim cerkvam in župnijam ter za izdajanje katoliških bolgarskih knjig in časopisov. Predsedstvo in pokroviteljstvo duhovske bratovščine je prevzel odrinski škof
Z duhovsko bratovščino sv. Cirila in Metoda se je začela nova doba za bolgarske katoličane. Bratovščina bode tudi poskrbela. da se bo doposlana podpora previdno porabljala v korist katoliške cerkve; poseben odbor v Odrinu bo pregledal vsako prošnjo za podporo in sc posvetoval o razdelitvi podpor. Zdaj smo popolnoma varni, da se bo vsaka naša podpora prav obrnila. Naše Apostolstvo se je zavezalo, da bo z vsemi močmi podpiralo
to zvezo bolgarskih misijonarjev. S tem *
smo prevzeli veliko breme; skrbeti bomo morali za celo obširno odrinsko škofijo, ki obsega velik del evropske Turčije in celo Bolgarijo. Upamo pa. da se bo med Slovenci' pomnožilo zanimanje za zapuščene
Medtem ko se zdi, da vojna pred .Odri-nom in Skadrom takorekoč počiva in Bolgari pri Cataldži stoje, ne da toi prodirali, medtem pa so Srbi pri Bitolju izvojevali veliko zmago. V 4dnevni bitki pri Bitolju (Monastir) so bile turške čete. popolnoma poražene in vjeti vsi turški poveljniki. S tem je Macedonija očiščena 'Turkov, ki se drže le še v Skadru in Janini, ki jo oblegajo (Irki. Zdi pa se, da (Irki niso dosti prida, ker le počasi gredo naprej, dasirav-no doslej niso imeli nobene velike bitke. Z zmago pri Bitolju je glavna srbska armada prosta. Lahko pojde sedaj na pomoč Bolgarom pred Carigrad. Pa tudi radi tega je za Srbe ta zmaga važna, ker imajo svojo armado prosto, če nastane kak resen spor radi Albanije, česar pa nihče ne želi, izvrzemši naših NemCev, ki bi radi med Avstrijo in Srbijo napravili še večje sovraštvo. Važno je tudi poročilo, da so Srbi došli do moria. kjer so s Črnogorci skupno zasedli Lcš in Sv. Ivan (južno od Skadra ob moriu).
Bolgari pri Cataldži so imeli nekaj manjših bojev, v katerih se je Turkom posrečilo ohraniti svoje postojanke in bolgarske napade odbiti. 'To nemški listi trobijo v svet kot ve 1 i k o tu r š k o z m a-g o. Mi pa počakajmo, da vidimo, kai prinese bodočnost.
Sedai ie sklenjeno za nekaj dni pre-mirie. ki ga posebno potrebujejo Turki, med katerimi strašno divja kolera.
Velika srbska zmaga.
Bitka za Bitolj se je izvršila tako-le:
Medtem, ko je turška armada zavzemala pozicije na višinah, je srbska armada morala broditi po dolini, blatu in vodi.
Prvi dan, to je v petek (15. t. m.) se je Srbom posrečilo, da so potisnili 'Turke s pet najvažnejših pozicij, od katerih so bile nekatere 1200 m visoke. 'Turkov, ki so te višine branili, je bilo 20.000. dočim je ostala turška armada bila zbrana pred mestom.
V soboto 16. t. m. se je začelo prodiranje Srbov na celi črti. Prodiranje je bilo izvanredno otežkočeno, ker so morali Srbi gaziti po močvirju in se boriti, stoječ do pasa v vodi in blatu, kar je posebno ovira-
lo	kretanje topništva.
V nedeljo 17. t. m. se je bitka nadaljevala. Srbi so začeli turško armado obkoljevati. Posrečilo se jim je, da so prebili turški centrum. Prisili so Turke, da so se pomikali bližje k mestu in svoje vrste tesneje stisnili. Srbska kavalerija je po Iju-tem boju zavzela most čez Černo. ki je jako važen, ker se je bila reka razlila. Pre-koračivši most je konjenica krenila s krasnim manevrom v polkrogu proti jugu in obkolila Bitolj od strani Konjara,
bolgarske katoličane in da nas bodo udje Apostolstva podpirali ne samo z rednimi prispevki, ampak tudi z večjimi izrednimi darovi.
V tem času je moravska divizija drugega poziva prisilila turško topništvo, ki je streljalo s Krkanja, da je umolknilo.
Šesti polk je osvojil štiri mestne topove. moravska divizija pa eno gorsko baterijo.
Sovražnik se je potem, ko ga je moravska divizija uspešno prijela od strani in ko so druge čete vse važne pozicije zavzele, vrgel z vso silo proti zapadu ter skušal prodreti v smeri proti Ohridu. Ali ta poizkus je bil sijajno odbit in sovražnik se je moral z velikimi izgubami zopet vrniti proti mestu. Srbske čete so nadaljevale z ofenzivo in Srbi so zavzeli še pred večerom pozocije, oddaljene od mesta 4 km.
V nedeljo je bil sovražnik obkoljen od Srbov od treh strani, na zapadu pa 'Turki niso vsled neprehodnih gora mogli nikamor.
V pondeljek 18. t. m. se je bitka z vso ljutostjo nadaljevala. Izgube sovražnika so bile velikanske. Kapitulacija je bila okoli 4. ure gotova. Zajetih je 50.000 Turkov, vsi topovi in municija ter generala Zekki-paša in Fethi-paša, bivši turški poslanik v Belgradu.
Grške čete. ki sc nahajajo še na potu v Bitolj, v bitki niso sodelovale.
Vest o padcu Bitolja in kapitulaciji cele turške vzhodne armade je izzvala v Belgradu nepopisno oduševljenje. S to bitko je odpor Turčije na zapadu konečn° zlomljen. Iz Belgradu je došlo prestolonasledniku v Bitolj nebroj čestitk.
'Turške izgube pri Bitolju znašajo 17.000 mož, tako ubitih kakor ranjenih. Vjetih je 50.000. Vojni plen je vreden 50 milijonov dinarjev. Samo municije je 82 vagonov, živeža pa 18 vagonov. Pušk se je v Bitolju našlo 100.000 in sicer najmodernejših.
Bajc so srbske čete pod poveljstvom generala Jankoviča zavzele tudi Debat (Dibro). kar pa še ni potrjeno.
Srbi ob morju.
Skupno s Črnogorci so Srbi zasedi1 mestece Leš ob Jadranskem morju. Nata se je del te združene armade napotil prot] jugu, da zasede Drač. V draški luki leži avstrijski parnik, ki čaka da vzame ti4 krov kristjane. Mohamedanci so narnre*f že zelo razburjeni radi bližanja srbsko-črnogorske armade.
v I
Črnogorci.
Kakor že zgoraj povedano, so Črno' gorci zasedli Leš in tudi Sv. Janez MedU;J: Kakor poročajo nemški listi, so Črnogotf1 v Medni zaplenili avstrijsko pošto, ki J1 bila namenjena v Skader. Zavzeli pa s°r Črnogorci Sv. Ivan Medu tako-le: Od s o' bote do nedelje so Črnogorci skoro bt^2
Vojna balkanskih narodov.
posebnih bojev zavzeli liribc okrog mesta, nakar so korakali v mesto. Sovražnik je bežal v neredu. Nato se je zopet deloma zbral in črnogorsko armado napadel. Bilo jili je okoli 3000. Nastal je Inid boj, v katerem so Črnogorci Turke porazili in jih vrgli nazaj z velikimi izgubami, Črnogorci pa imajo 100 mrtvih in ranjenih. Po bitki je priplula v luko ladja kralja Nikolaja, general Martinovič pa je slovesno v mesto vkorakal. Red je bil kmalu vpostavljen. Zaplenili so mnogo živeža in munieije. Vse pozicije ob Bojane do Sv. Ivana di Medua se nahajajo v črnogorskih rokah.
-	Črnogorske čete je vodil general Martinovič.
Bolgari pred Carigradom.
Kaj se godi pri Čataldži? Kdo to ve? Turki pravijo, da zmagujejo. Bolgari poročajo, da so le manjši boji, ki so le priprava veliki bitki. Bolgarski vlada pa poroča, da je sklenjeno premirje. Resnica se kmalu pokaže.
Turška poročila o zmagah.
V	ponedeljek 18. t. m. je turški glavni poveljnik Nazim-paša poročal naslednje: Včeraj zjutraj se je začel boj naše artiljeri-ie in infanterije z bolgarsko infanterijo, katera je hotela prodirati. Boj je trajal do večera. Bolgarska infanterija, ki je prodirala proti centru in našemu desnemu krilu, je bila od naše artiljerije vržena nazaj in smo uničili tri bolgarske baterijeC?)
Drugo turško poročilo istega dne poroča, da med Bolgari ne razsaja le kolera, ampak tudi k u g a. Zato bi bilo za zdravje zelo nevarno, če bi Bolgari pridrli v Carigrad in s tem zatrosili tja bolezen. (S tem liočejo Turki evropske velevlasti našun-tati, naj Bolgare pred Carigradom ustavijo.)
Nadaljno poročilo se glasi:	Bitka je
splošna in se bije na celi črti od Marmar-'Skega morja do Črnega morja. Vrši se strahovit topničarski boj. Prvi strel je počil 17. t. m. ob treh zjutraj. Bolgari so z reflektorji turško pozicijo razsvetlili. Bolgari so poizkusili nočni napad, u Turki so iih pravočasno opazili. Bolgari so se zopet umaknili. Nato se je začel artiljerijski boj. Pred zoro je bolgarsko topništvo začelo hudo streljati na utrdbe pri Hademkoju. Streljanje se je čulo do Carigrada. Turške čete, dasi od kolere oslabljene, so se borile zelo hrabro. Po par urah ljutega boja so Turki zapazili bolgarsko obkoljenje od gozda pri Sliazi. Turki so gozd zažgali in Bolgari so se morali prikazati. Bitke še ni konec, a se razvija za Turke ugodno. Na Vzhodnem krilu pri D e r k o s u so Turki Bolgare celo vrgli nazaj, jim vzeli več to-Dov in jih veliko vjeli.
Neki turški list celo poroča, da so Turki vjeli 8600 Bolgarov in iim vzeli 12 topov, kar pa je seveda stra turška raca.
Angleški list »'Times« poroča o tem boju: Bolgari so otvorili na Turke strašen ogenj na črti Hamide Papa Burgas. Turkom je pomagala ena bojna ladja. 'Tekom "oči je bolgarska infanterija prodrla do Rriča Karasu in skušala polastiti se želez-
niške proge do Bagcheča. 'Tu jih je turška artiljerija ustavila. Ob II. uri dopoldne se jc prodiranje ustavilo, toda obstreljevanje se nadaljuje.
Čataldške utrdbe so Turki, kakor iz Aten poročajo, oborožili z najmodernejšimi topovi, ki so jih prepeljali iz dardanel-skili in bosporskih trdnjav. V sedanjih ča-taldžkih bojih zato turška artiljerija bul-garsko prekaša. Turki so to šele ukrenili, ko so velevlasti zagotovile, da grško bro-dovje Dardanel ne sme forcirati, dokler stoje inozemske vojne ladje pred Carigradom. Poveljnik turške križariee »Hamidie« poroča, da jc 15. t. m. ob 10. uri dopoldne pričel boj z bulgarsko baterijo pri Bakše-tepeju in Gasmetreštepu severno od Erek-lija. Bulgarsko baterijo je baje uničil.
Bolgarska in Bolgarom prijazna poročila.
Bolgarska vlada poroča, da so turška poročila o turških zmagah popolnoma zlagana. Velikih bojev sploh bilo ni. Obstreljevalo sc je le topništvo z obeh strani. O kakih bolgarskih zmagah Bolgari sicer ne poročajo, pač pa o bolgarskih zmagah poročajo nemški, francoski in angleški listi, kakor kažejo naslednje rbzojavke:
L o n d o ii. 20. nov. Poročevalec »'Timesa« opisuje boj dne 18. t. m.: Bolgari so ostreljevali z artiljerijo turške pozicije. Bolgari so se plastili vasi Ezetin, tu so pa naleteli na močan odpor 'Turkov. Kljub teinu je bolgarska artiljerija streljala dalje. Bolgari nadaljujejo bombardiranje forta Hamidie. Turki so silno dobro utaborjeni.
B e r o 1 i n, 20. novembra. »Wolff« poroča iz Carigrada, da se v Carigradu govori, da so Bolgari na vzhodnem krilu liri Perkosu dosegli uspeh, ker baje turške infanterije brodovje ni podpiralo.
. Pariz. 20. novembra. »Journal« poroča iz Sofije, da se tu govori, da so Bolgari vse turške pozicije obkolili. Desno turško krilo (Derkos) in centrum sta vrženi nazaj.
F r a n k o b r o d. 20. nov. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada, da bi Bulgari bili Mahrmid-Muktar pašo kmalu vjeli. General se je na rekogniciji preveč približal utrdbi, ki je bila od Bolgarov zasedena. Bolgari so mu ustrelili konja, nato pa še njega s tremi kroglami precej nevarno ranili. Da niso prihiteli turški vojaki, bi bili Bolgari generala vjeli.
Premirje med Bolgari in Turki?
Bolgarska vlada poroča, da je Turčija Bolgare prosila za p r e m i r j e. Bolgari pa so Turkom odgovorili, da so pripravljeni dovoliti premirje, toda pod pogojem, da Turki prej predajo Odrin, Ska-der in Janino ter se za Čataldže umaknejo nazaj z utrjenih pozicij. Če 'Turčija do srede ne odgovori, bodo Bolgari z vso silo napadli 'Turke za Čataldžo ter korakali v Carigrad.
Predno ne preteče rok za turški odgovor, so ustavljeni vsi boji. Do trenutka, ko to pišemo, nam ni še znano, kaj je Turčija odgovorila. Če Turčija sprejme bolgarske pogoje, sc bodo takoj začela mirovna pogajanja. Bolgarija nastopa v imenu cele balkanske zveze.
Strašna kolera v turški armadi.
V turški armadi pred Carigradom vladajo strašne razmere. Kolera mori vojaštvo, da jc groza. Dne 18. t. m. poročajo iz Carigrada, da ondi umre na koleri vsak dan po 1000 vojakov. Na koleri je obolel tudi topničarski general Ali Riza paša, ki so ga z 1600 bolnimi vojaki pripeljali v Carigrad. Angleški listi poročajo celo, da je 15. t. m. umrlo na koleri 2000 Turkov. Vsega skupaj je umrlo do 18. t. m. po poročilih angleških listov že 10.000 Turkov. Turško poročilo iz Carigrada naslednje opisuje grozni položaj med 'Turki: Vlada sama priznava, da umre na dan okoli 200! vojakov na koleri. Mrličev leži po 4—5 na enem kupu. Bolgarski poveljnik je bil dovolil osemurni rok za pokopavanje mrličev. Turki umrle tudi sežigajo, za kar so dobili od verskega poglavarja dovoljenje. Vojaki umirajo kakor živinče na cesti. Ni zdravnikov, ne zdravil. Na vozove nalagajo bolnike in mrtve. Boje se, da jc voda derkoškega vodovoda, ki preskrbuje Carigrad. okužena.
Odrin in Solun.
Bolgari so Odri n obkolili od vseh strani in ga obstreljujejo. Napadajo pa ga ne. V mestu je lakota. Večinoma vsa bolgarska armada je odšla izpred Odrina, ki ga oblegajo srbske čete. — V Solunu stoje sedaj bolgarske in grške čete. Civilno oblast ima grški guverner, vojaško pa' bolgarski poveljnik. V Solunu so eno staro turško vojno ladjo spremenili v bolnišnico. Iz morja so potegnili na tisoče pušk, ki so jih Turki pometali v morje.
Biseri z bojnega polja.
Naš rojak profesor Anton B e z e 11-š e k v Sofiji pripoveduje v »Slovencu« krasne dogodbice z bojnega polja, ki kažejo zlata srca bolgarskih vojakov, ki žrtvujejo svoje življenje križu in domovini. Naj navedemo tri!
Dopisnik francoskega lista »Matin« se sreča nekaj minut pred. bojem pri Odrinu z bolgarskim infanteristom, nekim malim, krepkim fantom, ki ga praša: »Vi ste dopisnik: Ali greste danes na pošto v Musta-fa pašo?«
'Ta mu pritrdi.
»Prosim vas, bodite tako dobri in dajte to pismo na pošto. 'To pismo je za mojo staro mater, ki je sama v vasi pri Gornji Orehovici. Zdaj grem v boj. Ne vem, če se bom vrnil, in tu v pismu pošiljam svoji preljubi majki svoje poslednje pozdrave.«
»Drage volje to storim,« odgovori globoko ganjeni dopisnik.
»lil med tem, ko ta oddelek stopa y ogenj — pravi dopisnik — vedno gledam za tem malim vojakom, ki pogumno stopa naprej Nenadno se še enkrat obrne nazaj, namigne mi z roko in vzklikne: »Pred vsem pa ne pozabite na pismo do moje matere!«
*
V vrstah bulgarske armade je tudi precejšno število starih vojakov, ki so se bili s Turki že leta 1877., a zdaj so se javili kot prostovoljci.
»Mi smo dolžni dati dober vzgled mladini,« tako ponosno govore. Ko so jih spre-
jeli in uvrstili v vojaške redove, prišli so nekateri v take oddelke, kjer so poveljniki njihovi lastni sinovi, n. pr. kot stotniki ali še večje šarže. Nekateri imajo po štiri do pet sinov v vojski, in očetje se bijejo s sinovi ramo ob rami, in tako dajejo mladini dober zgled.
Tako-le vele:
»Vse, kar imamo, radi damo za dom in svobodo. Naj umremo kot starci za svobodo mladega roda!«
V	vojski se nahaja poleg drugih duhovnikov tudi starozagorski škof Jožef.
Bilo je dne 7. novembra,’ ko so se pripravljali vojaki po kratkem počitku, da napadejo turško pozicijo Papaztepe pred Odrinom.
Topovi stoje pripravljeni za ogenj. Pešci so gotovi za pot.
Vojaki enoglasno poprosijo vladiko, naj jim da svoj pastirski blagoslov.
Cel polk stopi v red. Vladika zajezdi konja, želi vojakom srečno pot in zmago nad Turki ter jih blagoslovi. Vsak vojak se prekriža. Ginljiv prizor!
Šrapneli brenče, topovi grme ogenj in smrt.
Vladika povzdigne še enkrat roke k blagoslovljenju častnikov in vojakov ter vzklikne s prosečim pogledom proti sinjem nebu: »Naprej bratje! Bog z vami!«
Po vojaških vrstah in bližnjih višinah odmeva: »Bog z nami!« Med grmenjem topov in šumom vetra se razlega »Bog z nami! — »Hura« »Naprej!«
Novejša poročila.
Srbi prodirajo v Albanijo.
Iz Belgrada poročajo: Nekateri srbski oddelki so bili poslani proti Dibri kjer vlada v zadnjem času prava anarhija. Ar-navti so razoroženi, turški vojaki pa so se med seboj pobili. Srbske čete niso na tej strani naletele na nikak odpor, pa so danes stopile v mesto s kavalerijo, ki so jo takoj poslali za sovražnikom. Tudi v Ohrido je odšla srbska pehota. Sploh trajajo borbe še vedno, dasi je turška aruada razbita, ker ima naša vojska nalogo, da vse kraje povsem očisti.
Po porazu je prav velik del razbitih turških čet pometal v stran vse, kar je imel, hoteč pobegniti preko planine Babe. Ker pa vsled nega ni bil mogoč prolaz, se te čete od 20. t. m. vračajo in udajajo Srbom. Število teh čet je že zelo veliko. V planino Baba se je zatekel, kakor se do-znale, tudi sam Džavid paša, s svojimi razbitimi oddelki, a se pričakuje dan za dnevom, da se uda vsa ta armada. V kolikor ni ujeta, se je razbila na vse strani in ni nade, da bi se še enkrat združila. Vojna uprava je odločila, da se imajo tudi ostanki turške armade razorožiti.
Boji med Turki in Bolgari.
Turčija odbila bolgarske pogoje za premirje. Boji se bodo nadaljevali z vso silo.
Turki poročajo o novih bojih pri Derkosu, da so Bolgari zopet bili vrženi nazaj. Bolgari so se umaknili 4 6 km. nazaj v utrjene postojanke. Turško bro-dovje obstreljuje bolgarske postojanke.
Bo I g a r i poročajo, da je v noči med 20. in 21. dospela pred bolgarsko luko Varna ena turška vojna ladja. To so napadle bolgarske torpedovke in jo potopile.
'Turki pa to taje in pravijo, da je turška ladja potopila dve bolgarski torpedovki.
—	O bojih pred Carigradom Bolgari še molče.
Grki zasedli Mitilene.
Včeraj so Grki zasedli veliki otok Mitilene ob obali Male Azije.
Po svetu.
Med Avstrijo in Srbijo-
Med tema dvema državama je bilo razmerje zopet zelo napeto, dokler se 19. in 20. t. m. napetost zopet ni nekoliko polegla. Najprvo Avstrija Srbiji ni dovolila Drača ob Jadranskem mbrju. Medtem pa je došlo poročilo iz Prizrena, da je srb-
2»
i!
U
I
Haglja SoMja v Carigradu.
(1. Zgoraj: Pogled na Hagijo Sofijo. 2.
Spodaj: Notranjščina.)
Kaj pa je to? To je danes turška mošeja v Carigradu. Toda predno so Turki vzeli Carigrad, je bila to najlepša krščanska cerkev na svetu. Sezidal jo je 1. 548. vzhodno rimski cesar Justinian. Delalo jo je 1(5 let neprenehoma 10 000 delavcev. Posvečena je bila Sveti Modrosti (Božji) — odtod ime Hagia Sofija. Cerkev je bila prekrasna. Toda 1. 1453 so Turki jvzeli Carigrad, cerkev Svete Modrosti pa spremenili s svojo mošejo in
namestu križa zasadili na vrh polumescc. Pripovedka pripoveduje; Ko so Turki udrli v cerkev in klali v cerkvi kristjane, je pri oltarju bral mašo duhovnik. Tudi nanj se vržejo Turki. Mašnik pa se jim umakne proti zidu, zid se odpre ter sprejme vase mašnika, nakar se zopet zapre. Ko bodo kristjani osvobodili Carigrad in bo Hagia Sotija zopet krščanska pripoveduje pripovedka — bo iz zidu stopil mašnik in dokončal sv. mašo, ki je je začel 1. 1453. — Morda doživimo kmalu zgodovinski dogodek, da se zasveti na Hagiji Sofiji zopet sv. Križ.
sko vojaštvo vdrlo v avstrijski konzulat v Prizrenu, kamor se je skrilo polno Albancev. Albance so Srbi kakor so poročali nemški listi, postrelili, avstrijskega konzula Prochasko pa odvedli seboj in menda umorili. Seveda je bilo v Avstriji vse pokonci radi tega. Izkazalo pa se je, da je bilo vse skupaj laž. Prochaski se ni nič zgodilo, le malo trdo so ga držali, ker je vzel pred streho Albance, ki so jih Srbi zalotili z orožjem v roki. Po vojni postavi je vsak. kdor ni vojak, a ga zalote z orožjem v roki, ustreljen.
Tako so delali tudi Nemci proti Francozom I. 1870/71., tako delajo sedaj Srbi. Prochaska sedaj že potuje proti domu, kamor je poslal tudi par razglednic, češ da mu ni nič hudega. Nemci seveda še vedno hujskajo na vojno, pa upanje je, da se mir ohrani. To je za Avstrijo edino dobro. Čc se zapletemo radi Albanije v vojno s Srbijo. srremo po kostanj v ogenj za Lahe. ker ti bi radi neodvisno Albanijo. Sicer pa bi Lah v slučaju vojne padel nam za hrbet. Že se čuje, kako Italija mobilizira ob naši meji. Baje Italija dela skupno z Rusijo in Francijo.
Kako nemški listi h u d o b n o hujskajo na vojno, naj dokazuje naslednji slučaj: Srbski list »Straža« je pisal, da bo vojna kmalu končana, a se takoj pričel druga, namreč diplomatična, v kateri se bo prelivalo črnilo. Nemški listi, ki ne razumejo srbsko, so pa brž prinesli, da srbski listi pišejo že o krvavi vojni z Avstrijo. To je res več ko hudobno!
Delegacije so zopet zborovale 19. t. m. Delegajte so govorili večinoma o Srbiji. Posebnega ni bilo nič. Pač pa je v ogrski delegaciji naš zunanji minister grof B e r-c h t o I d povdarjal, da s Srbijo želimo živeti v prijateljskem razmerju. Slovenski delegatje dr. S u s t e r š i č. dr. K o r oš e c in F o n, so sklenili, da glasujejo zoper pro-ročun zim. min., da s tem pokažejo nezadovoljnost Slovencev in Hrvatov z našo zunanjo in notranjo politiko. Pač pa bodo glasovali za vojni proračun, ker je to v varstvo države. P o z i v I j e j o pa one. ki vodijo o s o d o države, naj store v s e. da s c ohrani mir in ne prepreči svobodni razvoj jugoslovanskih narodov. -
V	državnem zboru groze naši poslanci še vedno z obstrukcijo. Vlada je uvidela, da proračuna ne spravi pod streho do novega leta. zato je sklenila zaprositi 6 mesečni začasni proračun. Toda tudi tega bodo Jugoslovani najbrže preprečili, ker so zelo razjarjeni nad dogodki v Dalmaciji in Rosni. - V Dalmaciji je vlada razpustila občinska sveta v Splitu in Šibeniku, dveh najvažnejših mestih Dalmacije, ker sta izjavila simpatije balkanskim Slovanom in izrekla veselje nad njih zmago. Župana obeh mest se nista hotela udati ter oddati noslov. dokler ju niso s silo iztirali iz mestnih hiš. Vlada pa je z razpustom kršila Dostavo. Po postavi se namreč občinski svet sme razpustiti le sporazumno z deželnim odborom. Ta pa je proti temu protestiral. Protestu se je pridružil tudi občinski svet v Dubrovniku. S takim ravnanjem bo vlada odtujila državi vse še tako
zveste ljudi. Bile so velike demonstracije, pri katerih je bilo prijetih več ljudi.
Tudi v Sarajevu so velike zmede. Srbski poslanci v Bosni so se izjavili proti avstrijski politiki, ki stiska Srbijo. Vsled tega je vlada zelo ostro nastopila. Vojaštva je vse polno v Sarajevu. Mohamedanci pa demonstrirajo za Avstrijo. V teli zmedenih razmerah je jako lepo prišel
govor dr. Korošca,
ki ga je govoril v delegacijah 18. t. m. Dejal je:
Jugoslovanski delegati se nahajamo v težkem položaju. Nosimo za vsako svojo besedo veliko odgovornost nasproti monarhiji in nasproti ljudstvu. Toda zaradite-ga ne moremo zapirati svojih oči in moramo nasproti dogodkom na Balkanu zavzeti jasno stališče.
Naše stališče je to, da.mora monarhija, kakor žele Nemci, da ohranja monarhija dobro in trdno prijateljsko razmerje do nemške države, ustvariti tudi dobro razmerje do balkanskih narodov! Zato hočemo, da se v svrho prijateljskih odnoša-jev med Avstrijo in balkanskimi državami, vse eventuelne diference mirno poravnajo.
Nasproti monarhiji in dinastiji poudarjamo slejkoprej svojo zvestobo in udanost. (Odobravanje.) Mi nikomur ne dovoljujemo. da bi kdo o naših čustvih nasproti monarhiji dvomil, istotako pa ne bomo dopustili, da bi kdo, računajoč na ta naša čustva, nad Jugoslovani grešil. (Veliko odobravanje.) Toda v sedanjem momentu sc nad Jugoslovani hudo greši! (Pritrjevanje.)
Storite vsi. da bodo naši bratje na Balkanu lahko rekli: Monarhija ljubi svoje Jugoslovane in iim daje vse, da se morejo svobodno razvijati! (Veliko odobravanje.)
❖	*
Poljake v Nemčiji so začeli hudo stiskati. Nemška država ie sestavila komisijo, ki po sili kupuje poljska posestva, ki jih par-celira in nato oddaja Nemcem. Na ta način hočejo uničiti Poljake.
ffemcl In avstrijski Slovani.
V	teh resnih časih Nemci mnogo pišejo o Slovanih v Avstriji. Eni nas psujejo za veleizdajalce, ker želimo, da bi Avstrija v miru in prijateljstvu živela z Jugoslovni. Pišejo tako zato, ker se nas boje. Drugi zasramujejo Jugoslovane, čes da so surovi. da grdo ravnajo s temi dobrimi Turki. Le malo Nemcev je, ki nas avstrijske Slovane pošteno sodijo.
Katoliški nemški listi, ki izhaja v Švici in se imenuje »Sclnveizer Katholik« (Švicarski katoličan) piše dne 1. t. m. tako-le: »Nemška in avstrijska diplomacija bosta na Balkanu morali začeti drugače postopati. Doslej sta imeli Turka za prijatelja in zaveznika. Turčija in njena oblast v Evropi je propadla. Krščanski slovanski narodu na Balkanu pa so jerobstvu odrasti i. Evropske države na Balkanu ne bodo smele več nastopati kot kaki grajski oskrbniki. Posebno avstrijski Nemci se bodo morali odvaditi tiste ošabnosti, ki so jo dobili od. Prusov, in bodo morali priznati Slovanom enakopravnost. Avstrija si mo-
re na Balkanu pridobiti prijateljev le potom svojih Slovanov, ne pa Judov, Maža-rov in Vsenemcev. Avstrija naj se uči od Rusije in ne od Prusije, kako se na Balkanu pridobiva vpliv.«
^ Tako piše n e m š k i k a t o I i š k i list v Švici, kjer tri narodnosti (Nemci. Lahi-in Francozi) prijateljsko prebivajo skupaj.
Tudi dunajski katoliški list »Oester-reichs katholisches Sontagsblatt« (Avstrijski katoliški nedeljski list) se toplo zavzema za Jugoslovane. Žal. da sq_ti glasovi med Nemci osamljeni. Pa nič ne de! Naša zavest se krepi!
Črnogorka.
V	visokih gorah bivam, Črnogorka, kjer veje zrak, hladan in bistročvrst: a v srcu kri pretaka se mi gorka za dragi dom, svobodo, častni krst!
Oj rod slovanski, tudi zate bije srce, ki tlači ljuti te sovrag!
Kedaj svoboda tebi li zasije, ki Črnogorki biser je predrag? Junaško bili so se bratje moji, ko šli za te so v boj z nad teh pečin. Pregnani Turka so nešteti roji. bil zmagovalen je naš gorski sin.
In vendar tebi zvezda še rešenja, premili rod. ne sije. ne blišči.'
Strašna ponavljajo se ti trpljenja, nemili Turk te ropa in muči!
Drve iz Azije se. glej. krdela divjakov črnih src in črnih lic, i Moritev, rop, skrunitev — so načela, »Pogin kristjanu«, geslo njih in klic.
Pa naj se zbere vsa peklenska torka, svobode bratom zasijal bo dan.
To trdno upa v Boga Črnogorka, zanaša se na bratov jatagan!
Da moji bratje slavni so junaki, dokaz je Volčjidol, dokaz Medim; krosr Podgorice tam krvavi znaki, da Črnogorec nikdar ni begun!
Junaško bodo zopet ga sprejeli sokoli naši; sam gre v svoj pogin. Mosletnskih glav, ne trum ne bodo šteli, bo Črnogorcev pomnil dušmanin.
Zato v prihodnji boj oko plamteče pogumno gleda, in ne trepeta srce. ki slavi bije mi goreče, naj zbere dušman tudi po! sveta!
Oi blagi narod, ki ječiš pod vragom, tolaži se, svobode mili zor zasveti ti. bo konec krvnim sragom; veliki rod gre bratski zate v bor!
Bog čuva te, - se spolni tvoja nada, vezi preseka ti slovanski meč! Slovanska kri, prelita —- a brez sada — Evropa vedi, ne bo nikdar več! —
Osveteno mučenstvo bo bolgarsko, osveten Djunis, Kosovo polje, -osveten rop. in skrunjenje barbarsko, osvetene vse deve. in žene.
Pravica večna tir ja to osveto, nad Krista, da ne dviga se pogan; da razprši Slovan drhal ukleto, osvobodi obširni ves Balkan. —
a
O Bože mili! Cuj, molitev gorka globin srca zdaj mojega kipi! »Pomagaj bratom!« prosi Črnogorka, »Stoletnih spon jih reši, jih otml!«
Loterija ,,Slovenske Straže,,.
L)ne 18. t. m. se je v Ljubljani vršilo žrebanje velike loterije »Slov. Straže«. Uspeh je naslednji:
Prvi glavni dobitek v vrednosti 5000 K je zadela številka 67.932.
Drugi glavni dobitek v vrednosti 1000 K je zadela številka 86.108.
Tretji glavni dobitek v vrednosti 500 K je zadela številka 82.975.
Četrti glavni dobitek v vrednosti 500 K je zadela številka 11.323.
Dvanajst številk pred vsako teh številk in trinajst za vsako dobi dobitke v vrednosti po 20 K.
Dobitke v vrednosti po 100 K so zadele nasled. številke; 86.079.	64.884.
- 6373. -	36.150.	49.797.	25.300.
82.882. — 64.922. - 72.279.	9663.
Deset številk pred vsako teh in deset številk za vsako dobi dobitke v vrednosti po 10 K.
uoDiihe v vreunosti po
bile štev. 30.670. 60.964. 42.256. 10.068. 33.863. 42.139. 93.975. -52.675. -35.894. 26.229.
45.614.
91.771. 96.570.
26.631. 47.874.
93.771.
55.631. 19.125. 20.849. 19.998.
13.059.
32.495.
5357.
78.342.
94.920.
28.776.
78.188.
49.110.
59.377.
99.250.
Listek.
Junaštvo in zvestoba.
Nemški spisal: JOŽEF SPILLMANN Q ,
(Dalje,)
Od groze sem bil kakor omamljen. Ako bi ne bilo Brunner-ja, ali prav za prav, ako bi me ne bil varoval moj angel varih, prav gotovo bi se bil izdal in se izročil gotovi smrti. Brunner me je, sam ne vem, kako, spravil še z mrtvim prijateljem na ramenu v križev pot in v bližnji samostanski vrt. Pijana tolpa se radi umora tudi ni nič razburila ; ti ljudje so bili danes vajeni vse drugih krvavih prizorov.
V	tihem kotičku na vrtu sem odložil dragega mrliča na travo. Obraz se ni izpremenil. Moje solze so počasi kapljale nanj. Z Brun-nerjem sva pokleknila ter zmolila očenaš za njegovo dušo. Nato me je Brunner opomnil, da je zadnji čas, da ubeživa. Mrtvecu sem potegnil s prsta zaročni prstan in vzel njegovo okrvavljeno žepno ruto za spomin s seboj.
Ne da bi naju kdo ustavil, dospela sva* v hišo v ulici Bussi, kjer so naju pričakovali. Najina zunanjost in najini pogledi so povedali vse. Mesto dolgih besedi sem podal njegovi ženi prstan rekoč : „On je pri Bogu !“
*	* *
Isti čas ko v opatiji, klali so žrtve tudi po drugih ječah Cenili so njih število na pet do šest tisoč. Najgroznejša je bila moritev duhovnikov pri karmelitancih ; v dveh urah so spravili ven 185 mrtvecev. V La Force je zadela smrt lepo princesinjo Lamballe z drugimi dvornimi damami vred. V Conciergerie so umorili našega lajtnanta Maillardoza in lajtnante Rudolfa Salis-Ziserskega, Ludovika Zimmermanna in druge. Salis-Ziser se je proti svojim morilcem branil kakor lev in jih nekaj pobil, predno so ga premagali. Baš tačas je stal vrli major Bachmann v dvorani sv. Ludovika pred krvnimi sodniki, ki so ga obsodili k smrti. On pa naj bi ne umrl v zaporu marveč na javnem morišču, in sicer nasproti Tilerijam, ki jih je s svojim polkom tako hrabro in zvesto branil.
Salis-Seewisa so te grozne novice popolnoma potrle. In Danton ter Petion, ki sta bila glavna povročitelja teh brezprimernih moritev, bila sta njegova ložna brata, kakor tudi Camille Desmoulins in drugi revolucijski junaki. „Damiam 1" dejal mi je, „prav si imel, ko si se takrat branil pristopiti k naši zveze! Neizrekljivo gorje je prinesla na Francosko."
Sklenili smo še, da bo Salis, kakor hitro zopet mir nekoliko zavlada v Parizu, spremljal obe sestri na njun gozdni dvor v Etampu. Nato sem se poslovil od Marte. Izročila mi je dragocen prstan svoje ranjke matere „za roko nevesti, ki bi jo kedaj osrečil" Izabela me je po svoji sestri še enkrat prosila za oproščenje, a ni imela poguma, da bi se poslovila sama. Potem sem se še ponoči vrnil s svojim spremljevalcem, ki je nesel s seboj dobro natlačeno mošnjo, v predmestje sv. Martina.
Naslikal sem velikemu sodniku grozne dogodke, ki sem jih pravkar gledal na lastne oči, on pa mi je pripovedoval o sodnijski obravnavi Bachmannovi, pri kateri je bil sam navzoč, ker se je z nevarnostjo svojega življenja spravil na tribuno med najprostejšo sodrgo.
„Naš prijatelj je stal kakor pristoji junaku pred temi pobalini, ki delajo sramoto imenu „sodnik“, rekel je Kajzer. „Skliceval se je
50 K so do-
93.959. —. 28.412. — 62.922. — 62.726. — 25.870. — 86.898. 78.308. — 37.262. — 92.163. — 89.815. —
Petnajst številk pred vsako številko in petnajst za vsako ima dobitke v vrednosti po 5 K.
na državno pogodbo, po kateri nima to sodišče nobene pravice do njega. Zakrohotali so se temu ugovoru ter ga obsodili na smrt pod giljotino, češ da je osnoval zaroto, ki je 10. avgusta razvnela državljansko vojsko. Dokaz je bil smešen in obenem vnebo vpijoč. Ne da bi trenil z obličjem, je Bachmann obsodbo sprejel. Jutri pojdem s patrom Sekundom, ki mu za smrtno pot podeli zadnjo odvezo, gledat kako ga umore. Vas prosim, da medtem tu vse pripravite za odhod, ker odrinemo brž ko se vrneva s patrom Sekundom".
Zelo sem ga prosil, da bi ga smel spremljati. Toda nič ni hotel čuti o tem in je dejal, da moram ostati v hiši ter rešiti prebivalce, ako bi se njemu kaj pripetilo. Za ta slučaj mi je dal na kos papirja skrbno zapisana, natančna navodila. Potni listi za nas vse, bili so pripravljeni. Tudi polkovi zapisniki so bili že več dni spravljeni na majhnem vožičku in oba Unterwaldnovca sta jih stražila. Tako je po svoji navadi vse modro in skrbno vjedil, da ni moglo biti bolje.
Ko je Kajzer drugo jutro odhajal na Karusejski trg, dejal je : „Ob deveti uri mora Bachmann umreti. Ako naju s patrom Sekundom ne bo do enajste nazaj, zapahnite hišna vrata ter pojdite vsi v pod-žemeljski rov. Ne čakajte dalje na naju, ako vam po dečku ne pošljem drugega sporošila, marveč regiti sebe, ljudi in' zapisnike.
Nato je z malim Jožkom odšel. Mi smo pripravljali zadnje stvari. Dobra stara Blanše ni mogla kljub vsem prošnjam in solzam doseči
*	pri velikem sodniku, da bi ji dovolil iti z nami. To bi pač tudi ne šlo, a ni hotela razumeti. Zato sem ji dajal upanje, da pride v Zug kakor hitro se mi posreči, da si ustanovim lasten dom. Dosti seveda tega nisem upal ; toda ta misel jo je nekoliko potolažila in tako se je končno bridko jokaje poslovila, da poišče hišo svoje hčere v ulici Tebu. Dobra duša ! Ni se mogla več zopet sprijazniti s Parizom in Parižani, ki so ji bili prej višek lepote, dobrote, ljubezjnivost in olike.
Počasi so tekle ure. Ko je bilo devet, molili smo skupno en rožni venec za našega dragega majorja. Uro pozneje se je vrnil mali Jožek ter nam solznih oči pripovedoval, kako je Bachmann umrl. „Nadeli so mu rdeč plašč in v njem je stal na odru tako vzravnam kakor pred polkovo vrsto. „Unirjem nedolžen! Bog bo sodil !" zaklical je. Nato se je prekrižal ter spustil plašč na tla. Privezali so ga na desko in jo porinili pod sekiro, ki je takoj padla dol in ga ubila. Ljudje pa so vpili : Živela svoboda! Živio narod! Smrt tiranom ! In dobri major gotovo ni bil kak tiran, marveč mož dobrega srca !“
Ganjeni smo poslušali; nato pa sem vprašal, kje da sta Kajzer in pater Sekundus. „Kajser mi je ukazal, naj tečem naprej", je dejal ! „kmalu morata priti".
Toda bilo je enajst in ni ju bilo še. Že sem hotel poriniti težki zapah za vrata ter bil v hudi zadregi, ali naj naročilo velikega sodnika izvršim, ali naj še dalje čakam, tedaj pa je pridrdrala kočija. Pater Sekundus in Kajzer sta skočila iz nje in, planila v vežo. Brž ! Za nama so! Zaman sem skušal biriče po ovinkih spraviti na krivo sled!“ sopihal je veliki sodnik. V trenutku so bila vrata s tramom zapahnjena. Hiteli smo v klet. Ko smo bili na stopnicah-smo že zaslišali bobneče udarce na vrata.
„Drže-li vrata par minut?" prašal je oče Sekundus.
„Dvakrat ali trikrat tako dolgo, kolikor potrebujemo, da pridemo na varno !“ sem odgovoril
„Bog in njegova sveta mati bodita zahvaljena 1 Kaj hočemo skupaj moliti zahvalno pesem, ki so jo peli trije mladeniči, ki jih je Gospod v B ibilonu rešil iz ognjene peči."
„Dobro“, rekel je Brunner. „Toda prej lestvo doli. Potem gredo lahko za nami."
(Dalje pride.)
Kdor še ni poravnal naročnine za letos, naj to takoj stori!
Iz naše organizacije.
Glasnik . Slov. kršč. soc. zveze".
Predavanja. V B a t u j a h - S e 1 u
Imajo v izobr. društvu predavanja vsako sredo zvečer. Društveniki prihajajo v obilnem številu, zlasti ker slišijo marsikaj zanimivega z Balkana. Ravno tako nam pišejo. da imajo redna predavanja v P r v a-č i n 1, v Sol k a n u in sploh po naših društvih. 'Pako je prav. Naša društva naj bodo vedno zbirališča, kjer se obravnavajo dnevna prašanja in zraven naj sc predava
o	stanovski izobrazbi.
Bukovo. Kit sr veliko govori o nepravilnostih pri prodajanju srečk pri veselici ,.Gospodarskega b alti ega društva1' dne 10.' t. m., je društveni odbor prisiljen izjaviti, da njega ne zadene pri tem nikaka krivda. Če se je zgodila kaka nepravilnost, pade vsa odgovornost na povzročitelje same, na katerih dostojnost se je odbor zanašal, ko jim je poveril razprodajanje srečk. Skrbeli bomo, da se prihodnjič ne bodo več godile neredn isti,
Komen. Kljub slabemu vremenu smo bili pri .nas na zahvalno nedeljo veseli. V cerkvi smo slišali pri slovesni sv.vmaši veličastno Gruberjevo mašo s spremljevanjem gosli G. organist, oba gg. violinista, pevci in pevke so izvršili svojo nalogo v splošno zadovoljnost in so želi od vseh navzočih odobravanje. -- Popoldne'po rnohtvi smo se zbrali v društveni dvorani k veselici, ki jo je priredilo naše društvo. Vseh 11 točk obširnega programa se je izvršilo prav mojstersko. Tamliuraški zbor pod spretnim vodstvom č. g. Mikuca nas je kar očaral z novimi komadi. Petje je bilo prav lepo, Posebno dvi spvv: »Divja rožica« je žel veliko pohvale. Največ smeha in veselja pa je vzbudil pri udeležencih po1'g »Poboljšane trmoglavke«, »Kovačev študent« šalospev z gla-sovirjem. Zahvaljujemo to odboru za take prireditve in Bog blagoslovi njih velik trud, ki je združen s takimi predstvavam .
V	Šempolaju bo v nedeljo po blagoslovu ustanovni shod izobraž. društva. — Pride govornik iz Gorice. Shod se vrši v vikarišču.
jtfaša mladina.
Kamnje. Lastnikom srečk efektne loterije Slov. Straže sporoča „0rel“ v Kamnjah, da bo zapisnik i/žrebanih srečk na razpolago za vpogled vsakomur v či alnjci Kat. slov. izobr. družtva v Kamnjah.
Orli.
Kamnje.' Mesto venca na grob blago-pokojnega gospoda župnika Koseča, je daroval neimenovan dobrotnik 10 K. našemu »Orlu«. Bog plačaj!
Podgora. Dekliška Marijina družba v Pod-gori priredi v nedeljo veselico s petjem in igro, po blagoslovu pop. (ob 3. urah) v dvorani spodaj v župnišču. Prvi sedeži 60 v, druge vrste sedeži 40 v, stojišša ‘20 v. K obilni udeležbi vabi družbino načelstvo.
Delavski vestnik.
Goriška skupina »Jugoslovanske strokovne Zveze« bode imela v nedeljo dne 24. t. m. sestanek ob 4. uri popoldne v prostorih S. K. S. Z. v Gosposki ulici štev. 6.
II.	dvorišče. S tem se vabijo vsi člani in članice, da se udeležijo v obilnem številu odbor.
Darovi.
Za »Rdeči križ balkanskih držav« so
darovali (po našem upravništvu): G priliki pobiranja obč. vžitka v L o m u darovali
so za ranjence v balkanski vojni in sicer: Anton Kragelj 1K, Anton Mrak 3 K. Andrej Gruden 1 K, Matevž Pirh 1 K. Jožef Bratuž 2.20 K, Anton Pregelj 1 K, Oskar Lev-pušček 1 K. Vincenc Manfreda 1 K, Miha Šuligoj 1 K, Jožef Manfreda 2 K, Janez Levpušček 28 v. Miha Pavšič 50 v, Ivan Pavšič 50 v, Jožef Petrtot 15 v, Rudolf Kragelj 40 v. Matija Žbogar 80 vi Janez Pirih 50 v, Karol Makuc I K. Suzana Manfreda 50 v, Ludmila Manfreda 50 v, Otilja Kragelj 50 v. Skupaj 20 K. G. Ivan Medvešček iz Krstnice 63 pri Kanalu je daroval 50 v.
Od odbora za »Rdeči križ« jugoslov. držav« v Gorici smo dobili danes dolg izkaz darovalcev, ki ga danes - žal radi pomanjkanja prostora in časa nemoremo priobčiti Vsota darov, ki so bili doposlani odboru znaša K 1087.97.
Za »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda« je daroval (po našem upravništvu) č. g. vikar Simon Gregorčič 10 K.
Šempolajski Mohorjani so zložili za »Slov. Stražo« 9 K. Za »Rdeči križ jti-goslov. držav« so zložili šempolajski vi-karijani 34 K.
Rihemherg. Za ranjence na Balkanu so nabrali Orli v Rihembergu in sicer na Vrhu: 25,- K, na Preserjih in Zajčih:20.60 K, na Brjah: 19.66K. Skupni znesek 74.96 kron je so odposlali Upravništvu »Slovenca« v Ljubljano.
Novice.
Častitljiv jubilej. Dne 19. t. m. je ob-
! hajal preč. g. Franc Stepančič, ekonom J centralnega semenišča svoje dopolnjeno j osemdeseto leto pri še popolnoma zvežih I duševnih in telesnih močeh. Preč. gospo-; du iskreno častitamo s željo, da ga Bog
I	ohrani še mnoga leta!
Bolgari o Slovencih sedaj mnogo pišejo. Uradno glasilo »Mir« objavlja skoro dobesedno govora dr. Šušteršiča in dr. Korošca v delegacijah. Govora sta na Bolgarskem napravila veliko pozornost. Milnato povdarja, da imajo Slovenci za Jugoslovane velik pomen, ker so najbolj kulturni ter dostavlja: Naši bratje Slovenci, ki žive na Kranjskem. Štajerskem, Koroškem, Istri in Primorskem, so sicer po številu najmanjše slovansko pleme, pa odlikujejo se pred drugimi po izobrazbi in napredku.« Hvaležno tudi poroča, kako pošiljamo zdaj Slovenci Bolgarom vkljub svojim skromnim sredstvom izdatno podpore.
Zato zopet priporočamo apostolstvo sv. Cirila in Metoda ter balkanske ranjence dobroti slovenskih src.
Shod v Kobaridu. »Slov. kat. politično in gospodarsko društvo za kobariški okraj« bode imelo v nedeljo, dne 24. t. m. ob 2h pop. zaupen shod v Kobaridu. Govorita p. g gg. poslanca dr. Ant. G r e-g o r č i č in Anton M a n f r e d a in g. vi-karij Štolfa. — Člani društva se vabijo, da se shoda gotovo udeleže.
Naročnike, ki za 1. 1912 niso poravnali naročnine, opozarjamo, da naj pogledajo na ovitek današnjega lista, koliko znaša
njih znesek. Listom so danes večinoma priložene tudi položnice, potom katerih naj blagovolijo gg. naročniki doposlati dotični znesek, in sicer čimprej. Nekaterim naročnikom pa, ki imajo sicer na ovitku označen znesek, položnic danes nismo priložili. To se zgodi prihodnjič! Pri posamezniku se tak mal znesek malo pozna, pri nas pa vsi zneski skupaj že precej izdajo.
Naročniki naslednjih pošt: Ajdovščina, Bilje. Boršt, Cerkno, Črniče, Kobarid, Kojsko, Komen, Solkan, Sv. Lucija, Tolmin. Volče in iz Istre, ki za letos niso še plačali naročnine, imajo sicer na ovitku — kakor drugi označen znesek, a položnice bodo dobili še le prihodnjič. To na znanje, da ne bo nesporazuma!
Važno za našo mladino! Že zadnjič smo poročali, da se snuje v Gorici za slovenske otroke zabavišče, kjer bi se otroci shajali in se igrali ter tudi kaj poduka dobili, namestu, da se klatijo po mestu. Takih zabavišč imajo Italijani dosti, Slovenci pa še nič. A zelo smo jih potrebni; kajti premnogo mladine se nam izgubi, ker ni nadzorstva, poduka in dobre tovarišije. — Vse to bodo otroci dobili v zabavišču. -Vse, ki hočejo pri tem važnem delu sodelovati, prosimo, da se potrudijo v nedeljo 24. t. m. ob 6h zvečer na sestanek v prostore Sl. kršč. soc. zveze. Gosposka ulica 6, II. dvorišče.
Gospodom duhovnikom priporočamo Drexler, Vorlesungen zur Einf.hrung in die kunstgeschichte, fiirdi Studierenden an der theologischen Central-Anstalt in Gorz. Cena 2 K. Dobiva se tudi v prodajalni j »Kat. Tisk. društva« v Gorici.
Sv. misijon v Črničah bodo obhajali j od 1. do 2. adventne nedelje. Vodili ga bo-j do čč. oo. Družbe Jezusove iz Lljubljane. Ajdovski sodnik g. dr. Medveš. Iz Černič nam poročajo: V ponedeljek je prišel iz Ajdovščine v Černiče na komisijo sodnik g. dr. Medveš radi znane tatvine. Po dovršenem opravilu je šel g. sodnik s svojem pisarjem v krčmo, kjer je dobil dobro kapljico. Pri tej priliki je mnogo govoril, o čemur se sedaj po Černičah dosti govori. Tako je g. sodnik baje dejal vpričo ljudi: »Kdo je dal Boga?« — »Klerikalci ste ena mona!« — »Jaz sem svobodomislec!« — »Samo tukaj je še ena klerikalna oaza« i. t. d. — To so izreki, o katerih težko verujemo, da bi jih bil izprego-voril c. kr. sodnik. Če je pa to resnično, trpi radi tega v očeli ljudstva ugled sodnij-skega stanu, kar pa bi tudi mi zelo obžalovali ker smo mnenja, da je v interesu pravice, če ima ljudstvo popolno zaupanje vanjo. Zato upamo, da se ta zadeva pojasni, oziroma u r e d i.
O	tej zadevi smo tudi z druge strani dobili poročilo, ki zgorajšnje potrjuje. Dostavljamo iz tega poročila, da je bilo v gostilni več ljudi, ki so se z g. sodnikom prepirali.
Vesel dogodek v cesarski hiši. Nad-vojvodinja Cita. soproga bodočega prestolonaslednika Karla Franca Jožefa, je v Libercali na Češkem v sredo povila zdravega dečka, ki bo na prestolu nasledoval svojega očeta. Ime mu bo Franc Jožef.
Poroka. V Rihenbergu sta bila 20. t. m. poročena g. Fran A r h, c. k. davčni voditelj v Mokronogu in gč. Krista S t r a n-e a r. sestra tamošnjega g. župnika, kteri ju je poročil. Bilo srečno!
Nov župan v Cerknem. Iz Cerkna nam poročajo: V sredo 20. t. m. smo imeli volitev župana. Zmagal je g. Ivan Eržen z 19 glasovi, dosedanji župan gosp. A. Kosmač je dobil 9 glasov. Novi župan je vrl pristaš S. L. S., predsednik »Kmetijskega društva«, odbornik posojilnice in »Kat. slov. izobraž. društva«. Novemu g. županu častitamo na sijajni izvolitvi ter mu želimo mnogo uspeha in blagoslova pri delu, ki ga čaka. Tudi podžupani in starešine so skoro vsi vrli možje naše stranke, ki bodo složno delovali v blagor vseh občin in uredili pred vsem občinsko upravo.
Novo županstvo v Oseku. V Oseku so se vršile pretečeno sredo t. j. dne 20. nov. volitve županstva pod vodstvom c. k. okr. nam. svetnika g. R e b e k a iz Gorice. Volitve so se vršile soglasno po prej določenem načrtu in sicer je bil za župana izvoljen g. Josip 2 i v i c, veleposestnik iz Vitovelj št. 37. Za podžup. so bili izvoljena Anton K o ž u h mesar in posestnik iz Oseka, Anton Košuta iz Vitovlj št. 57, Anton Gruden iz Vitolj št. 13., Franc R o ž i č iz Oseka št. 14., Fr. Marinčič iz Vitovelj št. 25 in Iv. G 1 e š č i č iz Oseka št. 87. Po končanih volitvah je nagovoril g. vladni svetnik gg. starešine ter je v zelo poljudnem in podučljivem govoru kazal na rane sedanjega časa, posebno tia pogubo-nosne javne plese ter preobilo pijančeva- ! nje. Možje so g. svetniku pritrjevali, kar je pač pokazalo, da so ga razumeli! Upamo, da bo novo županstvo sledilo krasnim naukom!
Kdor naročnikov Ima napačen naslov, ali želi naslov spremeniti, naj spremembo čimprej naznani upravništvu, ker se bodo novi naslovi razmnoževali takoj po novem letu.
Poskušen umor škofa Mahniča. Kakor smo poročali, je nekdo pomešal strup v mašno vino, hoteč zastrupiti biskupa dr. Mahniča. Sedaj poročajo, da so zaprli nekega učitelja, ki je osumljen, da je hotel škofa zastrupiti.
Nagla smrt. Izpod Porezna nam poročajo: Umrl je na naglem v pondeljek, 18. t. m. 72-letni Jožef Mavri, po domače Camarijar iz obloške dubovnije. Rajnik je bil daleč na okoli znan in zaradi svojih dobrih lastnosti od vseh spoštovan. Bil je prava stara kmetska korenina, dober gospodar in posebno vsmiljen do revežev, kakor sploh vsa družina tam gori visoko pod Poreznom. N. v m. počiva!
Iz frančiškanskega reda. Č. o Konstantin Luser na Sveti Gori se je odpovedal časti gvardijana ter se preselil v Kamnik na Kranjsko. Na njegovo mesto je prišel č. o. Marijan Širca.
Nevarno je obolel g. prof. Fr. Ore-š e c, vodja c. kr. pripravljavnice, ki je vzgojil toliko naše inteligence. Blagemu in plemenitemu gospodu želimo vsi, da bi okreval kaj kmalu.
Društvo sv. Cecilije bo imelo v četrtek, dne 28. t. m. svoj letni občni zbor. Ob 10. uri v cerkvi sv. Ignacija slovesna sv.
maša. Pela se bo »Missa sine nomine« Lu-dovika Viadana, prirejena za moški zbor. Introitus in Communio koralno. Gradu-ale: »Gloriosus Deus« za moški zbor, zl. I. K. Ofcrtorij: »Mirabilis Deus«, dvoglasno zl. I. Ouadflieg. Gredo se bo pel po sv. maši, da bodo vdeleženci slišali celo Viandovo skladbo. Po tem bo v centralnem semenišču v navadnih prostorih društveno zborovanje. Vse prijatelje prave cerkvene glasbe vabimo tem potom, naj se vdeleže obilno. Posamezna vabila se ne bodejo razpošiljala.
V centralnem semenišču se sprejme s 1. decembrom t. 1. vratar, ki je zmožen krojaštva; želi se, da zna tudi oba deželna jezika: Zglasiti se je pri semeniškem pred-stojništvu.
Vojna na Balkanu leta 1912. V kratkem izjde v Založbi Katoliške bukvarne v Ljubljani knjiga o vojni na Balkanu. Cela knjiga bode stala približno 4 K, dobivali se bodo tudi posamezni zvezki po 40 v. Naročila sprejema prodajalna Katoliškega tiskovnega društva v Gorici.
Novice iz Podbrda. Sv. Martin prinesel nam je s n e g in marsikomu je jesensko »kuhinjo« zagrnil. —V nedeljo, na zahvalnico, se je opravljalo tukaj, j a v n o č e š č e n j e S. R. T. Ljudstvo se je vzorno vedlo in pobožno častilo Najsvetejše. — Zidarsko in tesarsko delo pri zvoniku je končano in dobro izvršeno.
kleparsko pa, po polževo napreduje. — Glede letine, se mora reči, da je bila srednja. Poletni pridelek je bil lep in sena 1 veliko, jesenskih pridelkov in »otave« pa ni. Hruške so obrodile, jabolka ne. Povsod žgejo žganje, tega bo dosti, da bi ga le prav obnili. Glede z d r a v-j a je opomniti, da naši hribi so zdravi, boleznii posebnih ni. V soboto so zakopali n a j s t a r e j š o ž e n o v župniji, svakinjo preč. g. kanonika Tv. Wolfa, ki je dosegla visoko starost 86 let. Bila je pobožna. radodarna ženica, kar je kazala vdeležba pri njenem pogrebu.
Mesto risarja je prosto. Pri deželnem tehničnem uradu je prosto mesto risarja. Prosilci za to mesto naj predložijo pravilno opremljene prošnje deželnemu odboru najkasneje do 26. novembra t. 1. Vsa na-daljna pojasnila se dobijo pri deželnem tehničnem uradu vsak dan med uradnimi urami.
Krvavi ples v Št. Andrežu. Iz Št. An-
dreža nam poročajo: V nedeljo se je v Št. Andrežu vršil izredni javni ples. ki pa sc je na koncu premenil v pretep in igranje z bajoneti. Prišlo je namreč do prepira med domačimi fanti in pijonirji. Voiaki so potegnili bodala in vse ljudstvo razkropili. Človek ni bil varen iti po cesti. Baje je tudi g. župan nekaj dobil. Čudimo se g. županu, da je dovolil sedaj kar dva izredna javna plesa. Tudi prihodnjo nedeljo bomo namreč zopet veselo plesali vkljub zadnjem pretepu. Ali g. župan neve. da je c. kr. okrajno glavarstvo izdalo ostre odloke proti plesom? Gospod župan je doslej vedno zelo vpošteval želje višjih oblasti ter ž njimi dobro izhajal. Čemu sedaj ta pretnemba?
Oseonice so med otroci v Oseku. Šola je zaprta.
Kako je tat ogenj na hrbtu nosil. Z Vipavskega nam poročajo naslednjo smešno dogodbico: Pred par tedni je (vas se ne imenuje) neko noč vstal Ivan B. ter šel pogledat ven na dvorišče. Kar zasliši nekje v bližini, šumeti turšično slamo. Takoj se mu zazdi, da je temu vzrok nepoklican tat. In res vidi, kako je nekdo vezal manjšo kopo slame, ter si jo naložil na rame in nesel. B. pograbi vžigalice in hiti potihem za grabežljivim možem. Ko ga doide pri- • žge vžigalice in mu posveti za pot na ta način, da mu zapali tovor na hrbtu. Nekaj časa je tat nesel gorečo slamo dalje, ne da bi opazil, da mu ukradeno blago gori. Ko je pa zapazil, kaj nese, je prestrašen popustil tovor in zbežal brez plena. B. pozna moža, a ga neče izdati.
Ciganček se je rodil v Črničah pod šotorom. Ko je bil oče pri krstu prašan po poročnem listu, je odgovoril: »Kod nas ni-je običaj!« Cigani namreč'— čeprav kristjani — ne poznajo cerkvene poroke, temveč imajo svoje ciganske obrede. (To je ideal liberalcev in socialistov!) Ta ciganska družba je pristojna na Hrvaško. Otrok je seveda vpisan za nezakonskega.
Mrtvega so našli med Vel. Žabljamf in Vrtov.či dne 19. t. m. v nekem zapuščenem vinogradu Filipa Vrtovca iz Šmarij. Kakor sc sodi, je ležal ondi mrtev že 8 dni ne, da bi bil ga kdo pogrešal. Stvar je bil krog 60 let ter ga je rad pil. Graje vredno pa je, da tarnošnje občinsko gospodarstvo nima ene krste na razpolago za enake slučaje. Pa tudi mrtvašnica lepo iz-gleda: brez šip pri oknih, strop podrt, strelni pušča.
Goreti je zopet začela dne 20. t. m. ob 10. uri dop. hiša mladeniča Danjela Cigoj v Vel. Žabljah.
Vlak je ilstavil v torek 19. t. m. na progi med Kanalom in Plavom neki pijanec, ki je mahal z rokami. Ko so žel-uslužbenci videli, da je pijanec to naredil nalašč, so mu jih naložili nekaj za spomin.
Penzijonist, goriški domačin, popolnoma zmožen deželnih jezikov, se priporoča kot izvežban strojepisec za slovenščino ali nemščino. Ponudbe na uredništvo tega lista. —
Zadnje žrebanje turških srečk v tem letu se vrši 1. decembra t. 1., pri katerem bo izžreban glavni dobitek 400 000 frankov in veliko drugih večjih in manjših dobitkov. Kdor še nima turške srečke, naj hiti, da jo pravočasno naroči in si s tem v slučaju dobitka vesele božične praznike zagotovi. Mesečni obrok znaša samo 4 krone 75 vinarjev, ki ga zmore pač vsakdo, ki ima namen nahraniti vsaj 230‘ kron, ki jih vsaka turška srečka mora zadeti, če mu že srečka ne nakloni glavnega dobitka. Pojasnila daje in naročila sprejema za Slovensko Stražo gosp-Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 49.
Trst in Istra.
Sestanek »sodalitatis Sini Cardis« za
Koperskiokrajse vrši v četrtek dne 28. t. m. ob 10V2 uri zjutraj v samostanu č. o. frančiškanov v Koprli.
Sv. Križ. 224 srečk »Slovenske Straže« se je prodalo v Sv. Križu. Od teh srečk ostane »Slovenski Straži« več čistega dobička, kakor od marsikaterega ci-
nlometodarskegu plesa liberalno-socijali-stični C. M. Družbi. »Slovenska Straža« naprej!
Dekani. Vabilo k ustanovnemu obč. zboru •Kmečke zveze" za koperski okraj se sedežem v Dekanih, ki se vrši 5. decembra ob 10. in pol dopoldne v prostorih konsumnega društva v Dekanih. Dnevni red : I. Poročilo sklicateljev, 2. čitanje pravil, 3. volitev odbora, 4. slučajnosti. Predlagatelji pravil.
Oj ti farji!
Neki profesor je svoja predavanja navadno končal s temi-le besedami: »Duhovniki so bore malo vredni, ker sovražijo znanost, umetnost in sploh vsak napredek; Poglejte le v temni srednji vek! Takrat so vladali duhovniki in menihi.«
K temu profesorju pride veren mladenič, ki je poslušal njegova predavanja. Le-Po se pokloni in pravi: »Gospod profesor, bodite tako dobri in rešite me nekih dvomov, ki so nastali vsled Vašega predavanja.«
— Jako rad, dragi prijatelj, samo pra-šaj te! —
»Govoril bom kar mogoče kratko, gospod profesor. Kdo nam je prav za prav ohranil stare klasike (pisatelje in pesnike starega veka), da jih niso uničili barbari, ko so poplavili ves civilizirani svet?«
— Menihi so prepisovali klasike po samostanih in tako so se ohranili do danes. —
»Kaj menihi?«
— Da, menihi, posebno benediktinci. -
»Tako torej. Gotovo pa je bil to težak
*n nezdrav posel, kaj ne? Morda so kedaj velo oboleli radi velikega prahu po knji-Sah?«
— O seveda; to je bilo v onem času, ko je malo kateri kralj ali princ znal podpisati svoje ime. —
»Čudni časi in še bolj čudni menihi, da se jim je ljubilo prepisovati besedo za besedo: Livija, Cezarja, Cieerona, Virgilija, l'ibula, Properca, Ovida in druge. Pa kako So izgledali ti prepisi?
— Bilo je vse tako lepo pisano, kakor bi bilo tiskano, a začetne črke so bile prava umetnina. —
»Oh, ti menihi! Prosim Vas, gospod Profesor, povejte mi, ali je resnica, da bi mi nikdar ne imeli Kolumba in Vasca da parna, če bi ne bilo menihov? Pravijo, da je neki meni h, po imenu Maurus, narisal ’• 1450. znamenito karto morja, katera je Knala poslednja dva na raziskavanje.«
— Da, to je resnica. Sicer pa bi tako karto lahko tudi kdo drugi narisal.
»Seveda. Toda v tem obstoji čudo, da ko ravno d u h o v n i k i prišli do takih mi-kh! Pred kratkim sem čital, da je papež mlvester II. zameni! okorne rimske številke z lepimi arabskimi.«
— Tudi to bi lahko vsakdo drugi nabavil. —
»Pravijo tudi, da je duhovnik iz-kašel teleskop (daljnogled) in mikroskop " ovečevalni aparat.)
,	— To pa gotovo ni res! Glejte no, ka-
ko si farji vse prisvajajo! —
»Oprostite, to je gola resnica. One a-^Prate je iznašel frančiškan Roger ^acon.«	1
L
— Toda pozabili ste na dejstvo, da je bil to frančiškan iz moderne dobe. Kedaj je živel Vaš Bacon?
»Umrl je leta 1292. Vidite torej, da ni iz najnovejše dobe. Nedavno sem čul o onem, ki je prvi izrekel misel, da solnce stoji nepremično in da se zemlja vrti. Poznate tega, gospod profesor?«
— Da, to je bil Kopernik. —
»Nikakor. Gotovo sto let pred Kopernikom 1. 1476. je to učil š k o f v Ravensbur-gu, imenovan Regiomontanus.«
— Je to mogoče? —
»Zakaj imenujejo stoletje, v katerem je bila na vrhuncu znanost, umetnost in književnost, zlati vek Leona X.?«
— No, zakaj? —
»Zato, ker je b i 1 L e o n X. n a j v e čji zaščitnik učenjakov, umetnikov in I i t e r a t o v.«
— Laž! Kaj? Leon, da bi bil obenem papež in pospeševatelj civilizacije? Dete, ti se norčuješ! —	(Konec prih.)
ZAHVALA.
Podpisana si štejeva v prijetno dolžnost, se zahvaliti preblagorod-nemu gosp. dr. Antonu Brecelj-U, primariju v Gorici, kije tako požrtvovalno skrbel za najino mamico v bolnišnici ob času operacijo, ravno tako tudi izven bolnišnice pred in po operaciji in jo rešil smrti. Bodi mu na tem mestu izrečena najsrčnejša zahvala ! Bog ga ohrani še mnogo let!
S m a s t, 17. nov. 1912.
Ignacij in Ana Sokol.
Slovenska družba, sv. Rafaela
za katoliške izseljence v GORICI
naznanja da daje izseljencem potrebna navodila brezplačno g. dr. Frančišek PAVLETIČ, odvetnik v Gorici in sicer v hiši »Centralne posojilnice" Jos. Verdija tekališče štev. 32, 1. nadstr. Pisma zadevajoča družbo samo in denarne prispevke sprejema g. dr. J. Ličan, prof. bogoslovja v Gorici (centr. semenišče.
Dobre knjige-
Molitvenik za tretjerednike, »Pot v nebesa« ali življenje udov tretjega reda sv. Frančiška Seraf., ki živijo med svetom, — znana splošno priljubljena molitvena knjiga za tretjerednike. Spisal O. Nikolaj Meznarič je ravnokar izšla v 6. natisu. Posebna prednost te izdeje je izredno priročna oblika, ki se odlikuje preko vseh prejšnjih izdaj. Molitvenik je spopolnjen
glede najnovejših določb in bodo torej .V redniki segli splošno po njem ker je edina povsem avtentična molitvena knjiga za tretjerednike v slovenskem jeziku. Kljub izredno prikupljivi tiskarski opremi in velikim dobavnim stroškom se prodajna cena za molitvenik ni dvignila in znaša za rdečo obrezo K 1.80, z zlato obrezo K 2.40, šagrin, zlata obreza K 3.20. Po pošti 20 vin več. Dobiva se v Prodajalni »Kat. Tis k.Društva« v Gorici.
Vdiha zaloga
raznovrstnih šivalnih strojev od K 30,- do K 140.-Za vse stroje jamčim 5 do 10 let.
Ignacij Šuligoj,
Sv. Lucija ob Sodi
dvokolesa
K 240. - Prodajam tudi na mesečne obrose.
Vsa popravila izvršuj e m j, o
najnjižj ih cenah.
Svoji K svojim !
Priporoča se slavnemu občinstvo in čč. gg. duhovščini
Slovenska brivnica
Gosposka ulica nasproti Monta
ita&ae
postrežba čista in solidna, dijaki in otroci imajo mod tednom, razim sobote in nedelje, popust. Tzde-deluje vsa lasničarska dela tor ima v zalogi kite in domačih las po zmerni ceni.
Proda se hiša
in zraven */« njive zemlje poleg postaje pri glavni cesti na Volčji dragi. Pri Gorici. Cena 3000 K. Več se poizve pri Josipu Mi h el ju na Volčji dragi št. 102.
M	Zaloga usnja
$j. drufovkaK
jfa Gorica Gosposka ul. 3 iHj
n	(nasproti	Monta.)	ffS
Hi	V
Velika izbera čevljev za moške, ženske in
otroke.	fjj
Trgovina
z mešanim blagom, zelo dobro vpeljana, na glavnem trgu v Ajdovščini, odda se z 1. januarjem 1913 v
   NAJEM. :
Isti lokali so tudi pripravni za trgovino na debelo.
Nadaljna pojasnila daje
g Alojzij Sterle,
trgovec v Ajdovščini.
»Slovenska Straža« v Ljubljani
želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri »Ljudskem zavarovanju«. Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. — Ponudbe pod »Ljudsko zavarovanje« na Slovensko Stražo v Ljubljani.
V. Žnidarčič & dr.
stavbena tvrdka
v GORiei / IA M ATT IO Ll.
Izdeluje vsakovrstne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Wesfal.-trope
patent, v vseh avstrijskih mestih št. 27221. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blok ki je najtrpežnejše zidovje, ki vzdržuje suha stanovanja z veduo isto temperaturo.
Srečke v korist Slovenski Straži.
Niti turška vojska ne more vzeti 400 000 frankov katere bo dobil tisti, ki bo dne 1. decembra 1912 pri žrebanju turških srečk zadel glavni dobitek I Mesečni obrok samo 4 K 75 v.
Izvanredno ugodna ponudba I
Skupina 4 srečk brez turške srečke z glavnimi dobitki več 100000 kron in
11	žrebanji vsako leto proti 46 mesečnim obrokom po samo 5 K 50 v. Pojasnila daje in naročila spreiema za Slovensko Stražo g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19.
Svečarskega učenca
sprejme
J. KOPAČ, Gorica, ulica sv. Antona štev. 7. — Pogoji se poizvedo tam.
Gostilna na prodaj
Proda se gostilna Konsumnega društva v Dolini pri Trstu z vso gostilniško opravo; nahaja se v jako lepi legi, zraven glavne ceste, krasen razgled, precej obilen promet. Pogajanja in primerna cenitev dobiva se pri načelstvu zgoraj omenjenega društva v Dolini h. štv. 61.
Dolina, 11. novembra 1912.
ODBOR.
Učenca
poštene družine z zadostno šolsko izobrazbo sprejme prodajalna Katoliškega tiskovnega društva v Gorici.
3ahob Šuligoj
*	urar c. kr. državnih železnic tioriea, Gosposka ulica 25
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih ur, zlatnine in srebrnine. Vse po najnižjih cenah z več letnim jamstvom. VTsa popravila se izvršujejo hitro in po ceni. Za vsako popravilo se jamči eno leto!
Vsi, ki st^ skrbni možje iri očetje!
Ali hočete a saj 10 vinarjev na teden žrtvo-\ati za svojo oz roma za priliodnjost svojih otrok ? Potem pišite „SlovPnski Straži11 v Ljubljani po knjižico gosp. župnika Haaseja o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.
Anton Krušič,
krojaški mojster,
Corso Franca Jožefa štev. H9 oz. Tržaška cesta 1 fi
se priporoča č. duhovščini in sl. občinstvu iz mesta in dežele.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem na novo otvoril
mizarsko delavnico
v Batujah.
Sprejemam stavbena in pohišt-■ vena dela. — ■ ■	-
Zagotavljam solidno delo in zmerne cene.
Priporočam se preč. duhovščini in sl. občinstvu.
ANTON VETRIH,
mizarski mojster m m m BATUJE p. ČRNIČE.w w w
Najboljše stroje za rezanje mesa, izdelovanje klobas.
Peči, štedilnike,
&
velike kotle in vse v železno stroko spadajoče predmete.
Le pri naši tr vd ki
trgovina z železnino G0RI6A, Raštelj 7-9.
Pinter S Lenaril
Priporoča svojo zalogo železa pločevine, kovanja za stavbe in pohištvo, traverze, cement, peči štedilnike, kuhinjsko in pohišno opravo.
Cene nizke, poštena postrežb.
Glavni zastopnik za Goriško :
a
J v
proti viharju in dežju kiji*' bojoča dvojna kritba. Najenostavneje, naj' lažje, na j ce n e j el
Tvrdka 0. ZAJEC—Gorica
G o s p o s ka$uilča~šfe v. 7. Ul ~~
A. DRUfOVKA,
GORICA — Raštelj štev. 3 — GORICA
priporoča
svojo bogato zalogo usnja in čveljarskih potrebščin.
Svoji k svojim l	Svoji	k	svojim
M1HAELJ TURK
Gorica — na Kornu štev 6 — Gorica
priporoča slavnemu občinstvu svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. Sprejema naročila za maskiranje po zmerni cenah.
MIZARSTVO
odlikovano z Električnim mehaničnim obratom
jyn- ezji^moj
GORICA TRŽAŠKA CESTA št. 18.
Izdeluje: Cerkvene oprave oprave klopi, spovednice, klečalnike. — — — — Stavbena dela okna. vata, podovi. — Zaloga pohištva omare, mize, postenje stolice, okvirje, blazine in šuste- —
Zaloga: Strugorških in rezbarskih izdelkov, t- — — — — — — — —
M ANDERWALD
trgovina kolonjalov in delikates Dorica, Tekalifid« Jos. Verdi 32
(hiša sl. Centralna posojilnice in »Goriške zveze")
priporoča prečastiti duhovščini ter s), občinstvu v mestu in na deželi svojo najrazličnejšo zalogo : kave, riža, olja, voziti, dišav, čaja in ruma. Vedno sveže najfinejše delikatese, meso, sadje in vsakovrstne marmelade v konzervah; velika izbera vina v buteljkah in najboljših šampanjcev.
Cene najniže.
Solidna in točna postrežba.
Trgovcem na deželi
■ - se priporoča -
PRODAJALNA Kat. tish. društva v Gorici
Gosposka ulica štev. 2
Prodaja na debelo šolske zvezke, papir, kuverte, razglednice in vse v to stroko spadajoče predmete.
—	Konkurenca v cenah Izključena 1 —
U*r 6tV,u\)\rayo^\v
/Veu.es ter	\|
Veme/fči/ttffuriffs-ff/jpami
n
Po celem svetu je znan najboljši pomnoževal-nt aparat
Šapi rog raf
Pomnožuje iz ročne pisave ali iz pisalnega stroja ka-- - - kor tudi načrte. - - -
Prav lahka uporaba!
Dobiva se v 5 velikostih.
CENA za kvart ali foijoformat
30 K.
Naročila p
rrodejalna Hat. tisk, društva u Gorici, GusposM iTic-i to. Z.
H6t-» - :a
sprejme
l
\
ŽORIŠKA ZVEZA
GOSPODARSKIH ZADRUG IN DRUŠTEV V GORKI
REČISTROVANA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO
_77iXg5__
posrduje pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri prodaji kmetijskih pridelkov.
Zaloga Je v hiši ,,CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici,
TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT 32.
JNIOVO POGREBNO PODJETJE, TRST
GORSO štev. 47 — (vogal Piaz/.a (j. Goldoni). — Telef. 1402
==0 Prevo/ mrličev na v«e kraje. g|==
Vozovi z bogato zalogo opreme od najenostavnejših do najbolj liiksiujo/.nili.
Vsi pogrebni predmeti so stalno na izbiro. Stalne cene brez konkurence. Postrežba
točna. Splošna pohvala.
Zaloga pravovoščenih sveč lastnega izdelka s prodajo na drobno in na debelo.
Posebno pa se priporoča o priliki praznikov vseh svetnikov z bogato založbo nagrobnih svetilk, raznih vencev iz umetnega in svežega cvetja, iz biserov porcelana in kovine z znaki
in napisi itd. itd.
Nočna naročila s) sprejemajo v skladišču v lastnih prostorih ViadellaTesa31,Tel. 1402.
Zantapstvo s prodajo pogrebnimi predmeti sveče, vence, krste itd.:
I. AIrsek na Opčtni št. i~jO. — T. Vitez na Nabrežini na trgu pri cerkvi. A. 'Jamšek [>ri Orehu (Nogere). — F. Brneti v Skednju.
Deležnik in upravitelj podjetja	J^Eflf^lK S T I 0 E L J.
p*
d ?
'■In Jiij~\«i~ini i~i u riij~*i.i —n\ *• \i — if*i **•	*	*ii	if*i'	*^"	*i	*•	‘i	*	i**i	^	‘i	*	1	*	i**	1
tw ta paBejilntea v Mi, "t
registrorana zadruga z neomeje o zavezo.
(ob
stalne vloge z ozirom na svito in dobo
Urad v lastni hiši, štev. 21 ulice TORRE BIAN6A (ob ulici DELLE POSTE).
Sprelema hranilne vloge v kakoršnihkoll H m 1 nr| rfn stalne vloge z ozirom na svito in dobo
I	zneskih	in	] h obrestuje s čistimi	“	II* 2 «U QIU, neodpovedljivosti po dogovoru tudi višje.
Uraduje se vsak delavnik: od 9. do 12. dopoldne in od 3. do 5. popoludne.
■“ L	—eJtriiL A J~\t -^ruMi * J"*i ‘ii A	^
VINO,
motim, zavreto, pokvarjeno se popravi kakor tudi odvzame se prevelika množina kisline vinskemu mostu ali vinu. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov pove upravništvo .Novega časa*.
žumjmitoišii m loimeniui cibijk
Dr. 1. Eržen
GORICA
Jos. Verdi tekališče štev. 37
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone zlate mostove, zobe na kaučukove plošče uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste.	19
Ordinira v svojem ateljeju
od 9. ure dop. do 5. ure pop. št. 20
Prave
Čebe 1n o - v ošče n e sveče
in sveče za pogrebe po nizki ceni in olje za večno luč.
MED
za pitanje čebel in za zdravilo
priporoča udani
J. Kopač, svečar v Gorici.
IVAN KRAVOS
Sedlarska delavnica GORICA na Kornu št. 11 - G0RI6A
Zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; daljo ima v zalogi različne konjske potrebščine; potovalne potrebščine, kakor: kovčeke, to bice, denarnice, listnice itd. -- Izvršuje iu sprejema v popravo različne koleseljne in kočijo.
Popravila se izvršujejo točno. — Cene zmerne.
77.
ČEVLJARSKA ZADRU6A V MIRNU.
73
Tovarna
čevljev.
r^\
Ročno
Priporoča svoje prodajalne čevljev.
V GORICI trg sv. Antona štev. 1 (Stari trg). — V TRSTU Barriera veechia   štev. 38, Via dei Rettori štev. 1, — V SPLITU ulica Staroga suda-------------
ki so preskrbljene z najboljšim blagom vsake vrste.
V prodajalnah se dobe raznovrstne potrebščine a a čevlje, kakor gumi pete, vrvice, Mastin
liščilo itd. itd.
Jl
Lastnik ,Kat. tiskovno društvo* v Gorici. — Tiska .Narodna Tiskarna* v Gorici. — Odgovorni urednik: A. Šinigoj v Gorici.