Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 53263 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V ;VIDEMSKI POKRAJINI
Sped. in abb. post. Il gruppo
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inozemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir
Leto XVIII - N. 4 (363)
Udine, 28. februarja 1967
Izhaja vsakih 15 dni
Sestanek izvršnih odborov Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Unione degli Italiani za Istro in Reko
V Gorici	razpravljali o problemih slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji
Poleg najvidnejših predstavnikov obeh jezikovnih skupnosti so bile prisotne tudi oblasti in visoke osebnosti, med katerimi italijanski konzul v Kopru in jugoslovanski v Trstu - Pozdravne brzojavke državnega podtajnika poslanca Ceccherinija, predsednika in podpredsednika deželne vlade Derzantija in Giacomettija ter poslanca Zueeallija ■ Goste je pozdravil goriški župan Martina - Poročila sta podala : Boris Hace za slovensko jezikovno skupnost in Antonio Bornie za italijansko - Obširna in koristna diskusija - Izidor Predan orisal kritično stanje slovenske jezikovne skupnosti v videmski pokrajini
V soboto 18. in nedeljo 19. t.m. se je vršil v Gorici v palači Attems shod, katerega so se udeležili predstavniki slovenske manjšine v Italiji ■n italijanske v Jugoslaviji.
Sestanek — ki so ga karakterizirali govori, izčrpne intervencije in koncert italijanskih pevskih zborov iz Jugoslavije in slovenskih iz Italije — je znatno pripomogel, da se je bolj jasno prikazalo stanje obeh manjšin in njihovih potreb in da se še bolj utrdi prijatejska vez med obema skup-lostima, ki morata več ali manj reševati iste probleme.
Delegacijo slovenske jezikovne skupnosti so sestavljali člani izvršnega odbora Slovenske kulturno-SJospodarske zveze med katerimi tudi zastopniki slovenske skupnosti videmske pokrajine Izidor Predan, Marjan Kont, Viljem Cerno in naš glavni urednik Vojmir Tedoldi,
Predsedoval pa ji je inž. Boris Race. Italijanski delegaciji Unije Italijanov za Istro in Reko je predsedoval prof. Antonio Bor-
nie. Obe delegaciji je pred sestankom sprejel na sedežu občine goriški župan Michele Martina in jim izrekel dobrodošlico; vljudno je pozdravil tudi mnoge druge prisotne, med katerimi italijanskega konzula v Kopru dr. Amedea Cerchionija, jugoslovanskega konzula v Trstu Jožeta Gačnika, predsednika goriške pokrajine dr. Bruna Chiantarollija, tržaškega občinskega odbornika Dušana Hreščaka, številne občinske odbornike in deželne poslance in druge osebnosti političnega in kulturnega življenja.
Za sprejem in bratsko gostoljubnost sta se zahvalila prof. Borme in inž. Race.
Poročilo Borisa Raceta
V palači Attems je podal poročilo v imenu slovenske manjšine predsednik SKGZ inž. Boris Race, katerega so udeleženci Poslušali z velikim zanimanjem in ga odobravali z navdušenim ploskanjem. Poročilo le bilo izčrpno, jasno, obširno in natančno, in več kot vse, dokumentirano.
Začel je tako-le:
Mislimo, da se ne grešimo proti skromnosti, če trdimo, da smo prispevali k določenemu razčiščevanju pojmov pri nas, Predvsem na Tržaškem in na Goriškem.
. Gledanje na manjšino kot na tuje telo je povzročalo in povzroča samo njeno večin izolacijo in oddaljevanje od države. V °beh primerih se izvaja nad manjšino na-s'6e, ki ni v skladu niti z demokratičnimi načeli niti s humanostjo, ki mora predevati današnje odnose med ljudmi. Trebe je iti v jedro stvari, ki hkrati pomeni tudi preventivno zdravljenje: izhajati je treba iz dejstva, da so pripadniki narodih manjšin državljani iste države kot pri-Padniki večinskega naroda, da jim je treba^ zagotoviti podobno kot vsem drugim državljanom enako ravnanje v gospodarjem, političnem in kulturnem pogledu, Prn priznavati enake narodne pravice, ena-*e Pravice do njihovega jezika kot pripad-Pikom večinskega naroda, treba jim je z;agotoviti in zaščititi njihove značilnosti, bm ustvariti varno in domače počutje, bm omogočiti skratka, da bodo kot drža-v|iani zadovoljni.
Pregled tega, kakšni ukrepi so bili v minulih dveh letih sprejeti v korist slo-Venske manjšine v Italiji, bo kratek. ..Sprejet je bil zakon o osebnih imenih, določa, da smejo starši dajati otrokom °sebna imena tudi v pisavi priznanih na-r°dnih manjšin. Na ta način se je torej Pključil tudi ta neprijetni ostanek fašistič-6 zakonodaje.
. Deželni svet Furlanija - Julijska krajina 6 Pri predsedstvu deželnega odbora usta-°VH referat, ki naj bi se spremenil v ,rad za narodne manjšine. Kakšno delo ! doslej opravil referat, nam še ni znano, 6r ni bilo o tem še poročila.
. * Trstu in Gorici sta bila v tem obdob-, obnovljena občinska in pokrajinska ^dbora, v katere so bili izvoljeni tudi Slo-To je pomemben udarec nazadnja-v 'm silam, ki bi Slovence še vedno v ®akem pogledu hotele zadrževati na stop-b državljanov druge vrste. Razen Sionskega gledališča v Trstu so tudi druge va®e članice in druge slovenske ustanove : Tem obdobju začele dobivati podporo iz dQ h sredstev. Toda vse te podpore so l fedaj tako omejene, da imajo le sim-'čen značaj.
Stanje v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini je nespremenjeno. Tamkajšnji Slovenci ne uživajo še niti ene narodnostne pravice. V takem stanju so lanskega oktobra beneški Slovenci pričakali stoletnico pripadnosti k Italiji. Njihovi zastopniki in zastopniki kanalskih Slovencev so ob tej priliki naslovili pretresljivo spomenico na predsednika republike, ki se je tedaj mudil v teh krajih.
Na zasedanju mešane jugoslovansko-italijanske komisije je bila sklenjena ustanovitev prepotrebnega strokovnega zavoda tehniške smeri v Trstu. Napovedana je tudi ustanovitev enakega zavoda komercialne smeri v Gorici.
Bolj dolg je seznam neizpolnjenih potreb naše manjšine, ki so bile naštete v skupnih zaključkih pred dvema letoma. Spomenica o soglasju še vedno ni notranje pravno obvezna, zaradi česar ni niti na Tržaškem — razen redkih izjem — še uveljavljena pravica uporabe slovenskega jezika v uradnih stikih. Na sodišču je slovenski jezik celo prepovedan. Še vedno ni pravičnega zastopstva Slovencev v uradih, državnih ustanovah, v sodstvu in v komisijah.
Na šolskem področju so še vedno velike pomanjkljivosti v zvezi z izvajanjem šolskega zakona.
Kakor že omenjeno, se niti vse bistvene obveze Posebnega statuta, ki je sestavni del mednarodnega sporazuma, ne izpolnjujejo.
Ponovno moramo ob tej priliki poudariti, da odklanjamo prakso reciprocitete pri sklepih o izvajanju določb sporazuma. Najbolj avtoritativna obsodba takega postopka je sklep, ki je bil sprejet po razgovorih med predsednikoma Morom in Stamboličem, da je treba prav ta sporazum izvajati ne samo po črki, ampak tudi po duhu.
Zaradi naše zahteve, da se ta mednarodni sporazum mora v celoti izvajati,
nam nihče ne more očitati nedoslednosti spričo našega prej omenjenega stališča, da je treba manjšinska vprašanja reševati iz vidika notranje politike.
V razmerah, v katerih ne uživamo niti administrativne dvojezičnosti, dokler se namreč ne moremo sproščeno v kateremkoli uradu ali na sodišču pogovoriti v materinem jeziku, dokler ne moremo niti ustno niti pismeno v odnosu do javnih oblasti izraziti svojih misli, ki jih do potankosti vsakdo lahko izrazi le v lastnem jeziku, dokler ne bomo videli, da na odgovornih mestih sede tudi Slovenci, dokler ne bomo videli slovenskih javnih napisov, dokler ne bodo slovenske kulturne gospodarske, športne in druge organizacije resnično in povsem izenačene s podobnimi italijanskimi, dokler ne bomo skratka enakopravni na gospodarskem, političnem in kulturnem področju, vse dotlej bo v nas občutek manjvrednosti, vse dotlej bo asimilacijski proces odjedal kose našega narodnega telesa.
Zaradi vsega tega ostajajo še vedno v polni veljavi zahteve, ki smo jih skupno formulirali na zadnjih dveh srečanjih in ki smo jih ponovili pa glavnem svetu SKGZ, ki je zasedal pred dvema mesecema. Na tem zasedanju smo tudi zahtevali, naj se poleg celotnega reševanja naših vprašanj, vzporedno in nujno tudi rešujejo še druga, kot: razširiti zakon o slovenskih šolah na videmsko pokrajino.
Ob vseh teh zahtevah moramo pouda riti, da čas danes hitreje dozoreva. Hitrejše dozorevanje je zaznavno predvsem v vedno novih splošno demokratičnih pridobitvah, v stremljenju državljanov po še bolj sproščenih družbenih razmerah, v katerih žele živeti.
Misel, ki je bila izražena na našem srečanju pred dvema letoma, da se obe Zvezi zavzemata za čimboljše odnose med obema mejnima državama, Jugoslavijo in Italijo in za čim tesnejšo povezavo med obema mejnima področjema, je v tem času dobila konkretno obliko v večji sprostitvi prehajanja meje in v krepitvi gospodarskega sodelovanja. Prav v integriranju gospodarstev na obeh straneh meje vidimo jamstvo za trajnejšo in močnejšo povezavo, kajti medsebojna gospodarska odvisnost bo poglobila tudi medsebojno spoštovanje, kar se bo nujno moralo odražati tudi v odnosu do manjšin.
Z enako pozornostjo in zanimanjem je sledilo poročilo prof. Antonija Bormeja v imenu italijanske manjšine (Unione degli Italiani dell 'Istria e di Fiume), ki živi na ozemlju SR Slovenije in SR Hrvatske in katerega glavne točke prinašamo v italijanskem tekstu na četrti strani. V celoti ga bomo objavili kot priloga skupno s poročilom Borisa Raceta v prihodnji številki.
Pogled v dvorano Attems v Gorici, kjer se je manjšine v Jugoslaviji in slovenske v Italiji, rimi italijanski generalni konzul v Kopru in svetovalci, goriški župan in
vršilo tretje skupno zasedanje italijanske Prisostvovale so tudi oblasti, med kate-jugoslovanski v Trstu, poslanci, deželni druge visoke osebnosti
IS!
Sledila je živahna razprava, v kateri so člani	obeh delegacij	posegli v	obsežno
perečo manjšinsko problematiko.
Stanje slovenske manjšine v videmski pokrajini je izčrpno orisal podpredsednik SKGZ	Izidor Predan,	ki je med drugim
dejal:
« Do tu smo čuli samo poročila tistih naših predstavnikov, ki predstavljajo področja, kjer manjšina nekako živi, čeprav ne v rožnatih razmerah. Jaz pa, kljub dobri volji, kar se tiče življenja slovenske manjšine v videmski pokrajini, nimam povedati nič dobrega, kratkomalo zato ne, ker pozitivnih stvari ni.
Težko je biti član manjšine, zakaj že sama pripadnost k tej postavlja človeka	v neenak,	podrejen
položaj. Če pa	manjšina	h kateri
pripadaš, ne uživa nobenih pravic in se mora šele boriti za priznanje lastne narodnosti, potem je položaj še bolj žalosten. Če k temu dodamo še preganjanje, češ da je protidržavni element vsakdo, ki se
■ ■■■■■■■■il mm  .........................................................................
ANALIZA IZSELJEVANJA
IHMIIEČ
V letu 1964 se je iz Furlanije - Julijske Benečije izselilo v tujino 10.521 oseb - Najvišji odstotek odpade na vasi Beneške Slovenije - Precej povratnikov iz emigracije in zato je dejanski primanjkljaj nizek - Statistični podatki za celotno deželo
Vprašanje izseljevanja zaradi dela je eno najbolj perečih v deželi Furlaniji-Julijski krajini (posebno še v slov. vaseh Beneške Slovenije) in zlasti v videmski pokrajini ga deželni organi spremljajo z največjo pozornostjo. V teh dneh so objavili v tej zvezi statistične podatke o zaposlitvenem izseljevanju v inozemstvo za leto 1964. Ti podatki se nanašajo na gibanje oseb, ki se izseljujejo v inozemstvo, da tam opravljajo kakšno obrt ali poklic bodisi samostojno ali pa v odvisnosti, kakor tudi na tiste osebe, ki odhajajo na delo ali pa se za stalno izseljujejo v tujino na poziv sorodnikov, ki so že prej emigrirali.
Po teh podatkih se je v letu 1964 iz Fur-lanije-Julijske krajine izselilo skupno 10.521 oseb, od katerih 9.788 ali 93 odst. iz videm ske pokrajine, 470 ali 5 odst. iz tržaške in 263 ali 2 odst. iz goriške pokrajine.
Iz analize izseljevanja v posamezne države pa izhaja, da se 95 odst. emigran-
tov iz naše dežele izseljuje v države evropske celine, kamor jih odhaja 9.946. Na prvem mestu je Švica s 5.784 emigranti, nato pa sledijo: Zahodna Nemčija s 1.569, Francija s 1.431, Luksemburg s 673, Belgija s 145, Velika Britanija s 100 emigranti in nato ostale države. V izven evropske države ameriškega območja se je skupno izselilo 336 emigrantov, od katerih 197 v Kanado, 106 v ZDA in 18 v Venezuelo, na področje Oceanije se je podalo 182 emigrantov, v Afriko 54 in v Azijo 3.
V istem razdobju, to je v letu 1964, se je povrnilo iz emigracije v našo deželo skupno 8.930 oseb, kar pomeni da znaša dejanski «primanjkljaj» v emigrantskem gibanju v inozemstvo le 1591 oseb.
Iz primerjave med izseljenimi in povratniki iz vsake posamezne dežele je mogoče ugotoviti, da je v omenjenem letu število izseljenih v Zahodno Nemčijo, Francijo Luksemburg. Veliko Britanijo in Švico bi-
lo večje od števila povratnikov, nasprotno pa je bilo število izseljenih v Belgijo manjše od števila povratnikov. Kar zadeva iz-venevropske dežele je izseljevanje v Afriko in v Azijo bilo manjše od povračanja iz njih. Nasprotno pa se je večje število emigrantov v Kanado in v ZDA, in v manjšem obsegu tudi v Avstralijo, za stalno naselilo v teh deželah, zaradi česar je število povratnikov zelo skromno.
Glede na gostoto stalnega prebivalstva v naši deželi je število izseljenih v letu 1964 doseglo 8,7, število povratnikov pa 7,3 osebe na 1.000 stalno bivajočih prebivalcev, kar pomeni izgubo 1,4 prebivalca na 1.000 stalno bivajočih. Ta delež narašča do 1,8 promil (kar ustreza 12,7 izseljenih in 10,9 povrnjenih) v videmski pokrajini, ter pada na 0,8 promil (1,9 izseljenih proti 1,1 povrnjenih) v goriški pokrajini in na 0,4 promil (1,5 izseljenih proti 1,1 povrnjenih) v tržaški pokrajini.
poteguje za uradno priznanje manjšine kot take, pa smo priča največje žalitve njenih pripadnikov.
V takšno manjšinsko skupino sodimo Slovenci videmske pokrajine. V podrejenem položaju smo ne samo v odnosu do pripadnikov večinskega naroda, temveč tudi v primerjavi z našimi brati v Trstu in Gorici.
Res nismo danes več predmet fizičnega preganjanja in obračunavanja, za kar se moramo zahvaliti določenemu demokratičnemu razvoju v državi, vendar pa so strah in njegove posledice ostale. Bolje kot v preteklosti pa je samo to, da imamo danes svoje prosvetno društvo, ki se razvija in po svojih močeh širi med domačim prebivalstvom slovensko kulturo, da imamo nadalje svoj 15-dnevnik «Matajur », ki ima nekoliko lažje življenje kot prva leta, kakor tudi, da je pred mesecem dni začel izhajati «Dom», prvi verski časopis v zgodovini videmskih Slovencev. To je vse. Nimamo pa slovenskih šol, kjer bi se ljudje naučili pisati in čitati v materinem jeziku. Oblasti v videmski pokrajini o slovenskih šolah nočejo niti slišati. Nekateri pravijo, da jih morajo ljudje zahtevati, v resnici pa segajo zadevne zahteve našega ljudstva daleč nazaj v zgodovino. Že leta 1862 je Andrej Komel v «Novicah» zapisal: «Kar ljudske šole zadeva, se nič kaj posebnega ne sliši, upati pa je, da bojo verli domorodci, kterim je za prid in omiko naroda mar, se za to reč potegovali. Z združenimi glasmi kličemo neprenehoma in prosimo odkritoserčno za to, kar nam gre — naj bi bili vslišanil».
Želje in zahteve po slovenskih šolah in po spoštovanju našega jezika so se ponavljale skozi celih sto let italijanske vladavine. Ponav Ijale so se tudi pod fašizmom in marsikateri beneški Slovenec je zaradi tega postal žrtev fašistične strahovlade. Po osvoboditvi in sprejemu demokratične ustave smo trkali na stotero vrat in postavljali zahtevo, naj bi se tudi z nami ravnalo tako, kot z ostalimi Slovenci v Italiji. Naleteli smo na gluha ušesa. Maja meseca leta 1949 je na konferenci DFS v Čedadu 180 delegatov Beneške Slovenije zahtevalo slovenske šole in spoštovanje ustavnih določil glede uživanja manjšinskih pravic. To so nekaj (Nadaljuj* na 2. strani)
mm
POMEMBNO SREČANJE V VIDMU
Sporazum za valorizacijo Hanina
Pred nedavnim so se sestali v Vidmu predstavniki furlanske družbe «Isa Nevea» in «Nevea Canin» s slovenskimi predstavniki turističnih ustanov, da so razpravljali, kaj je potrebno ukreniti, da bi turistično valorizirali Kanin, ki bi lahko postal tako letno kakor tudi zimsko središče.
S slovenske strani so bili prisotni ravnatelj Zavoda za prevoze iz Slovenije Stane Štok, načelnik turističnega urada Slovenije inž. Viktor Klanjšček, predstavnik turističnega urada v Bovcu Ciril Jonko in predstavnika gostinskih obratov v Bovcu Jože Vrbančič in Andrej Strgulc. Iz italijanske stra ni pa predsednik družbe «Isa Nevea» Lao Menazzi Moretti, predsednik družbe «Nevea Canin» geom. Bruno Paviotti in tehnična izvedenca teh dveh družb inž. Diego Carpenedo in arhitekt Giacomo della Mea.
Na tem sestanku so proučili besedilo načrta o medsebojnem tehničnem in turističnem sodelovanju za valorizacijo Kanina. Govora je bilo tudi, da bi na italijanski in jugoslovanski strani Kanina
zgradili vlečnico do njegovega vrha tako da bi lahko turisti neovirano prehajali z enega pobočja na drugega. V Jugoslaviji imajo že v načrtu zgraditev dveh žičnic, ki bi se iz Bovca vzpenjali na Osojnico, ki je visoka 2.260 metrov, zraven Kaninske prevale, kjer naj bi zopet namestili štiri vlečnice v smeri proti številnim okoliškim smučiščem. Italijanski načrt pa predvideva postavitev več vlečnic za smučarje do Kaninske prevale na ibalijansko-jugo slovanski meji. Razen tega nameravajo Italijani zgraditi v Nevej-ski prevali večji «rezidencialni center», za katerega se zanima predvsem občina Kluže (Chiusa-forte), ki je sama dala pobudo za to, kajti tudi v tem predelu videmske pokrajine propada gospodarstvo iz dneva v dan zaradi nenehne emigracije.
Ob koncu sestanka, ki je potekal v vzdušju dobrega sosedskega odnosa, so sklenili sporazum o sodelovanju za valorizacijo Kaninskega področja, saj pogojev za okrepitev turizma tudi v tem kotičku ne manjka.
Iz Nadiške
Stavka študentov
Tudi čedadski študentje, ki obiskujejo klasično gimnazijo «P. Diacono », učiteljišče in strokovne šole so stavkali, ker zahtevajo, da bi se ustanovila univerza v Vidmu. Sedaj morajo namreč na visoke študije na univerzo v Trst, Benetke ali v Padovo, kar je v zvezi z velikimi stroški in zato je marsikomu študij na univerzi onemogočen.
Zasejali bodo sto tisoč iker
Na pobudo konzorcija za ribolov v Furlaniji in s sodelovanjem športnih ribičev so te dni zasejali v vodovje čedadskega okoliša in Nadiške doline sto tisoč iker postrvi, da se bodo tam razmnožile. V Nadižo v čedadski občini so spustili 15 tisoč iker, v sovodenj-ski, grmeški, tavorjanskd, špeterski, šenlenarški, dreški in pod-boneški pa po 10 tisoč.
Demografsko gibanje
Meseca januarja t. 1. je bilo v čedadski občini tako-le demografsko gibanje; rodilo se je 15 otrok (8 dečkov in 7 deklic), v občino se je priselilo 23 ljudi, izselilo se jih je pa 42, porok je bilo 7. Dne 31. januarja je tako če-dadska občina štela 10.788 ljudi.
Srednje
Iz občinske seje
Na zadnjem zasedanju občinskega sveta so med drugim sprejeli tudi nove tarife za trošarin-ski davek za tekoče leto in dali županu mandat, da zaprosi deželo za prispevek, s katerim bodo preuredili šolske prostore v Gorenjem Trbilju. Sklenili so tudi vzeti dva milijona 700 tisoč lir posojila, da bodo asfaltirali del ceste, ki vodi iz Sredenj do razpotja proti Gorenjem Trbilju. Ob koncu zasedanja pa so imenovali Maria Černetiča za predstavnika šolskega patronata v občinskem svetu.
Nesreča ne počiva
V čedadsko bolnico so morali peljati 64 letnega Ivana Petrusso iz Trbilja, ker je tako nesrečno
vlečnice na Matajur in za gradnjo planinske koče na vrhu tega hriba, ki je najvišji vrh Beneške Slovenije. Vse to naj bi pomagalo, da bi se okrepil turizem na tem področju in prinesel ekonomske koristi lokalnemu prebivalstvu.
Poibonesec
Javna dela
Občinska administracija je v teh dneh dala v zakup več javnih del, med temi tudi gradnjo novega vodovoda v Počeri in Gorenjem Mersinu, za kar bo treba potrošiti več kot 14 milijonov lir. Zgradili bodo tudi poljsko pot, ki bo vezala gorsko vas Vrh (Spi-gnon) z Ofjanom (Pegliano). To delo bo stalo več kot devet milijonov lir. Dežela bo dala 98 odsto prispevka na celotne stroške.
Udaril se je v čelo
Angelo čemet iz črnega vrha se je pri padcu močno udaril v glavo in so ga morali zato peljati v čedadsko bolnico. Zdravniki so izjavili, da bo ozdravil v približno dveh tednih.
iiiiimiiiiiiiiiiimmiiiiimiimiiiiimiiiimiiuiiimimimimm
TAVORJANA
/z Krnatske	doline
Načrt za obnovo Nem
padel doma v hiši, da si je zlomil več reber. Zdravniki so izjavili, da bo ozdravil, če ne nasto-
jo komlikacije, v enem mesecu.
V bolnico je moral tudi 18 letni Mihael Qualizza, ker se je urezal s sekiro v desno nogo, ko je sekal drva. Ozdravil bo v dveh tednih.
Ni jih več med nami
V letu 1966 so umrli ti-le iz obli-ške fare: V Nemčiji se je smrtno ponesrečil 54 letni Klinčanov Be-po; na hitrico je umrl 65 letni Giuseppe Bledig - žef; v Saligoju je umrl 60 letni Angelo Predan, v Oblici pa 76 letni Sandrin.
Poročili so se
V lanskem letu so se poročili te-li pari: Marchig Klara z Ruchin Gildom iz Sv. štoblanka (odšla sta v Kanado), Blažinova Silvana s Fanfara Arcangelom iz Cer-vignana in Marchig Elsa s Snide-rom Vittorijem iz Čedada.
Sv. Peter S
Načrt za novo cesto
Zvedelo se je, da je bil odobren načrt za gradnjo ceste, ki bo povezovala Kočevarje z Altovico. Stroške, ki bodo znašali 28 milijonov lir, bo krilo deželno prised-ništvo za kmetijstvo. Ta cesta bo brez dvoma velikega pomena, saj bo valorizirala obsežno kmetijsko in gozdno področje, ki se razprostira tod okoli.
Župana iz špetra in Sovodenj Pri deželnem podpredsedniku
Pred dnevi so šli špeterski župan Gino Corredig kot predsednik turističnega društva in sovodenj ski župan Cemotta ter predsednik čedadskega planinskega društva Angelo Polano v spremstvu deželnega svetovalca Romana k deželnemu prisedniku za turizem dr. Giacomettiju. Obrazložili so mu načrt za turistični ra voj Nadiških dolin, ki so ga izdelali izkušeni pooblaščenci.
Ob tej priliki je špeterski župan tudi v imenu drugih občin prosil, naj bi dežela dala svoj prispevek za gradnjo smučarske
Na zadnjem zasedanju občinskega sveta, katerega se je udeležil tudi deželni odbornik adv. Comelli, so na široko razpravljali o načrtu za obnovo Nem, ki so bile, kot znano, med vojno skoraj do tal požgane. Za rekonstrukcijo je bilo lani nakazanih 80 milijonov lir. Najprvo nameravajo urediti notranje vaške ceste, kanalizacijo, javno razsvetljavo, tratoarje ob glavni cesti, ki vodi skozi vas in preurediti prostor starega pokopališča. Z denarjem, ki so ga dobili sedaj, bodo izvedli večina teh javnih del.
Smrtna kosa
Zadnje dni januarja smo spremili k zadnjemu počitku Valentina Viganta iz Vizonta. Njegovega pogreba se je udeležilo izredno dosti ljudi, kajti rajnki Valentin je bil poznan daleč naokoli. Zapušča v veliki žalosti ženo in sinove.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllll
Iz Rez jonske doline
Rezijanska folklorna skupina v Milanu
« Piccolo teatro » v Milanu je organiziral v dneh od 23. februarja do 5. marca vsedržavni nastop domačih plesov in pesmi. Za to veliko manifestacijo se je prija vila tudi rezijanska folklorna skupina, ki jo sestavlja 12 plesalcev in trije godci. Oblečeni bodo v značilno rezijansko narodno nošo in bodo zastopali Furlanijo-Ju-lijsko Benečijo.
Rezijanska folklorna skupina se je že večkrat dobro uveljavila na nastopih tudi izven domače pokrajine in v inozemstvu. Leta 1930 je zelo uspešno nastopila v Montecatini, leta 1932 pa v Trentu in Roverettu. Pred parimi leti
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliillllllllllllllllllllllllllilllllllilllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli
Iz Terske
Ljudska gradnja
Na svojem zadnjem zasedanju je občinska komisija za gradnjo, kateri je predsedoval geom. Delfo Benati, pregledala 14 načrtov: štrirje se nanašajo na gradnjo novih stanovanjskih hiš, med katerimi gradnja kanonike v Pre-stintu in rekreacijski prostori za mladino. Ostalih deset načrtov pa se tiče preureditve in modernizacije že obstoječnih poslopij.
Smrtna kosa Pred dnevi je umrl 56 letni Vittorio Makorig iz Mažerol. Zadela ga je srčna paraliza. Sprva so mislili, da je umrl zaradi posledic nekega prepira, o katerem smo zadnjič pisali, a potem se je izkazalo, da nima njegova smrt nič skupnega s prepirom.
Trgovinska izmenjava z Jugosla-vjio
Deželni prispevek za zemljiško izboljšavo
Pred dnevi se je sestal na občini v Tržizmu (Tricesimo) svet konzorcija «Torre - Cornappo» (Ter-Krnahta) za zemljiškoizbolj-šavo predgorskega področja, ki se razprostira v občinah Centa, Tržizem, Neme, Ah ten, Reana in Povoletto.
Sestanka so se udeležili predsednik konzorcija Ottelio Paolo-ni, Marino Silvestri kot zastopnik deželnega prisedništva za kmetijstvo, župan iz Povoletta geom. Enzo Ballico in vsi svetovalci zastopanih občin.
Razpravljali so predvsem o načrtih, kaj bi bilo potrebno ukreniti, da bi se tudi ta predel videmske pokrajine mogel dvigniti iz pasivnosti, saj ima zelo ugodno lego. Sklenili so tudi, da bodo pristopili v ustanovo Združenih konzorcijev videmske pokrajine, da bodo na ta način deležni olajšav, do katerih morejo priti z interesiranjem te ustanove.
Med zasedanjem je predsednik tudi povedal, da je deželno pri-sedništvo za kmetijstvo dalo sledeče prispevke: 5 milijonov lir za izboljšanje poljske poti, ki vodi iz doline «Chiaron» v Sedigli proti Nemam; 8 milijonov 75 tisoč ‘lir za otvoritev poljske poti v
je nastopila tudi v Piranu in Portorožu (Jugoslavija) in na neštetih lokalnih manifestacijah.
Kot znano, je v tem zadnjem času dala dežela svoj prispevek za okrepitev folklorne skupine» kajti od plesalcev jih je šlo pre cej v inozemstvo na delo in tudi narodne noše je bilo potrebno obnoviti.
Nov župnik
Preteklo nedeljo so v Ravenci slovesno sprejeli novega župnika gospoda Alfonsa Barazzuttija. Ce-rimonije se je udeležil tudi škofov delegat monsignor Mario Fe-rigutti. Na koru je pel pevski zbor iz Možnice (Moggio). Novi župnik prihaja namreč iz Možnice, kjer je bil kot kaplan od 1962. leta.
Imenovali so občinskega stražnika Občinski odbor je na svojem zadnjem zasedanju, ki je bilo pred nedavnim, sprejel v poskusno službo za občinskega stražnika za dve leti 30 letnega Franca Copettija iz Njive. Copetti je bil že čuvaj gozdnega konzorcija v Pontablju in zato mu služba n« bo težka oziroma nova. Službo bo prevzel s prvim marcem.
IllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH111
FOJDA
Zaradi mraza popokale vodovodne cevi
Pretekli teden, ko je tudi naše kraje, posebno hribovske, zaje' hud mraz, so v Ronkih popokale vodovodne cevi. Sedaj bo treba počakati ugodnega vremena, da bodo pokvarjene cevi zamenja" z novimi.
Umrla je Marija Pelizzo Po kratki bolezni je dne 16. " m. umrla Marija Pelizzo, sestra župana in senatorja Pelizza. Nje nega pogreba se je udeležilo k' redno dosti ljudi ne samo iz de mače vasi, ampak tudi iz Čedada» Vidma in drugih krajev, saj je bi' la rajnka zelo ugledna žena. Fazani in zajci Na zasedanju skupščine občiU skega lovskega gojitvenega lov" šča so povedali, da bodo spusti" letošnjo pomlad v lokalne gozdu ve nad 60 divjih zajcev in oko" 70 fazanov. Kraji so zares pr" merni za lov in zato ne bo mani kalo lovcev iz Vidma in bližnji" krajev po naših vaseh.
iiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii"111
Podkoritu v Sedigli; 9 milijonov lir za ureditev obrečnega nasipa ob hudourniku Teru in še več drugih prispevkov za manjša dela.
Z deli bodo pričeli na pomlad, saj so tozadevni dekreti že dospeli na predsedstvo konzorcija.
V Gorici razpravljali o problemih manj šiit
let kasneje ponovili De Gasperi-ju, ko je obiskal Čedad. Trikolori-sti so naše ljudi pretepli, varnostni organi pa so mnoge zaprli. Slovenska duhovščina se je obrnila celo do samega papeža. Mnogi duhovniki so zato bili smatrani za protidr-žavne elemente. Lani oktobra smo na predsednika Saragata naslovili spomenico, zahtevajoč za nas enako ravnanje kot z ostalimi Slovenci v Italiji. Odgovor še danes ni prišel. Pač pa so nam odgovorili šovinistični časopisi, navajajoč tezo, da nismo Slovenci, ker nismo v vojski nikoli imeli nobenega dezerterja; da smo zvesti italijanski državljani in Italijani, kakor tudi, da je sovražnik države vsak, ki zahteva manjšinske pravice za naše prebivalstvo.
Slehernemu pametnemu človeku pa je jasno, da se naša lojalnost do države ne more razlagati kot
odpoved narodnostnim pravici Če pa je res, da naši ljudje nii"1 jo narodnostne zavesti, kdo je * mu kriv? Saj smo zanjo bili pani, včasih celo z oboroženo rok To pa nikakor ni v čast onim, so nam vladali. Njihova dolžn®', je, da nam povrnejo, kar so vzeli. To lahko store samo z us*-novitvijo slovenskih šol ter ustv ritvijo takega demokratičnega j svobodnega vzdušja, da se bo fl* človek počutil resnično enakop^ nega ».
Ob koncu so enoglasno sprejeli vaA skupno Izjavo, ki jo bomo objavili v ?■ hodnji številki, ker nam danes prima™ kuje prostora,
Naj še dodamo, da se je prvi dan k Stanka zaključil s koncertom dveh i*A janskih zborov iz Jugoslavije in dveh sb venskih iz Italije v mali dvorani « Un-I°,( Ginnastica Goriziana ». Čisti izkupiček namenjen lanskim poplavljencem.
TRGOVINSKA IZMENJAVA Z JUGOSLAVIJO
V Zagrebu bo razstavljalo 21 furlanskih podjetij
Tudi letos, in sicer aprila meseca, bo razstavljalo na zagrebškem velesejmu večje število italijanskih podjetij, med temi tudi 21 furlanskih. Do sedaj niso še nikoli beležili tako visoke udeležbe. Furlani so se prvikrat udeležili zagrebškega velesejma pred tremi leti in od takrat se število razstavi j al cev vsako leto dviguje.
Letos bodo razstavljala sledeča podjetja: «Agromatica» iz Vidma, Bernè iz San Daniele, Del Bianco iz Vidma, Esani Egidio iz Vidma, «Faima» iz Spilimberga, Forgiarmi iz Humina (Gemona), Gaspardo iz Morsana pri Tilmen-tu, «Idromeccanica» iz Aiela, Moro Lorenzo iz Porcie, Pradelo Fortunato iz Sacile, «Sandix» iz Re-Uianzacca, «Sic» iz Pavie pri Vidmu, «Socom» iz Remanzacca, «Stivai» iz Pordenona, Tellini iz
Vidma, «Termomeccanica» iz Porcie, Trevisanut iz Poincinicca pri Zoppoli, Zilli-Passador iz Cor-denonsa, « Tee » iz Cordenonsa in Messina iz Remanzacca.
Nekatera podjetja bodo potem razstavljala tudi v Novem Sadu, kjer bo tudi organiziran sejem.
imimiiiiiimiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiii
Povišana
clraginjsha
doklada
Na osnovi pravilnika, ki ureja premično lestvico mesečnih zaslužkov glede na~gl-banje življenjskih stroškov, je bila v Italiji 1. februarja letos povišana draginjska doklada (caro vita), za uslužbence industrijskega, trgovinskega in kmetijskega sektorja za eno točko. Nova draginjska doklada velja za trimesečje februar - marec april 1967.
'MMiaiiiiMiiiitmiiiiiiiiiiiiimimmiimiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMKiiiiiiKiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
iiimiiiimiiiiiiimiiHiiiiiiiii
m.
%
Kakuo uničemo voluharja?
Dostikrat čujemo naše kmete se kumrat, de kaj škode jim nardi oku Sadnega drevja voluhar. Tista miš napravi narbuj škode u zguodnim Pomladskim cajtu, kar ji parmanjka 2a jest an zatuo jo u telim cajtu narbuj lahko ujamemo al' zastrupimo. Lovimo jo lahko z več suor-tami skopci zjutraj al’ zvičer. Z lo-Pato odpremo tisto jamo, ki jo je hiiš nardila, jo očedimo an par kraju nastavimo skopac. Jamo je bjeba pokrit z dasko al' z malo ze-ntjé, de ostane takuo tema noter na smijemo pa zataknit vas ajar. Voluhar, to je tista miš, ne prenaša Ainanjega ajarja an zatuo se zbliža hitro za zaprjet jamo an takuo se ujame u nastavjen skopac.
Voluhar se tud’ zastrupi na tolu v*žo. Uzemimo an koranj, ga prerežemo po dougem an ga namažejo s strupom za miši, ki ga uku-Pirno u speejariji. Potlé obe dvje Polovice korenjà jih stisnimo sku-Pnj an jih zapnemo s lesjenimi klinčki an tuo potisnemo u jamo. Moranj ga nastavimo t'kaj krat, dok °stane, kar takuo vjemo, de nje več v°luharja noter.
Prej ku nastavimo muoramo se r°ké namazat z zemjo, de takuo ^krijemo človeški duh, zak vo-uhar dobro poduši.
Za pregnat voluharja je dobar b)d' «karborid», «arborid», gnojni-Ca itd., a tiste reči samo preženejo hste miši an zatuo je bujš, de nabavimo skopac al' strup.
Olajšave za prehod jugoslovanske meje
Odbor zveznega sveta zvezne skupščine za družbeno varnost i n narodno obrambo je sprejel načrt zakona o spremembah in dopolnilih sedanjega zakona o prehodu državne meje in gibanju v mejnem področju. S predloženimi spremembami se poenostavlja postopek za izdajanje dovoljenj za bivanje tujcev v mejnem področju. Nadzorstvo nad potniškim mejnim prometom se prenaša na organe notranje uprave republik. Na seji je namestnik zveznega tajnika za notranje zadeve obvestil člane odbora, da se trenutno pripravljajo še nekateri drugi zakonski predpisi o prometu potnikov čez državno mejo. Med drugim se proučuje tudi možnost, da se ukinejo vizumi, tako da bi za odhod Jugoslovanov v inozemstvo zadostoval samo potni list brez jugoslovanskega vizuma.
Voluhar grize koreninice, posebno mlademu sadnemu drevju an s tem djela veliko škodu, zak dost-krat se posušijo use drevesa.
Če sod teče
Če vidite, de sod teče, čegiih je biu dougo cajta namočen, provajta še tuole an vidli buoste, de na bo vič zgubju. Zmješajte drobno stou-čen vinski kaman an ugasnjeno japno an potlé s tjem zamašite use mjesta, ki puščajo. Ta zmes se ujame tud' na mokrim kraju od soda; treba pa je tuo djelat hitro, zak vinski kaman an japno se hitro stardijo. v
Ce ima krava buono vime
Dostikrat postane kravi use arde-če an inflamano vime an je vič kmetu, ki na vejo kako žvini pomagat. Par taki žvinski boljezni je narbuojš, de mažete vime za ne-kéj dni s « sulfatizol » u tabletah. Tiste tablete, ki jih prodajajo u špeejariji jih stoučete u droban prah an jih zmješate z raztopljenim sadlom al' pa s kanferjevo mastjo. Tist človek, ki maže s kanferjovo mastjo na smije moust drugih krau, zak mljeko bi ušafalo potlé tist duh po kanferjo.
/WLuč/
mz
Anekdote
Pri švedskem kralju in vojskovodji Gustavu Adolfu so se zglasili trije tujci in se mu ponudili za vohune. Za večjo vsoto so hoteli izdati važne podatke o svoji domovini. Gustav jim je plačal dogovorjeni denar, kar je eden izmed ovaduhov vzrojil: «Veličanstvo, denar je ponarejen! ».
«Za izdajalce domovine je dober tudi ponarejen denar », je rekel kralj in jih nagnal.
Grški cesar Andronik je imel ljubezenska razmerja z najlepšimi ženskami svoje prestolnice. Da bi lažje onemogočil njihove može, je vsem podelil lovsko pravico, katere znak so bili rogovi, ki so jih lahko pritrdili na svoje hiše. Možje so tega priznanja bili veseli, žene pa so rade pomagale, da so ga tudi upravičili. Odtlej imajo možje z nezvestimi ženami «roge».
iiiimiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiii
Za smeh in dobro voljo
Novoporočenca se pogovarjata o predvidenem poročnem potovanju. On predlaga križarjene po Jadranu.
«Toda, dragi, bojim se morske bolezni! ».
« Ljubica, le nič strabu! Ljubezen je najboljše zdravilo zoper morsko bolezen ».
« že, že, in kaj bo na povratku? ».
« Prisegal si mi, da se bova poleti poročila, no, torej? ».
« Toda mucika, ali je to splob kakšno poletje? ».
Prapotno - Poročil se je naš vaščan železničar Silvano Magnan z Lauro Fanna iz Čedada. Prijatelji jima želijo mnogo sreče in veselja na skupni življenjski poti.
Sovodnje - S pridržano prognozo so sprejeli v čedadski bolnici 79 letno Ano Vogrič iz Pečnijega. žena je padla doma v hiši in ji je pri padcu počila lobanja. Njeno stanje je izredno težko, ker je dobila tudi pljučnico.
Sv. Lenart - Pri delu se je 49 letni Mario Scaunich močno usekal s sekiro v levo nogo. Če ne nastopijo komplikacije, bo ozdravil v dveh tednih.
čenta - Za konzula italijanskega «Touring cluba» je bil imenovan Giuseppe Trusgnach.
Srednje - V obliški fari so zbrali za poplavljence 23.640 lir.
Grmek - Tele dni je prišlo na občino sporočilo, da je dežela nakazala 15 milijonov lir za napeljavo kanalizacije. Ljudje so to novico sprejeli z velikim zadovoljstvom.
Sovodnje - Pred dnevi je umrla najstarejša žena sovodenjske občine: Katerina Rukin. Stara je bila 93 let. Še do nedavnega, dokler ni oslepela, je opravljala vsa hišna dela. Visoka starost v naših krajih ni redka.
SV. PETER - Vse je globoko pretresla žalostna vest, da je nenadoma umrl mehanik Renzo Franceschinis. Bil je star komaj 44 let in ga je zadela srčna kap.-čim so domači opazili, da mu je slabo, so ga takoj prepeljali v čedadsko bolnico, a ježemedpot-jo umrl. Bil je doker delavec in pošten mož, zato ga bodo vsi težko pogrešali.
Sv. Lenart - Hišna gospodinja Ines Colledet por. Podrecca je padla po zmrznjeni poti, ko je nesla v hlev vodo za napajnje živine. Pri padcu si je zlomila več reber in zato se bo morala zdravili najmanj mesec dni.
Dreka - Notranje ministrstvo je dodelilo občini Dreka in Grmek tri milijone lir prispevka za po-
pravilo cest, ki jih je poškodovalo neurje. Z deli bodo pričeli v kratkem.
Iz Idrijske
Iz občinskega sveta
Pretekli teden se je vršilo v Prapotnem izredno zasedanje občinskega sveta. Med drugim so sklenili, da bodo dali še letos urediti občinski sedež in ojačiti javno razsvetljavo. Nadalje so še sklenili, da bodo uredili del ceste, ki vodi od razpotja pri Podrskiji do razpotja v Salamant in od državne meje, ki vodi proti Stari gori. Nazadnje so še imenovali svojega zastopnika v upravni svet šolskega patronata in v odbor OMNI.
Trbiž
Mednarodni veleslalom
V Trbižu se je vršil mednarodni veleslalom, katerega so se udeležili poleg Italijanov tudi Avstrijci in Jugoslovani. Proga je bila dolga 1800 metrov z 58 vratcami in 400 metrov višinske razlike. Zmagali so ekipno: 1. Avstrija, 2. Jugoslavija, 3. Italija.
imiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Tla iz nepobarvanega lesa po večkratnem pranju počrnijo, če jih preveč močimo. Zato moramo najprej očistiti madeže s smirkovim papirjem in vodo, v katero smo dali nekaj kapljic amonijaka. Šele nato lahko tla poribamo in pri tem uporabljamo milo ali detergent. Les pa bo postal še bolj bel, če ga takoj po pranju obrišemo s suho krpo.
Krpo iz srnine kože, ki je postala trda, napravimo spet lepo voljno in mehko, če jo splaknemo v dva in pol litra vode, ki smo ji dodali žličko olivnega olja.
'«'■■iiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiininiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiniiiiiiiiiiniiiHiiHitiininiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiii
JOSIP
JURČIČ
Kupite najsolidnejše slovensko pohištvo, ki ga izdelujejo najbolj vešči mizarji iz svetovno renomiranega lesa. Projektirali so ga najbolj znani italijanski arhitekti. Dobite ga po konkurenčnih cenah v	
TRGOVINI	
«MEBLO	»
KIDRIČEVA V NOVI GORICI	
Kupcem š področja Furlanije - Julijske Benečije dostavimo že ocarinjeno pohištvo na dom in ga montiramo. CENA IN KVALITETA BREZ PRIMERE v trgovini «MEBLO» v NOVI GORICI	
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiili„„li„i„i„„illlllilllllllllllilllllllllllll|l||||||||ia|||||||||||
s
L
O
V
E
N
S
K
I
J
A
N
I
Č
A
R
^ m
i- ^
i é '
*%
N
Q at
x o
12 Q
cA
X
orisal :
Al. BATIST^ ne, morali so se umakniti pred jezno živaljo.
61. Kmetom je že huda predla, ko jim priskoči na pomoč sicer majhen, vendar hud pomočnik. Janičar na lipi je dregnil z nogo v duplo, kjer so gnezdili sršeni. Le-ti naglo prihru-me in jeli so pikati Turke pod drevesom. To videti, raste kmetom srce in Turki, ki so se imeli braniti zoper orožje kmečko in razdražene srše-
62. Mrak se je že spustil nad deželo in Turki se utabore na griču pod cerkvijo.
Vendar noč ni bila temna. Turki so bili zažgali mnogo kresov. Povsod so gorele lesene kmečke koče; cele vasi v ognju in nobene roke, da bi gasila, kajti pobegnil je vsak v hosto, ali v kamniti grad, ali v utrjeno cerkev, da si ohrani golo življenje.
63. Peter je bil pobegnil v hosto. Najrajši bi bil prišel domov na svoj trdni grad. Ali slabo je poznal svojo deželo, pravega pota do svojega gradu ni vedel po gozdu, po planem pa bi bilo mogoče zavoljo Turkov. Mogoče je tudi, da od golega strahu ni vedel kod hodi in, ko se je zmračilo, bil je Peter, spehan in shojen, ne daleč od tam, kjer je zavil proti svojemu domu.
64. Sredi hoste je stala lesena hiša in mlin. Hiša je bila zaprta, kolesa pri mlinu zavrta, vse je bilo zapuščeno in tiho.
Tu sem pride Peter ves zdelan in se zarije v kup listja, ki ga je pustil mlinar nad nastre-škom. Zares slabo prenočišče gospodu iz gradu, ali nevarnost in nesreča zravnata vsak razloček med kmetom in plemitašem.
Per la terza volta a convegno le Comunità linguistiche
Discussi a Gorizia i problemi della minoranza slovena in Italia e di quella italiana in Jugoslavia
Oltre alle figure più rappresentative delle due Comunità linguistiche, presenti anche autorità e personalità tra cui il Console italiano di Capodistria e quello jugoslavo di Trieste - Tra le molte adesioni quelle del Sottosegretario on. Ceccherini, del Presidente della Giunta Regionale dott. Berzanti, del Vice Presidente dott. Giacometti e dell’ on. Zuccalli - Il saluto agli ospiti lo ha espresso il Sindaco on. Martina = Hanno svolto relazioni : Boris Race per la Comunità slovena e Antonio Borme per la comunità italiana ■ Rilevata la precarietà del Gruppo linguistico sloveno del Friuli
In un’atmosfera di piena comprensione e amicizia, nei giorni di sabato 18 e domenica 19 corrente, si è tenuto a Gorizia, nella sala Attems, il terzo qualificato Convegno, che ben si può definire di vertice, vale a dire al massimo livello, dei rappresentanti della minoranza slovena in Italia e di quella italiana in Jugoslavia.
Diremo subito che più che tutto il Convegno — che è stato caratterizzato dalla lettura delle rispettive relazioni, da un dibattito confortato da felici ed esaurienti interventi e da manifestazioni di contorno a sfondo folcloristico — ha notevolmente contribuito a rendere più chiare e nette le rispettive situazioni, precisandone soprattutto i lati ritenuti non del tutto o affatto positivi, nonché a rinsaldare vieppiù i sentimenti di reciproca fiducia, di comprensione e di amichevole stima tra due Comunità che, suppergiù, hanno da affrontare e risolvere gli stessi problemi
La delegazione della Comunità slovena era composta dai membri del-
l’Esecutivo dell’Associazione Economi-co-Culturale Slovena in Italia e presieduta dall'ing. Boris Race, e quella della Comunità italiana dai membri dello Esecutivo deH'Unione degli Italiani per l’Istria e Fiume e presieduta dal prof. Antonio Borme. Entrambe le delegazioni sono state, prima dell'apertura ufficiale del convegno, ricevute in Municipio dal Sindaco di Gorizia on. Michele Martina che rivolse loro cordiali parole di saluto; saluto che ha corte-semente esteso anche ai molti altri presenti tra cui il dott. Amedeo Cerchione console generale d’Italia a Capodistria, Jože Gačnik console di Iugoslavia a Trieste, il dott. Bruno Chientaroli presidente della Provincia di Gorizia, l’assessore comunale di Trieste Dušan Hreščak, vari assessori e consiglieri comunali della Regione e altre personalità della vita politica, sociale e amministrativa.
Per l’accoglienza e la fraterna ospitalità hanno espresso sensi di vivo ringraziamento il prof. Borme e l’ing. Race.
slovena, già esposte nelle nostre comuni conclusioni di due anni fa.
LA RELAZIOHE DI BORIS RACE
a aame della miDeraaza slovena
Nel palazzo Attems per primo il Presidente della SKGZ ing. Boris Race ha svolto, seguito con il più vivo interesse e spesso ripagato da calorosi battimani, la relazione a nome della minoranza slovena; relazione che è stata efficace, chiara, ampia e minuziosa e, più che tutto, documentata.
Egli così ha esordito:
Le riunioni comuni tra il Comitato esecutivo dell’Unione degli Italiani del-l’Istria e di Fiume e la Slovenska kul turna gospodarska zveza costituiscono un mezzo importante e nel nostro caso anche un modo efficace per la trattazione della problematica della minoranza. Esaminando la situazione reciproca, abbiamo reso possibile il confronto tra i principi e la situazione di fatto.
Pensiamo di non peccare d’immodestia affermando di aver contribuito ad una certa chiarificazione dei concetti in Italia e innanzitutto nella zona di Trieste e nel Goriziano.
Considerare la minoranza come un corpo estraneo ha provocato e provoca soltanto il suo maggiore isolamento e allontanamento dallo Stato. In tutti e due i casi si esercita violenza nei con fronti della minoranza, violenza che non si accorda ne con i principi democratici, ne con il senso di umanità che devono informare oggi i rapporti tra gli uomini. Bisogna partire dal fatto che gli appartenenti ad una minoranza nazionale sono cittadini dello stesso Stato, come lo sono gli appartenenti alla maggioranza nazionale, e che occorre perciò assicurare loro un trattamento paritetico in campo economico, politico e culturale, che occorre loro riconoscere uguali diritti nazionali, uguali diritti all’uso della lingua materna, come ai cittadini della maggioranza; occorre tutelare le loro caratteristiche e
offrire loro una sensazione di sicurezza di essere a casa propria; in breve, bisogna renderli cittadini soddisfatti.
L’elenco delle misure adottate nello scorso biennio in favore del gruppo nazionale minoritario sloveno in Italia è breve.
Una legge sui nomi personali, che stabilisce la facoltà dei genitori di dare ai propri figli i nomi della grafia delle minoranze nazionali riconosciute. In tal modo è stato tolto di mezzo uno sgradevole rimasuglio della legislazione fascista. Nell’ambito della presidenza della Giunta regionale del Friuli-Venezia Giulia è stato costituito un organo che dovrebbe trasformarsi in «Ufficio per le minoranze nazionali». Che cosa abbia fatto finora questo organo non ci è noto in quanto manca una relazione in merito.
A Trieste e a Gorizia sono stati rinnovati il Consiglio comunale e la Giunta provinciale. In entrambi sono stati eletti anche Sloveni. Con ciò è stato in-ferto un duro colpo a quelle forze retrograde che vorrebbero sotto ogni a-spetto mantenere gli sloveni al livello di cittadini di grado inferiore. Oltre al teatro sloveno, anche altre associazioni e istituzioni dell’Unione hanno cominciato in questo periodo a ricevere aiuti dai fondi statali. Tuttavia questi aiuti sono per ora così limitati da avere un carattere puramente simbolico.
Alla sessione della Commissione mista italo-jugoslava è stata concordata la costituzione a Trieste del più che necessario Istituto professionale a indirizzo tecnico. E’ inoltre preannunciata la costituzione a Gorizia di un Istituto professionale a indirizzo commerciale.
Più a lungo invece l’elenco delle esigenze non esaudite della minoranza
La legislazione che, nello spirito della Costituzione dello Stato e dello Statuto regionale, sancisce gli elementari diritti delle minoranze, specie-per ciò che con cerne la lingua materna, resta ancor sempre estremamente manchevole. Il Memorandum d’Intesa non ha ancora valore di legge, per cui nemmeno nel Triestino — a parte le rare eccezioni — viene realizzato il diritto all’uso della lingua slovena nei rapporti d’ufficio. Nei tribunali la lingua slovena è addirittura proibita. Anche la questione della giusta rappresentanza slovena negli Uffici, nelle istituzioni dello Stato, nei Tribunali e nelle Commissioni, è tuttora aperta.
La situazione della Slavia Friulana e della Val Canale rimane immutata. Gli sloveni di quelle zone non godono di alcun diritto nazionale. In tale clima gli sloveni della Slavia Veneta hanno atteso nell'ottobre dello scorso anno il centenario dell'appartenenza all’Italia. I loro rappresentanti e i rappresentanti degli sloveni della Val Canale hanno inoltrato un toccante memoriale al Presidente della Repubblica che allora si trovava in visita da quelle parti.
zazione dei passaggi di frontiera, in u-na più intensa collaborazione economica. Proprio nell’integrazione delle economie di entrambe le parti di confine vediamo la garanzia per più dura-
turi e saldi legami, perchè la recipro- ; ca dipendenza economica approfondirà; anche il reciproco rispetto, il che dovrà’ necessariamente riflettersi anche nei: confronti delle minoranze.	c
Per la comuniia italiana
sulla irihuna Antonio Borme
Il Sindaco Michele Martina porge il benvenuto alle due delegazioni, alle
autorità e a tutti i convenuti.
Nel settore dell’istruzione ci sono tuttora grandi lacune per quanto riguarda 1 applicazione della Legge sul l’istruzione scolastica. Neanche gli obblighi derivanti dallo Statuto speciale, che è parte integrante di un accordo internazionale, vengono messi in pratica. Nell’odierna circostanza dobbiamo nuovamente sottolineare il nostro rifiuto alla prassi della reciprocità per le decisioni che riguardano l’applicazione delle norme dell’accordo. La condanna più autorevole di tale modo di agire è rappresentata dalla decisione accolta al termine dei colloqui fra i presidenti Moro e Stambolič, secondo la quale tale accordo va attuato non solo nella lettera, ma anche nello spirito.
Nelle condizioni attuali, in cui non godiamo neppure del bilinguismo amministrativo, fino a che non potremo liberamente esprimerci nella nostia lin gua materna negli uffici e in tribunale, uno a quando nei rapporti con le autorità non potremo esprimere ne oralmente ne per iscritto il nostro pensiero, pensiero che ognuno può esprimere in ogni sua sfumatura soltanto nella propria lingua, fino a quando non ve-uremo degù sloveni occupare posti di responsaDintà, fino a quando non ve-ureino scritte pubDliche anche in sloveno, Imo a quando le organizzazioni Slovene culturali, economiche, sportive e ai altro tipo non verranno veramente e completamente equiparate con quene analoghe italiane, cioè tino a quanao non avremo uguaglianza di dimu in campo economico, politico e culturale, ci sentiremo in stato di interiorità e il processo di assimilazione continuerà a toglierci parti dei nostro corpo nazionale. Per tutte queste ragioni rimangono ancor sempre pienamente valide quelle richieste che abbiamo rormuiato insieme nei nostri due ultimi incontri e che a ubiamo rinnovato netta sessione dell’Assemblea generale uen Unione economico-culturale slovena due mesi addietro. In tale sessione aooiamo chiesto anche che, oltre ad una soluzione globale di questi nòstri pioDiemi, ne vengano risolti parallelamente ed urgentemente ancne altri: come l'estensione della legge sulle scuole slovene della provincia di Udine e una giusta rappresentanza degli slo-veiu nei rinnovo del personale di uffici ed enti pubblici.
pur sottolineando tutte queste richieste uooDiamo tuttavia rilevare che oggi i tempi maturano più rapidamente. Lio è evidente soprattutto nelle sempre nuove conquiste democratiche generali, nell’aspirazione dei cittadini di ancor più liberi rapporti sociali.
Il pensiero che Venne espresso nel nostro incontro di due anni addietro, ossia che le due Unioni si adoperino per sempre migliori rapporti fra i due Paesi confinanti, Jugoslavia e Italia, e per più sempre stretti legami fra le due zone di confine, ha assunto in questo frattempo forme concrete che si esprimono in una maggiore liberaliz-
Parla il prof. Antonio Borme
munali, di disnosizioni che costituiscono un solido argine contro qualsiasi;
ardenza assimilatrice e che garanti-: scono i diritti concernenti la lingua,1 ia cultura, le tradizioni, che assicurano l’uguaglianza in tutti i campi della1 vita sociale Tuttavia sarebbe errato credere che questa tutela giuridico-co-stituzionale si traduca automaticamente in una situazione di fatto.
Circa il bilinguismo esso è qualcosa di più nobile, di più elevato. Esso è fattore educativo che rende migliori ] gli uomini che lo praticano in uno sforzo comune a comprendersi, a ri-spettarsi-e ad amarsi a vicenda, in un ano | lito teso a eludere l’ostacolo costituito da differenti mezzi espressivi per avvici-; nare e intrecciare culture, tradizioni,1 mentalità e per riconoscersi soltanto uomini nel senso più profondo di questa parola.
Con pari attenzione e interesse è stata seguita la relazione svolta dal prof. Antonio Borme a nome della minoranza italiana (Unione degli Italiani di Fiume e dellTstria) che vive in parte nella Repubblica Socialista di Croazia e in parte, quella minore, nella Repubblica Socialista di Slovenia.
Oggi, a distanza di due anni, ha precisato a un certo punto l’oratore, possiamo constatare che le condizioni generali della nostra esistenza sono divenute più favorevoli e che il progresso in tutti i campi delle relazioni italo-jugoslave è per noi motivo di compiacimento; perchè, a prescindere dallo obbligo per un paese veramente demo cratico di non subordinare il trattamento da esso riservato ai propri grup pi etnici, alle indicazioni della scala barometrica dei rapporti con i Paesi confinanti, non è giusto ignorare che la collaborazione e la comprensione reciproche sono le più adatte a creare la disponibilità d’intenti e di azioni migliore per affrontare e risolvere pure i nostri problemi.
La nostra lealtà ai principi informatori dei Paesi in cui viviamo è fuori discussione, e del resto essa è convalidata dalla vita giornaliera. Non vorremmo però che il lealismo alla compagine dello Stato, alle sue strutture ed ai suoi valori costituzionali fosse confuso con la rinuncia alla nostra dignità nazionale. Non vorremmo che il grado di questa lealtà fosse valutato in base alla nostra prontezza o meno a cedere alle prospettive di una lenta ma sicura estinzione nazionale
E’ ormai chiaro che ogni gruppo nazionale, se vuole conservare la propria fisionomia, se vuole svilupparsi normalmente, deve liberarsi da ogni complesso di inferiorità, da ogni tutela paternalistica più o meno interessante.
Per il gruppo etnico italiano vivente in Jugoslavia il biennio trascorso è stato contraddistinto da una serie di elementi nuovi, che hanno contribuito, pur nella parziale soluzione delle questioni pendenti, a creare condizioni più favorevoli per il suo sviluppo multiforme, indisturbato, paritetico. Non vorremmo essere fraintesi ne vorremmo essere tacciati di demagogia o di falsificazione della realtà. Noi che questa realtà la viviamo siamo i più consapevoli delle sue manchevolezze e adotteremo perciò anche in questa circostanza il metro obiettivo della critica severa ma costruttiva, senza indulgere a facili compiacimenti per i risultati che sono stati effettivamente conseguiti nel la nostra incessante azione, preoccupati soprattutto delle molte lacune che ancora devono essere colmate e dai pre giudizi che devono essere superati.
E’ opportuno ricordare che il gruppo etnico italiano è tutelato da tutta una gamma di disposizioni contenute nelle costituzioni federale e repubblicane, in altre leggi e negli statuti co-
ll prof. Borme, dopo aver analizzato i problemi della scuola, della cultura, deH’editoria e del settore giornalistico, soffermandosi sui Iati negativi, così si è espresso:
Il gruppo italiano ha continuato a dare il proprio apporto alla soluzione dei problemi generali del Paese e delk zone nelle quali vive. L’inserimento dei connazionali in tutti i settori della vita politica, economica e culturale ì un processo normale, i cui inizi risai gono alla fine del secondo conflitto mondiale. La partecipazione di centinaia di cittadini di nazionalità italiana aita direzione della vita pubblica, della economia, nelle vesti di funzionari dirigenti, di consiglieri comunali, di deputati, di dirigenti aziendali, di produttori-amministratori, eccetera, è la dimostrazione pratica della vitalità ® validità del gruppo etnico e della cura che ad esso e alla sua presenza fattiva nella dinamica del progresso sociale viene dedicata dagli organismi coni-petenti.
Da parte sua, il gruppo etnico italiano vivente in Jugoslavia ha sempre indirizzato, e indirizza, la propria azioni con decisione, con convinzione e auto nomia, ispirandosi a quanto stabilita dal suo statuto e dal suo indirizzo prò grammatico. Esso è divenuto sempre più un organismo dinamico, sensibilissimo a tutte le esigenze dei connazionali che in esso hanno riposto 1® propria fiducia.
L’Unione degli Italiani dellTstria e di Fiume si è pienamente affermata nella vita sociale, conquistandosi coà la sua costanza, con la sua serietà ? con la sua maturità, l’autorità e la stima indispensabili per procedere, nell® consapevolezza delle sue prerogative* dei suoi diritti e dei suoi doveri verse la comunità sociale in cui vive e vet' so la nazione di origine, incontro ® nuovi successi che non mancheranno
Izidor Predan, vicepresidente dell® Unione Economiea-Culturale Sloveni prof. Andrej Budal, già preside dell® Istituto Zanon di Udine; prof. Umefr Appollonio Abraham; avvocato Angel® Kukanja; prof. Uiasich; Gorazd Vese* presidente dell’Unione dei Circoli O» turali Sloveni del Friuli-Venezia Gì®' lia; prof. Pellizzer; prof. Fusilli; Bog® Samsa, segretario dell’Unione Cultur®' le-Economica Slovena del Friuli VeflO zia Giulia; dr. Zappia; dr. Stanisi®' Oblak; avvocato Peter Sancin, capff gruppo consigliare socialista al Corri®' ne di Gorizia; Dušan Bole ed altri.
Infine, a conclusione dei lavori, è st®’ ta approvata all’unanimità un’imp01 tante mozione comune che pubblici1®’ remo nel prossimo numero a catò® della tirannia di spazio.
Merita_informare che la prima gi°f ] nata del Convegno si è conclusa cb® una nota festosa, e precisamente uno spettacolo corale-folcloristico W peccabilmente eseguito da compie*5®1-dei due gruppi etnici nella sala delU’ nione Ginnastica Goriziana. E non p°?j siamo esimerci dall'informare che 1 ricavato di tale manifestazione è sta*® devòluto agli alluvionati.