^tnlni a plaćana t gotovini URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE CENA 48 din Wo XII V LJUBLJANI, dna 8. septembra 1955 ' W Števil & ' VSEBINA I rv ' 0đlok o družbenem planu okraja Tolmin za leto 1955. «8. 629, Odlok o spremembah družbenega plana okraja Tolmin za leto 1955. pdlok o spremembi družbenega plana okraja Tolmin za 63«. ot0 1955' dlok o dajanju hrane abonentom v zasebnih gospodlnj-63i StVitl V okra^u Tolmin- * ^dlok o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih 832 Prostorov gostinskih podjetij in gostišč v okraju Tolmin. * °dlok c spremembi odloka o proračunu okraja Tolmin 2a leto 1955. 833 r\ ' Odlok o potrditvi sklepnega računa o Izvršitvi proračuna 63t °kra^a Tolmin za leto 1954. • Odlok o spremembi odloka o opravljanju gostinskih sto- uev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij In 63_ Sostišč okraja Celje. 63« 0r\ h ■ ■ .7 .. 1 k« 4 * Ir V 0 fl * * 1 lovne storilnosti pri sušenju in mletju krede. .‘Totemu je s povečano delovno silo preseglo Pr01 njo iz leta 1953 za 112,5%. 'fo- Stroka 117 — Kovinska industrija 'njo varna igel v Kobaridu je povečala svojo Pro^zV f0d' nasproti letu 1953 za 117,9% s polno izrabo pr0'^ jč nje kapacitet in z izboljšano organizacijo dela. znatno povečala delovno storilnost. eg9 Stroka 121 — Industrija g r a d b e11 * * * * ^ materiala: Opekarna v Kobaridu je v letu povečala svojo proizvodnjo za 9 % kljub vr. aCijo skim ueprilikam v pomladi. Z boljšo organ^|tet9 dela je povečala proizvajalnost in hkrati izdelkov, ki jo terja izvoz, za katerega je delati. . Stroka 122 — Lesna industrija^ čala proizvodnjo nasproti letu 1953 za 12,8%, ®^aoje ko je okrajni družbeni plan predvidel P0' za 16,8%. a) Tovarna pohištva »Krn« v Podmelcu v Cerknem in v Bovcu se je v glavnem sPeCI*/,ve^9'# v proizvodnji pisarniškega pohištva in je O obra proizvodnjo za 17 %. Adaptacije in razširite^ ,.jj v tovarni v Podmelcu so deloma ovirali i7D proizvajalnega procesa, ki je v teku. ib K b) Mizarsko podjetje v Idriji je lulo v ngW* secih v delni krizi zaradj preusmeritve P1® j^jič glede na zahtevo trga in zaradi pomanjkanja .j,]! nega mteriala. Pozneje pa se mu je posreči , ^ krizo in je z isto delovno silo povečalo proizvodih nasproti letu 1953 za 3% ter si zagotovilo per-sPektiv0 za nadaljnje poslovanje. Stroka 125 — Industrija obutve je edina ''hka industrije, ki se je po proizvodnji v letu 1954 2nat»o oddaljila od postavljenega plana. . Čevljarsko podjetje »Jelent v Tolminu je za leto ^ predvidelo povečanje proizvodnje nasproti letu 35 za 21,9%, ki bi ga doseglo s preselitvijo v nove tale, kjer bi lahko izboljšalo svoj proizvajalni Pfoces. Preselitev, ki je bila predvidena najpozneje 2a konec prvega polletja, pa se je zaradi zakasnitve Pd investicijskih delih izvršila šele ob koncu leta so tako izpadli pogoji, da bi podjetje lahko do-e?lo svoj proizvajalni plan. Stroka 127 — Živilska industrija: , Okrajni družbeni plan za leto 1954 je predvidel, a bo sredi leta pričel obratovati novi mlin na Slapu, * Je bil pred dokončan jem. Ker pa so se investicij-a dela na tem objektu zavlekla, je bil mlin spuščen Poskusno obratovanje šele ob koncu leta in zaradi Sn ni Lila dosežena planirana proizvodnja. 2. Kmetijska proizvodnja kmetijska proizvodnja je bila v letu 1954 v hkraja pl0.j povprečjem, vendar nekoliko višja kot 1953. Pogosto pomladno deževje in hladna po- v letu silad ske so povzročili slabši žitni pridelek. Te vremen- razmere so vplivale tudi na pridelek krompirja, e, 0111 je izrazito škodovala tudi krompirjeva plesen. , JUb temu pa je bil pridelek krompirja znatno hJ'ši kot v letu 1953. Travniki so dali količinsko i “er pridelek sena, ki je bilo zaradi deževja ob suji jn sujjelljU slabše kvalitete. Odlično je bilo aaje travne ruše na planinskih pašnikih. Zaradi hega deževja ob cvetenju je dalo sadno drevje tav minimalen pridelek. v Kmetijska proizvodnja je v letu 1954 dosegla y milost 813,188.000 din, t. j. 20% več kot v letu 1953. . udar so na povečanje družbenega proizvoda v , atijstvu v letu 1954 znatno vplivale višje cene hbjskih proizvodov (zlasti živine). Ako pa pri-in rJamo družbeni proizvod v kmetijstvu v letih 1953 na P'hdlö?' enakih cen, ugotovimo za leto km 'hdeks 107, kar pomeni, da se je proizvodnja v *4 jystvu v okraju povečala nasproti letu 1953 a) Primerjava proizvodnje važnejših pridelkov V K>nah semenskega krompirja, ki naj bi bil sortno čist, zdrav in roden. b) Pri živinoreji zaznamujemo v letu 1934 v okraju zaustavitev v padanju števila goveje živine, ker se ukrepi za izločanje Langove in tuberkulozne živine bližajo zadnji fazi. Struktura goveje živine po starosti kaže v letu 1954 večje število mlade živine, ki nam daje upanje, da se bo v prihodnjih letih znatno povečal dohodek iz živinoreje. Primerjava številčnega stanja živine nam kaže: 1953 1954 Govedo 19.235 19.366 Ovce 16.484 16.405 Koze 2.564 neevidentirano Konji, osli, mezgi 1.126 1.135 V letu 1954 sta okrajni ljudski odbor in okrajna zadružna zveza nadaljevala z ukrepi za povzdigo in razvoj živinoreje. 1. Nadaljevala se je akcija umetnega osemenjevanja v okolišu Tolmina in Kobarida, kjer je bilo osemenjenih 530 krav s pozitivnim izidom 74%. 2. Izvršilo se je pomladansko in jesensko licenciranje plemenjakov. 3. Organizirani so bili z uspehom trije sejmi za plemensko živino. 4. Zaradi poživitve dela v selekciji so bile tri živinorejske razstave, ki so jih organizirale kmetijske zadruge s finančno jjomočjo OLO in OiZZ. 5. Nadaljevala se je akcija za selekcijo goveje 'živine, ki je obstajala predvsem v sprejemanju živine v rodovnik in v razširitvi molzne kontrole ter kontrole maščob nos ti mleka. Nadaljevala se je tudi akcija za izločanje ban-gove in tuberkulozne živine. OLO je kmečkim gospodarstvom za nakup zdrave in za oddajo bangove in tuberkulozne živine v zakol dajal denarno pomoč. 6. Ureditev hlevov, dvorišč in naprav za gospodarjenje z gnojem je OLO stimuliral s posebnim nagradnim razpisom. OLO in OZZ sta v letu 1934 prispevala za razvoj kmetijstva iz svojih sredstev: nam daje tole sliko: 1. za razvoj živinoreje 2. za razvoj OLO 3,493.348 OZZ 1,139.437 4,632.785 sadjarstva OLO 260.000 1955 1954 OZZ 188.911 448.911 2ito 3. za razvoj 2.521 2.136 poljedelstva OLO 222.044 Krompir 5.683 9.507 OZZ 214.972 437.016 Krmne rastline 8.027 7.253 4. za strokovni dvig badje 884 neevidentirano kmečkega prebivalstva OLO 461.354 44.951 49.531 OZZ 62.293 523.647 letu 1954 je bila vpeljana akcija za načrtno Vilj hhljo obstoječih sadovnjakov in za posaditev no-W itrt>jenih nasadov. Akcija je imela zadovoljiv ki se bo v letu 1955 še povečal. ^ovoljivo je potekla akcija za škropljenje in J® sadnega drevja. Prav tako je bil sistemati-Protj J za varstvo rastlin v poljedelstvu, izrazito „ koloradskemu hrošču in krompirjevi plesni, kfu,. etnenska služba se je v glavnem ukvarjala s ’P'fjem. Njen cilj je doseči v okraju čimveč Skupaj 6,042.359 Poleg tega so kmetijske zadruge iz razdelitve dobička iz leta 1953 dodelile v letu 1954 za povečanje kmetijske proizvodnje 3,795.647 Ako upoštevamo, da so kmetijska gospodarstva prejela v letu 1934 regresa: za umetna gnojila 2,606.000 za stroje in orodje 1,200.000 din din za zaščitna sredstva 580.000 za gorivo 70Ü.000 5,086.000 izhaja iz toga, da je bilo vloženih v letu 1954 iz druž-benih sredstev (brez investicij) za razvoj kmetijstva skupno 14,924.006 c) Fo strokah se je fizični obseg kmetijske proizvodnje v letu 1954 povečal nasproti letu 1953 takole: Indeks 1953 = 100 poljedelstvo 138,8 sadjarstvo — živinoreja 104,9 predelava (proizvodi živinoreje) 105,3 gozdarstvo in postranska delavnost 108,8 skupaj kmetijstvo 107 3 Gozdarstvo Določbe družbenega plana in vrsta zakonskih predpisov na področju gozdarstva v letu 1954 so odločno vplivale na gospodarjenje z gozdovi in lesom. Sklad za obnovo gozdov, vpeljan z republiškim zakonom o gozdovih, je dal materialno podlago za širša in sistematična gozdna gojitvena dela. Okrepitev in boljša ureditev gozdarske službe v okraju se je pozitivno kazala pri gospodarjenju v gozdovih zasebnega sektorja in v občinskih gozdovih. V zimi 1953/54 je v državnem gozdu pod upravo gozdnega gospodarstva Most na Soči na območju Idrije led povzročil pravo katastrofo. Do ledolomov je prišlo na površini 590 ha in je bilo uničene ali poškodovane približno 64.800 m8 čiste bukovine, ki jo je bilo zato treba določiti za posek. Tako kaže državni sektor v letu 1954 v eksploataciji veliko povečanje nasproti preteklim letom. Primerjavo glede izrabe gozdov v posekanem lesu nam daje tale tabela: 1953 1954 Indeks m8 m8 1953 = 100 Državni sektor 16.936 38.909 235,3 Nedržavni sektor 56.445 50.143 88,8 Skupaj 72.981 89.052 122 Ce primerjamo dejansko posekani les v letu 1954 z maksimalnim kontingentom, določenim v XXIII. poglavju družbenega plana LRS za leto 1954, ugotovimo tole stanje: V zasebnem sektorju je bilo opravljen« pogozdovanje na 64,41 ha, izpolnitev pogozdovanj3-pa na 59,70ha površine, za kar je bilo posajenih 481.420 sadik. Nega gozdov in kultur ter priprav3 terena se je izvršila na 355,88ha. S področja varstva gozdov je treba omeniti, da v letu 1954 ni bilo večjih napadov lubadarja, pač P3 je rja močno napadla smreko v pasu visoke zračne vlage. Iz varstvenih razlogov je bilo posekanih 4.70® dreves in položenih 207 kontrolnih dreves. Napravljenih je bilo 4,26 km kamionskih cest i« 9,94 km voznih poti. Popravljeno je bilo 17,30 k® kamionskih cest in 71,67 km voznih poti. Gozdno gospodarstvo v Mostu n3 Soči je opravilo tale gojitvena, varstvena, uredi' tvena in gradbena dela v državnih gozdovih: Izvršilo je čiščenje in redčenje na skupni p«vr' šini 182,4 ha. Posadilo je 151.792 sadik in izvršilo 650 tm P0" pletov. Posekalo je iz varstveni hrazlogov 970 dreves, uredilo potrebne ograje in svarilne table. Na področju urejanja je izvršilo terenska del3 v državnem gozdu Idrija I in v občinskih gozdovi Trente in Soče. Na gradbenem področju je treba omeniti, ^ se pričela dela za novo cesto Kneža—Ravne, odprla nova do sedaj nedosegljiva gozdna podrocj • Dokončana je bila cesta v Trenti v dolžini 2 kro most ob stiku s cesto na Vršič. Dokončana j« logarnica v Trenti, postavljen most čez Idrije« razširjena cesta v Manjšku, postavljene telefon8, gozdarske linije v dolžini 16 km. Da se omogoči »pr vilo lesa z ledolomov, je bilo na idrijskem obmocj napravljenih več žičnic. Pregled financiranja iz okrajne#3 gozdnega sklada Okrajna uprava za gozdarstvo: Drevesnice Urejanje gozdov Postavitev gozdarskih poslopij in drugih objektov Pogozdovanje krasa 1,912.051 2,775.569 15,0 5.974 12,48-t.Ol1 32,217.625 maksim. kon- posekani tingentpo izrabljeni les m8 družb, planu kontingent LRS % v gozdovih, ki jih uporablja G. G. Most na Soči 38.909 34,160 113,9 v vseh drugih gozdovih 50.143 68.400 73,3 Obveznost oddaje jamskega lesa kot ključnega sortimenta je bila izpolnjena in presežena. Oddaja celuloznega iglastega lesa pa ni v celoti dosegla postavljene količine. No področju gojitve, urejanja in varstva pa tudi graditve je bilo v letu 1954 v gozdarstvu opravljeno obsežno delo: Gozdno gospodarstvo Most n a Soči: din Drevesnice Obnova in nega gozdov Varstvo gozdov Urejanje gozdov Naprava gozdnih komunikacij Postavitev gozdarskih poslopij Druge investicije 764.295 3,347.602 820.465 2,S90.517 33,871.5^ 5,105.42® 10,60h6^ 57,400.552 Dotacije občinskim gozdnim skladom 10,944.975 Dohodki okrajnega gozdnega sklada so znatno Presegali planirani znesek, ker je OLO med letom gozdnemu gospodarstvu zvišal ceno lesa na panju. 0večanje gozdne takse je bilo utemeljeno, ker je Sozdno gospodarstvo med letom izboljšalo strukturo S°zdnih sortimentov in doseglo boljše tržne cene na-®Proti strukturi in cenam, ki so bile podlaga za do-citev povprečne minimalne cene lesa na panju ob Sestavi okrajnega družbenega plana za leto 1954. ^ letu 1954 so se izvajala hudourniška uredi-ena dela na območju okraja v omejenem obsegu, ^niembnejše je bilo delo na hudourniškem terenu eklenska grapa v Spodnji Idriji; to delo se je nanciralo iz sredstev republiškega sklada za ure-ratlje voda. Izdelani so bili projekti za ureditev ,udournika šijaka pri Kobaridu; financirani so bili 1 °krojnega vodnega sklada. Gradbeništvo . Gradbena in remontno-gradbena podjetja so v u 1954 na območju okraja izvršila gradbenih del 6° storitev v vrednosti 489,378.000 din. S tem so pre-gla vrednost gradbenih del in storitev iz leta 1953 ‘b3%. Glede ua znatno povečanje cen gradbenemu aterialu pa ne Smemo iz tega sklepati tudi na po-tanje fizičnega obsega gradbenih del v letu 1954. j eS tega je treba upoštevati, da je v letu 1954 padla t rsitev zadnje faze nekaterih gradbenih objektov; se je posebno kazalo zvišanje cen nekateremu ^aterialu in obrtniškim storitvam. Po približni oceni ® da sklepati, da se je fizični obseg gradbenih del etu 1954 zmanjšal nasproti letu 1955 približno za h’. ^ar je nenavadno manj od znižanja obsega grad-nih del, ki ga je predvidel okrajni družbeni plan a leto 1954j t. j. za 28,4%. Do predvidenega znižanja ß.SeSa gradbenih del ni prišlo, ker je OLO z dodat-Proračunom med letom 1954 zagotovil znatna .^edstva za velika popravila šol in dijaških domov , za dokončanje ali adaptacijo nekaterih objektov ^žbenega standarda. t- " gradbeništvu (gradbena dela in gradbene sto-s Ve) je bilo v letu 1954 število zaposlenih 607 na--j '0d 648 v letu 1953, kar pomeni padec za 6,3 %. ,n' zajeta delovna sila, ki je bila zaposlena pri Bo*ditvah, ki so bile v lastni režiji piodjetij ali usta-. - Delovna storilnost se v gradbeništvu v letu 1954 1111 Ječala. 5 Promet obrtln železniški promet na območju okraja ni z«; 0 an v okrajnem družbenem planu, ker je v celoti Je‘ v republiškem merilu, tovorni cestni promet se je v letu 1954 po tonski g^traž; povečal nasproti letu 1953 za 29,5%, nje-Q družbeni proizvod pa za 5,8%. V javnem tovor-Vej 8''lornobilskem prometu je bilo v letu 1954 pre-zß 3,730.000 t/km, dosežen družbeni proizvod v v {p 11 ^3,089.000 din, zaposlenih 98 oseb. Delovna sila Prometu se je povečala za 20,9%. ttav.s6 povečanje obsega prometa po tonski kilome-> V J6 ugotovljeno pri avtoprevozniškem podjetju t,Ci0ludnu. To podjetje se je zelo prizadevalo za jfoj 0aalno izrabo prevozne kapacitete, da si je za-bli)cv JaIo prevoze tudi zunaj okraja in zunaj repu-Da sj je zagotovilo zadostne prevoze za po-Soj/J 'zrabo svojega avtoparka, pa je imelo nasproti tl'in podjetjem znatno nižje prevozne tarife. Prevoženi potniški kilometri kažejo povečanje avtobusnega prometa v letu 1954 nasproti letu 1953. K temu je deloma prispevala vpeljava sezonskih avtobusnih prog, deloma pa boljša uveljavitev redne proge Bovec—Ljubljana. 6 Trgovina in gostinstvo V letu 1954 je v okraju blagovni promet v trgovini potekal brez izrazitih motenj. Nekajkrat se je v trgovski mreži trenutno pojavilo pomanjkanje nekaterih kritičnih živilskih predmetov, ki pa je bilo kmalu odpravljeno. Omembe vredno je pomanjkanje koruze in koruznih mlevskih izdelkov, ki se je pojavljalo z manjšimi presledki. To blago je glede na strukturo prehrane kmečkega in delavskega prebivalstva v okraju zelo pomembno, pridelek koruze v okraju samem pa ne zadostuje niti za živinsko krmo. Blagovni promet se je v letu 1954 nasproti letu 1953 povečal za 9,5%. To povečanje pa je samo nominalno, ker lahko rečemo, da je bilo to povečanje doseženo samo zaradi zvišanja cen. Pri odkupih lahko ugotovimo v zadnjih mesecih leta 1954, da so sunkovito poskočile cene mleku in mlečnim izdelkom, predvsem maslu, glede na veliko povpraševanje izvoznih podjetij po maslu za izvoz v Italijo. Ta konjunktura je šla na škodo domačega potrošnika. Reorganizacija trgovske mreže se je v dkraju pokazala kot pozitivna, ker OLO pri reorganizaciji ni zagovarjal načela osamosvojitve vsake najmanjše poslovalnice kot samostojne trgovine. Zelo pozitivno se je izkazal način formiranja plač na podlagi doseženega prometa v trgovini. Družbeni proizvod v trgovini se je v letu 1954 nasproti letu 1953 povečal za 15,5%, deloma zaradi večjih obveznosti po elementih akumulacije. Število zaposlenih v trgovini se je zmanjšalo od 382 v letu 1953 na 351 v letu 1954, t. j. za 8%. To število se je zmanjšalo, ker so bili z reorganizacijo trgovine iz trgovine izločeni nekateri obrtni obrati, predvsem pekarne. V gostinstvu in turizmu zaznamujemo v letu 1954 povečanje prometa za 5,5 %, družbenega proizvoda pa za 8,4%. Povečanje prometa gre predvsem na račun zvišanja cen pri hrani in nočitvah. Kot pozitivno se je izkazalo formiranje plač po prometu, ki je bilo vpeljano za nekatera gostinska podjetja. Pri manjših gostiščih pa se je dobro obnesel način kolektivnega upravljanja. Zaposleno osebje se je od 140 v letu 1953 povečalo na 143 v letu 1954. Nenavadno slabo je bilo leto 1954 za gostinsko-turistična podjetja, v glavnem sezonska, ker je bila poletna sezona zaradi slabega vremena posebno neugodna. Število gostov in nočitev se je v teh gostiščih zelo občutno zmanjšalo nasproti letu 1953 in izrazito sezonska podjetja izkazujejo izgube zaradi slabega prometa v sezoni. 7 Obrt ^ Družben: pio.zvod v celotni obrti se je v okraju v letu 1954 povečal nasproti letu 1933 za 24,7%, delovna sila pa za 8,6%. Pri splošnem družbenem sektorju j,e bilo povečanje pri družbenem proizvodu za 20,7%, pri delovni sil; Pa 4,9 %. Z reorganizacijo trgovine so se izločile iz trgovskih podjetij pekarije, slašči- čarne in mesnice in so se vključile v obrt ter tako tudi obravnavale v obrti. Največ je v letu 1954 prispevala k povečanju družbenega proizvoda in delovne sile stavbena obrt, t. j. remontna podjetja. Po smernicah sveta za gospodarstvo OLO, da bi se socialistični sektor obrti okrepil, je bila nekaterim obrtnim podjetjem dana iz investicijskih sredstev dotacija za mehanizacijo in veliko orodje v znesku 4,266.749 din. Vendar do konca leta ta pomoč še ni mogla pokazati vidnega učinka. Najboljšo perspektivo je v tem oziru kazalo ob koncu leta radio elek-tromehanično podjetje »Rempod« v Cerknem. 8 Investicije V letu 1954 so znašale skupne investicije v okraju 669,764.000 din. Tu niso vštete nekatere negospodarske investicije, financirane naravnost jz republiškega ali zveznega proračuna. Investirani znesek kaže tole razdelitev po elementih: gradbena dela 69,6 % oprema z montažo 22,4% drugo 8,0% Primerjava izvršenih investicij z letom 1933 nam kaže takole razmerje v tisočih dinarjev: Indeks ▼ letu 1953 577.493 100,0 v letu 1954 669.764 115,9 Po virih financiranja pride od izvršenih investicij (v 1000 din): Indeks (v 1000 din) 1933 1954 1953 = 10O na proračunska sredstva 116.263 281.177 241,8 na investicijske kredite (skupno z republi- škimi krediti za gosp. pomoč) 96.132 127.343 132,4 na lastna sredstva gosp. organizacij 103.295 152.671 147,8 na sredstva amort. skladov 261.803 18.954 7J2 na sredstva okrajnega gozdnega sklada — 89.619 — (V sredstvih amortizacije so 1 r letu 1933 všteta tudi sredstva iz. dela za vzdrževanje.) Razvrstitev izvršenih investicij po panogah nam kaže tabela: Indeks 1933 1953 % 1954 % = 100 Industrija in rudarstvo 274.149 47,5 206.022 30,8 75,1 Kmetijstvo 49.269 8,5 26.502 3,9 53,4 Gozdarstvo 17.062 3,0 96.166 14,4 563,6 Gradbeništvo 19.156 3,2 8.298 1,2 43,3 Promet 15.862 2,8 14.309 2,1 90,2 Trgovina 50.037 8,7 12.687 1,9 23,6 1953 % 1954 »/o Indek 1953 » 10 Gostinstvo in turizem 16.214 2,8 21.052 3,1 129,8 Obrt 13.779 2,4 6.408 1,0 46,5 Stanovanjska komunalna delavnost 76.577 13,3' 156.666 23,4 204,5 Kulturno- socialna delavnost 45.388 7,8 95.781 14,3 211,° Državna uprava — — 3.322 0,5 Projekti in raziskovanja _ 8.402 1,3 — Kmetijske zadruge — — 14.149 2,1 - Skupaj 577.493 100,0 669.764 100,0 115.9 Kupna moč, osebna poraba in cene V letu 1934 se je nominalna kupna moč PTt}’l valstva okraja nasproti letu 1933 povečala za 1L Kupna moč se je povečala predvsem pri de^aVClilxal uslužbencih, pri katerih se je plačilni sklad „j za 16,7% nasproti letu 1953. Povečanje pla^^n^°e, sklada gre deloma na račun večjega števila zaP? n(, nih v letu 1954. Razen glede na registrirano P°vecaeZj delovno silo se je plačilni sklad povečal tudi v ^ . z delovno silo, ki je bila zaposlena v drugem P j letju 1954 pri delih, ki so jih občinski ljudski o 1 ■ in ustanove izvajali v lastni režiji pri komuna i. _ obsežnih popravilih šol in pod. iz dodatnih Prora skih sredstev. Ob upoštevanju teh elementov vimo, da se je kupna moč delavcev in uslužbe ^ povečala v okraju v letu 1934 približno za 6 'ugi) izvršimo primerjavo z letom 1953 na podlagi ena števila zaposlenih. To povečanje pa je v glavnem sledica dopolnilnih plač v državni administra ^ posebnih dodatkov učnemu osebju in plač iz do v gospodarstvu. Socialne dajatve (pokojnine, invalidnine, soci ^ podpore, otroški dodatki) so v letu 1954 znaša več kot v letu 1953. ^ti Kupna moč kmetov se je v letu 1954 na=I|;[ii' letu 1933 povečala v okraju za 2,5%. Za tako ^ malno povečanje kupne moči kmetov v 0 . ja0ju vzrok nenavadno slaba konjunktura pri vnovče mlečnih izdelkov v prvem polletju 1954. Ve‘‘ ,aijtete čine sira iz vaških mlekarn so zaradi slabe k' ^ in nasičenosti tržišča dosegle nizke cene seCef težko vnovčevale. Ker odkupna podjetja več n ^ niso odkupovala mlečnih izdelkov, predvsem jj so jih kmetje deloma sami razpečali zunaj okf® ^ je ostal ta iztržek v okraju neevidentiran, IllSU fk. UjJLT V a z «.-Vic i rvv, V , ^ * flid so jih kmetje deloma sami razpečali zunaj okr je ostal ta iztržek v okraju neevidentiran. uo* -i« števanju teh iztržkov bi bilo ugotovljeno P,°v kupne moči kmetov nekoliko večje. Kupna moč samostojnih poklicev se je P° približno za 10% zaradi večjega prometa in višjih cen obrtniških storitev. Povečanje nominalne kupne moči in nonls<,rS2' vrednosti blagovnega prometa pa ne ustreza ^^,6 merno povečanje količinske porabe blaga 'f1 nf, vi^1 storitev, ker so se cene formirale v letu 1954 ravni, kot je predvideno. 10 Izvoz j . ^avno blago za izvoz iz okraja v tujino so bili j .* T letu 1954 živo srebro, les, živina, čipke, opeka L .‘.^elki vrbopletarstva. Poleg tega se je v manjših 'Cinah izvažalo seno, krompir in sveži fižol. Proizvajalci oziroma odkupna podjetja, razen Jika ilTažali sami, i2Tnjha živega srebra v Idriji, tudi v letu 1954 n:so t azah sami, pač pa so prodajali blago za izvoz ®°vskim m specializiranim izvoznim podjetjem. .Razen pri živem srebru, pri katerem je izvoz po ^ ‘c‘ni v letu 1954 dosegel 87,6% količine iz leta L ^; je izvoz drugega blaga v letu 1954 presegel 'eitio ;z leta 19'53 za šestkrat približno, i i njansko realizirana dinarska vrednost blaga, ki sj.s‘° v izvoz neposredno ali pa posredno po kotni-.Poznih podjetij oziroma s prodajo izvoznim 1 Jetjem z označbo izvoznega blaga, je znašala v l u '954 1,791.879.000 din nasproti 1^23.276.000 din, r Pomeni povečanje za 46,5 %. ob Kratkoročni krediti 'Prečno uporabljeni kratkoročni krediti za let atna sreiet ^ovina p -oeništvo V0toet Ir 126.670 160.928 287.598 41.6 2.608 806 3.414 0,6 — 11.666 11.666 1,7 26.100 33.628 59.728 8.6 14.310 6.156 20.466 3 123.826 69.548 193.374 28 4.782 3.486 8.268 1,2 42.500 11.528 36.028 5,2 5f“žheni v-^ktor ^‘ijske ?aHadrUge adr'ižna 322.796 297.746 620.542 89,8 13.210 21.340 12.216 24.050 25.426 45.390 34.550 36.266 70.816 10,2 sPodarstvo 557.346 334.012 691.558 öo 100 iß Povečanja kratkoročnih kreditov v industriji Ceß obrü je prišlo v letu 1954 deloma zaradi višjih Y^teriala. deloma zaradi povečane proizvodnje, ire^, ^darstvu bi moral biti kredit za obratna lei ‘»k stva boči znatno višji, gozdno gospodarstvo v Mostu Pq] • pa je večji del leta obratovalo s i- 0 obračunane in sredstvi neodvedene višje gozdne V gradbeništvu so bili obratni krediti višji kot y letu 1953 zaradi novega načina kreditiranja gradbenih podjetij. V trgovini so bili obratni krediti nižji kot v letu 1993, kljub višjim cenam blaga, zato, da bi se izognili previsokim zalogam in da bi odpravili neku-rantno blago. III. poglavje Pregled naprav, ki so začele obratovati v letu 1954 Edini nov obrat v okraju, ki je začel obratovati v letu 1954, je industrijski mlin na Slapu. Z dokončanjem objekta in ureditvijo glavnih naprav je mlin pričel poskusno obratovati v decembru 1954. Ker bo kmalu dozidan silos za žito, bo mlin v celoti opremljen za predvideno mlevsko kapaciteto 10 ton žita na dan; dodatna oprema pa bo dovolila povečanje kapacitete na 15 ton žita dnevno. Investicije, ki so se pričele izvajati v letu 1954 v obratih drugih podjetij v modernizaciji, v adaptacijah in v opremi, niso bile do konca leta še končane, da bi prišlo do obravnavanja novih proizvajalnih kapacitet. Drugi del SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1955 IV. poglavje Industrija 1 Razvoj industrijske proizvodnje v okraju bo v letu 1955 dosežen: a) z začetkom rednega obratovanja industrijskega mlina na Slapu; b) z boljšo organizacijo dela in z razširitvijo proizvajalnih kapacitet obratov v strokah proizvodnje nekovin, kovinske industrije, lesne industrije in industrije obutve; c) z začetkom poskusnega obratovanja tovarne volnenih izdelkov »Bača« v Podbrdu. V letu 1935 se predvideva povečanje industrijske proizvodnje nasproti letu 1954 za 9,4 Predvideva se tale fizični obseg industrijske proizvodnje po strokah v primeri z letom 1954: Indeks: 1954 - 100 111 — Proizvodnja električne energije 100 115 — Barvasta metalurgija 102,8 116 — Proizvodnja nekovin 119,8 117 — Kovinska industrija 115,6 121 — Industrija gradbenega materiala 98,2 122 — Lesna industrija 139,9 125 — Industrija obutve 152,3 V tem pregledu ni omenjena živilska industrija, ker je mlin na Slapu začel redno obratovati v letu 1955 in zanj ni primerjave z letom 1954. 2 Tekstilna industrija tu ni obravnavana, ker se tovarna volnenih izdelkov »Bača« v Podbrdu šele gradi in se bo poskusno obratovanje prvih njenih obratov začelo verjetno v II. polletju 1955. 3 Glede na predvideno povečanje industrijske proizvodnje se predvideva tudi povečanje števila zapo- slenih. za 130 ali za 8,5%. Tu ni všteta delovna sila, ki jo bo zaposlila pri poskusnem obratovanju tovarna volnenih izdelkov »Bača« v Podbrdu. Zaposlitev v letu 1935 Stroka Število povprečno zapo'slenih 1954 1955 Razlika Indeks: 1955 1954 , 111 — Proizvodnja in razdelitev električne energije 86 99 + 13 115,1 115 — Barvasta metalurgija 1.022 1.033 + 11 101 116 — Proizvodnja nekovin 27 28 + 1 103,7 117 — Kovinska industrija 72 80 ;+ s 111,1 1'21 — Industrija gradbenega materiala 42 48 + 6 114,3 122 — Lesna industrija 213 277 + 64 130 125 — Industrija obutve 59 74 !+ 15 125,4 127 — Živilska industrija — 12 + 12 — Skupaj 1.521 1.651 + 130 108,5 4 Glede na novi bolj stimulativni plačilni sistem, na boljšo organizacijo proizvodnje ter upoštevajoč predvideno število zaposlenih nasproti predvidenemu obsegu proizvodnje se predvideva povečanje proizvodnosti dela v letu 1955 približno za 5%. 5 Da bi se dosegel predvideni obseg proizvodnje in predvideno povečanje produktivnosti dela, je treba: a) da delovni kolektivi poskrbijo za čim doslednejše izvajanje novega plačilnega sistema, ki se bo kazalo v povečanju produktivnosti dela; b) da delovni kolektivi z izboljšano organizacijo dela in povečano storilnostjo racionalno izrabijo kapacitete svojih obratov in razpoložljive surovine; c) da si s kvaliteto proizvodov in z znižanjem cen zagotovijo trg za svoje izdelke. 6 V proizvodnji barvaste metalurgije se predvideva povečanje za 2,8%. To povečanje bo doseženo z boljšo organizacijo in s povečano delovno storilnostjo pri Rudniku živega srebra v Idriji. Večja proizvodnja bo dosegljiva samo s popolno modernizacijo rudnika in njegovih naprav, predvsem topilnice, ki bo verjetno gotova do konca leta 1956. Dokončanje modernizacije rudniških naprav v tem roku bo mogoče, če bo podjetju v najkrajšem času preskrbljen potrebni investicijski kredit, za katerega dosego se bo moral poleg podjetja prizadevati tudi sam okrajni ljudski odbor. 7 V proizvodnji nekovin se predvideva povečanje za 19,8% z boljšo organizacijo delovnega procesa in s povečanjem storilnosti. Podjetje »Kreda« na Srpenici bo v letu 1955 nadaljevalo z ureditvijo novega kopa in delne mehanizacije. Med letom pa bržkoD® še ne bo v celoti rešen problem umetnega sušenj® krede. Samo s primerno umetno sušilnico bo odpraV' Ijeno ozko grlo v prizvajalnem procesu podjetja. V kovinski industriji se predvideva povečanj6 proizvodnje za 55,6%. . ovarna igel v Kobaridu n6 dosegla povečanje z izpopolnjeno opremo svoj1“ obratov, z izboljšanim proizvajalnim procesom, s večano produktivnostjo dela in z uvedbo novih i® delkov, po katerih je povpraševanje na trgu v nek®^ terih strokah industrije. Kaže, da se bo podjetje letu 1955 lotilo tudi že izvoza. V lesni industriji se predvideva povečanje Pr° izvodnje za 39,9%. Tovarna pohištva »Krn« v Podmelcu s svojnp obratoma v Cerknem in v Bovcu bo povečala sY0J _ proizvodnjo za 28,3% z razširitvijo in dodatno °Pre mo svojih obratov, z izboljšanjem delovnega Proce-e in s povečanjem delovne storilnosti. Podjetje se specializiralo v proizvodnji pisarniškega pohištva ima za svojo proizvodnjo v letu 1955 zagotovljen Mizarsko podjetje v Idriji bo povečalo svojo Pr<^ izvdnjo za 73,5% z dopolnitvijo strojnega izbljšanjem proizvajalnega procesa in s povečanj ^ produktivnosti dela. Podjetje, ki izdeluje sobno hištvo, je na novo vpeljalo proizvodnjo lesne gal terije in ima za svojo proizvodnjo v letu 1955 zafc ^ tovljen trg. 10 'V industriji obutve je predvideno povečanje Pr izvodnje za 32,3%. ,e Čevljarsko podjetje »Jelen« v Tolminu se konec leta 1954 preselilo v novo stavbo, kjer nlUv(,. omogočen racionalnejši proizvajalni proces in P^, Čanje produktivnosti dela. S kvaliteto svojih P ^ vodov in s primernim sortimentom si je podjeU6 svojo proizvodnjo v letu 1953 poskrbelo za trg- ** SlaPu Z začetkom rednega obratovanja mlina na ,, j,e je v okraju na novo vpeljana proizvodnja zn (e industrije. Predvidena je izraba celotne kapaC1 mlina, ki zmelje 10 ton žita dnevno. Ba^ Z dokončanjem tovarne volenih izdelkov » v Podbrdu bo v okraju vpeljana tudi proiz'0^ tekstilne industrije. Proizvodnja te stroke v ni obravnavana v družbenem proizvodu indu ^ ker bo tovarna začela poskusno obratovati šele v koncem leta. j2. Predvidena kapaciteta tovarne bo letna P jg vodnja 161.000 m mikanega volnenega blaga, ' zaposlenih pa bo znašalo ob začetku rednega tovanja 102. V. poglavje Kmetijstvo ^ V pričakovanju povprečne letine se PreCli.Tnet'i' da se bo vrednost družbenega proizvoda v- ^ojt stvu v letu 1955 povečala nasproti letu 1954 za s tem, da bi dosegla znesek 674.176.000 din. razdeljen po strokah (v 1000 din): URADNI LIST ~ 8. IX. 1955 Stran 729 Realizacija 1954 Plan 1955 Poljedelstvo 104.095,2 122.383,8 Sadjarstvo 42.148.6 Živinoreja Predelava (proizvodi 243.553 243.632,7 živinoreje) 200.810 201.251,9 Gozdarstvo 56.455 56.484 Drugo 8.2172,8 8.275 613.188 674.176 k te tabele izhaja, da se bo ob predvideni nor-, “U letini družbeni proizvod povečal samo v polje-v stvu in v sadjarstvu. Boljši pridelek je pričako-1 Pri žitih, ki so leta 1954 slabo obrodila zaradi 2 Sodne pomladi, in pri krompirju, ker se bo na ‘Dih površinah v letu 1955 že uporabljalo pri-no seme in ker se upa, da bodo pogoji za uje-stv'0 ,VeSetacijo boljši kot v letu 1954. Pri sadjar-^ u je v planiranem družbenem proizvodu predvi-a donos normalne letine. ^ tkljuj) številnim ukrepom za razvoj živinoreje Se pričakovati v letu 1955 od živinoreje in od izvodov živinoreje znatnega povečanja družbe-Sa proizvoda. Največja skrb v kmetijstvu pa se posveča prav sle^i i '‘i bo v prihodnjih letih gotovo nila, če se bodo izvrševali tile ukrepi: r ,.*• 2 uporabo rezultatov molzne kontrole se bo “o Potomstvo najboljših prednikov. bod ^ ^aSrade rejcem najbolj produktivne živine sk 1° ^P^dbujale kmetijska gospodarstva, da bodo in 06 6 za pravilnejše krmljenje, dobro nego živine Ureditev hlevov. Z močno krmo, ki je bo v prihodnjih letih več izb se bo znatno povečala molznost krav, , Ušala reja pomladka ;n povečala plemenska spo-Dost plemenjakov. Nagrade za vzorno ureditev planin bodo pri-p. uo'e, da se bo povečala produktivnost pašnih Pia 5 ° *n s *em kapaciteta planin. Higiena živine in Sarij bo zboljšala kakovost mlečnih izdelkov. 5- Selekcijska postaja za bovško ovco v Bovcu za izboljšanje ovčereje v okraju, kj živinoreji že obstojijo nekateri ugodni pogoji, Igjij^0 Porok za njeno naglo povzdigo v prihodnjih r^žnost prodaje plemenske živine, zlasti mlade r0st Vaiške, je že v letu 1954 znatno spremenila sta-S p ° ?trukturo goveje živine v korist mlade živine. Via f1 ie dosežen večji in boljši izbor za obnovo ži-Piv; sklada. V sezoni 1954—53 že plemenijo ak> ^Qt<>Inci osemenjenih krav, kar bo znatno izbolj-Pov .kVabteto in produktivnost domače živine ter cal° plemensko vrednost potomstva. {aila °Uedelska proizvodnja bo izboljšana in pove-s primernimi agroteničniimi in drugimi ukrepi: 2 večjo uporabo umetnih gnojil, ki bo dose-Štiij * Dadaljevanjem že pričetih poljskih in travni- ok; Poizkusov; b> z tajn nadaljnjim priznavanjem državnega in ega regresa za zaščitna sredstva za varstvo Nstlin. Sabn1 z uPorabo odbranih in priznanih semen, po-0 Pri krompirju. Povzdiga sadjarstva bo dosežena: a) z nadaljevanjem sanacije ostarelih in nerodnih sadovnjakov; b) z nagradami za vzorno urejene sadovnjake, ki bodo poživile zanimanje za oskrbovanje, škropljenje in čiščenje sadnega drevja; c) z rednim gnojenjem sadovnjakov. V letu 1955 se predvideva posaditev 25 ha novih sadovnjakov. V letu 1955 se bo še nadalje vodila skrb za strokovno izobrazbo kmečke mladine z vzdrževanjem rednih obstoječih kmetijsko-gosipodarskih nadaljevalnih šol. Ker pa bo dana podlaga za sistematično izobraževanje kmečke mladine z dograditvijo kmetijske šole v Kobaridu, se bo zidanje te stavbe v letu 1953 nadaljevalo. V letu 1955 se pri OLO izloči znesek 15% od dopolnilne dohodnine od kmetijstva in se s tem formira sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje, kot to določa republiški družbeni plan za leto 1955. Okrajni sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje bo v letu 1955 imel glede na planirano kmečko dohodnino 3.808.000din. Po predračunu se bo ta sklad v letu 1955 uporabil za tele pospeševalne namene: din 1. živalska proizvodnja 1,688.000 2. rastlinska proizvodnja 160.000 3. sadjarstvo 380.000 4. varstvo kmetijskih rastlin 400.000 5. kmetijska prosveta 280.000 6. planšarstvo 900.000 Skupaj 3,808.000 Stroški za kmetijsko službo pri OLO in za kmetijske nadaljevalne šole se krijejo iz rednega proračuna OLO. Tudi v letu 1935 odstopa OLO svoj delež na dobičku zadružnih podjetij okrajni zadružni zvezi za razvoj kmetijstva. Po planu je določeno, da bo teh sredstev za 4,189.000 din. Nadalje je predvideno, da bodo kmetijske zadruge od svojih dobičkov po sklepnih računih za leto 1954 namenile za razvoj kmetijstva najmanj 6,000.000 dinarjev. Ker se predvideva, da bo regresa na umetna gnojila, stroje in orodja, zaščitna sredstva in goriva, ki jih bodo kmetijski gospodarstva nakupila v letu 1953, približno za 9,000.000 din, lahko sklepamo, da bo vloženih v okraju iz družbenih sredstev, brez investicij, za razvoj kmetijske proizvodnje v letu 1935 približno 22,997.000din ali 54,1% več kot v letu 1934. Ker sta v okraju samo dva manjša socialistična kmetijska obrata (kmetijsko posestvo Tolmin in kmetijsko posestvo KZ Čezsoča), se ta sektor v planu ne obravnava posebej. VI. poglavje Gozdarstvo Značilnost v planu gozdarstva za leto 1935 je tudi v okraju pospeševanje obnove in nege gozdov in ureditev umnega gospodarjenja, da se uporaba lesa apravi v sklad s prirastkom gozdov. Na področju pogozdovanja je v letu 1955 na prvem mestu naloga, da se izpopolni površina 590 ha idrijskega gozda, kjer je v zimi 1953/1934 led povzročil obsežno škodo. Tu bo problem sadik. Pogozdovanje se bo v letu 1935 nadaljevalo tudi na drugih območjih. Ker je bila v preteklih letih zaradi močne eksploatacije zanemarjena nega gozdov, je treba dokončati očiščevalna dela približno na površini 2.000 hektarov. Ta dela so se začela v letu 1934, nadaljevala pa se bodo v letu 1955 z večjo intenzivnostjo. Za ta dela pa obstoj; še pereč problem strokovnega kadra. Nova značilnost v planu gozdarstva za leto 1955 nasproti planom preteklih let je pospešena graditev gozdnih komunikacij; z njo bo doseženo, da postanejo dostopna obširna gozdna območja, ki se doslej niso mogla izrabljati. Cesta v Slatnik bo odprla približno 800ha gozdov skoraj pragozdne oblike, ki se do danes zaradi nedostopnosti niso mogli izrabljati. Cesta v Kneške prode bo odprla 1200 ha gozdov, k; se do danes niso mogli racionalno izrabljati in je v njih propadla znatna količina lesa. Prav tako bo cesta v Možnico omogočila racionalno izrabo približno 400 ha gozdne površine. Vse te komunikacije bodo odprle nova gozdna območja, katerih smotrna izraba bo v okraju podlaga za lesno industrijo, ki je bila doslej slabo razvita, a ima ugodno perspektivo za nagel razvoj. V planu za leto 1935 so tudi obširna ureditvena dela do danes skrajno zanemarjenih občinskih gozdov Bovške, ki jih bo izvrševalo gozdno gospodarstvo v Mostu na Soči. Dokončana bo gospodarska osnova državnega gozda Idrija I in občinskih gozdov Soče in Trente ter terenska dela v gozdu Idrija II. 'Vsa našteta dela bodo financirana iz okrajnega gozdnega sklada. Naslednji pregled izkazuje vrednost planiranih del za l^to 1955, razen za nove graditve, ki bodo izkazane v poglavju investicij: din Drevesnice 3,492.000 Obnova in nega gozdov 18,347.000 Varstvo gozdov 2,627.000 Urejanje gozdov Vzdrževalna dela na gozdnih ■ 7,476.000 . komunikacijah Vzdrževalna dela na gozdarskih 13,421.000 poslopjih in objektih 1,357.000 Pogozdovanje krasa 10,756.000 Skupaj 5'7,476.000 Podrobneje so navedene postavke in postavke za druge investicije v gozdarstvu, izkazane v predračunu okrajnega gozdnega sklada za leto 1955. Plan eksploatacije gozdov v okraju se zmanjša v letu 1955 nasproti planu v letu 1954: a) za gozdove splošnega ljudskega premoženja, v katerih seka les gozdno gospodarstvo v Mostu na Soči za 3,4%; b) za druge gozdove splošnega ljudskega premoženja in za zasebne gozdove za 12,3%. za 15,6%. Ce pa prištejemo še gradbena dela v S0^ zdarstvu (gozdne komunikacije in dovršitev stavil nih objektov), ki jih bo gozdno gospodarstvo v Mos na Soči opravljalo v lastni režiji, bo skupnega P°ra sta gradbenih del v 1955. letu za 23,2%. .. Povečanje obsega gradbenih del bo v letu l ^ verjetno dosežen kljub manjšim investicijskim sre stvom okraja Tu republike s sredstvi podjetij okrajnega gozdnega sklada in iz zveznega inves cijskega sklada. V letu 1955 se računa s povečanjem števila poslenih v gradbeništvu za 171. Temu pa je tre., prišteti še predvideno povečanje števila zaposleD^ pri gradbah v gozdarstvu za 253, tako da je Prfij_ videno skupno povečanje števila zaposlenih pri Kra ^ benih podjetjih in pri gradbah v gozdarstvu za V podaitkih o obsegu gradbenih del in o Štev _ zaposlenih v gradbeništvu niso zajeta remontna P jetja, ki so obravnavana v poglavju obrti. .0 V letu 1955 se lahko računa z večjo storila05 ^ dela v gradbeništvu, h kateri bo prispevala stl ^ lacija v novem plačilnem sistemu, zboljšana oina zacija dela in mehanizacija, pa tudi bolje ure) tehnična dokumentacija za gradbene objekte. VIII. poglavje Promet paž* Tovorni cestni promet bo po tonski kilome in po družbenem proizvodu ostal v letu 1955 prl no na višini iz leta 1934. ^5 Tudi avtobusni potniški promet bo v letu _ verjetno obdržal obseg, dosežen v letu 1954. r® jj, nje bi bilo lahko doseženo samo, če bi bila tun na sezona znatno ugodnejša. IX. poglavje Trgovina iu gostinstvo ti# Plan celotnega prometa v trgovini za za izkazuje padec nasproti realizaciji v letu uju-5,7 %, ker je bilo v letu 1954 do realizacije v^rg, čeno v trgovska podjetja tudi nekaj oktdu'b d® tov (pekarue, mesnice), deloma pa zaradi odkupa lesa pri nekaterih trgovskih organiz8 aji ‘V trgovski mreži na drobno pa je prič* e7 števila zaposlenih v trgovini (skupno s Ko) je na 408 ali za 7,1% nasproti letu 1934. ludi s0 v glavnem le za premik zaposlenih v obratiü, ^ji po reorganizaciji trgovine v letu 1954 prešli j6 V letu 1955 bo plačilni sistem v trgov' ,11- vezan na dosežen promet, še nadalje pozitivu val na racionalnejše in kulturnejše poslovanj 'g, V gostinstvu je za leto 1955 predvideno^H^. Čanje prometa za 13,7% predvsem zaradi P vane boljše turistične'sezone, kot je bila v |e^. pp-K povečanju prometa pa bo v določeni ni ^gjb spevalo tudi načdo odvisnosti plačilnega m skladov od doseženega prometa. ..žanj6^ V gostinstvu se za leto 1955 računa s P^).C ^ $ zaposlenih nasproti letu 1953 (skupno s Kz.) na 192, t. j. za 3,7 %. VII. poglavje Gradbeništvo Plan gradbenih podjetij predvideva za leto 1935 povečanje obsega gradbenih del nasproti letu 1954 X. poglavje Obrt 0V V obrti se za leto 1935 predvideva povečuj^ sega proizvodnje in storitev nasproti letu ^•5 % in povečanje števila delovne sile (skupno s tt-Z) za 24,3%. Povečanje storitev in števila zaposlenih je pred-!seia predvideno pri remontnih podjetjih, ki so pri-s'a zelo do veljave za storitve pri vzdrževalnih delih “a stavbah, pi velikih popravilih in adaptacijah, pa Ulh že pri manjših novih stavbah. . Veliko povečanje obsega storitev in proizvodnje zkazujeta v planu za leto 1955, vzporedno s pove-anjeni delovne sile, obrtno podjetje »Remond« v . ezknem in mehanično podjetje v Bovcu. Obe ti podjetji, ki sta se ukvarjali doslej izrazito s storitvami, osta v letu 1955 prešli tudi k proizvodnji. , Smernica, ki jo je v letu 1954 začrtal OLG Tol-,ltl v poudarku, da je potreben hitrejši razvoj soci-* 'stične obrti, bo veljala v celoti tudi v letu 1955. ato določa okrajni družbeni plan za večino obrtnih . znižanje stopnje obresti od osnovnih sredstev 7 Pa. da se skupni znesek obresti od osnovnih sred-ev. ki jih vplačajo obrtna podjetja, nameni v sklad kreditiranje investicij v obrti. XI. poglavje Investicije 'V letu 1955 se občutno zmanjšajo okrajna in Publiška sredstva za investicije v okraju, medtem Irt ...CKk> Podjetja, predvsem rudnik živega srebra v riJ1. vložila znatno večja lastna • sredstva v invencije. . Iz Proračuna se bodo v letu 1955 financirale samo e uegospodarske investicije: ----------------- din • 2a nadaljnje zidanje kmetijske šole 2 T Kobaridu 9,500.000 ' *a obnovo pomožne stavbe Mlad. doma j • Kosa v Tolminu 250.000 ’ *a nadaljnje zidanje stanovanjske hiše i v Mriji 10,000.000 Za Nadaljnje zidanje osnovne šole Vrsno 2,000.000 21,750.000 p k republiškega sklada za gospodarsko pomoč pl^^rski, Kočevski yt Dolenjski so po družbenem m nu LRS za leto 1955 določena sredstva za nasled-le^ Livesticije na objektih, ki so se že izvajali v din 1. nove gradbe in velika popravila gozdnih komunikacij 63,952.000 2. nove gradbe in velika popravila gozdarskih poslopij in objektov 20,967.000 3. urejanja hudournikov 5,000.000 4. nakup osnovnih sredstev 4,247.000 Skupaj 94,146.000 V zadružnejn sektorju so predvidene v letu 1955 naslednje investicije, za katere bi moral investitor okrajna zadružna zveza v Tolminu, določiti potrebni kredit iz zveznega investicijskega sklada (ki ga v letu 1954 ni bilo): Mlekarski sirarski obrat v Kobaridu: din din zidava 79,996.000 oprema 134,553.000 214,549.000 Obrat za proizvodnjo mlečnega sladkorja v Tolminu: zidava 23,764.000 oprema 20,000.000 43,764.000 Klavnica v Tolminu (hladilnica): zidava 24,000.000 oprema 9,600.000 33,600.000 Skupaj 291,913.000 Iz okrajnega sklada za kreditiranje investicij je bil pred koncem leta 1954 angažiran investicijski kredit za tovarno volnenih izdelkov »Bača« v Podbrdu, in sicer: za zidavo (adaptacije in velika po- din pravila obstoječih objektov) 45,000.000 za opremo, montažo in drugo 45,000.000 Skupaj 90,000.000 V rekapitulaciji nam navedene investicije pokažejo tole sliko: din a) po namenu: din U6 * * Lidustrija: lij ~~ ^Kreda«, Srpenica *22 ~~ Lovama igel, Kobarid ~~ Tovarna pohištva »Krn«, Podmelec: a) obrat Klavže 6,600.000 26,400.000 8,400.000 za gospodarstvo za komunalno in stanovanjsko graditev za prosveto in kulturo za študije nove industrije 563,959.000 40,000.000 13,750.000 4,000.000 12^ L) »brat Bovec ~~ Mlin, Slap ~~ Studij za novo industrijo ' lurizem in gostinstvo: ~~~ Gostinstvo — turistični objekt 8 »Predel« 1 Munovanjsko-komunalna delavnost: >>^^Vodovod Idrija 26,500.000 14.000. 000 4.000. 000 8.000. 000 30.000. 000 Skupaj b) po virih financiranja oziroma kreditiranja: iz okrajnega in občinskih proračunov iz okrajnega gozdnega sklada iz okrajnega sklada za kreditiranje 621,709.000 21.750.000 94.146.000 Skupaj 123,900.000 19>5^Z °krajnega gozdnega sklada se bodo v letu 'n v. ‘Osncirale naslednje investicije, poleg gozdnih «bj^evabih del, navedenih v ‘VI. poglavju (go-rStVo) ; iz republiškega sklada za gospodarsko pomoč iz zveznega investicijskega sklada 123.900.000 291.913.000 Skupaj 621,709.000 XII. poglavje Zaposlenost v letu 1955 Glede na predvideno povečanje proizvodnje in prometa se v letu 1953 nasproti letu 1954 predvideva povečanje števila zaposlenik v gospodarstvu za 671 ali za 17,4%; to je izkazano po panogah v razpredelnici; Povprečno število Indeks Panoga zaposlenih Razlika 1955 1954 1955 1954 Industrija 1.521 1.651 + 130 108,5 Kmetijstvo (državno) 17 12 — 5 80 Gozdarstvo 512 810 +298 158,8 Gradbeništvo 447 618 + 171 138,2 Promet (brez PTT in železnic) 107 116 + 9 108,4 Trgovina 351 328 — 23 93,4 Gostinstvo 143 154 + 11 107,8 Povprečno število Indeks Panoga zaposlenih Razlika 1955 1954 19553 1954 Obrt 329 421 + 92 127,9 Kmetijske zadruge 426 414 — 12 97,2 ^ Skupaj 3.853 4.524 +671 117,4 V gozdarstvu so všteti tudi delavci, zaposleni Pr' graditvah gozdnega gospodarstva v Mostu na Soči * lastni režiji. XIII. poglavje ' Družben; proizvod, narodni dohodek in njuna razdelitev Ob upoštevanju razvoja gospodarstva, ki o® predvideva okrajni družbeni plan, se v letu 19°? pričakuje takale razdelitev družbenega proizvoda *D narodnega dohodka, ki je izkazana v primeri 1 letom 1953 in z letom 1954: v milijonih dinarjev Indeksi 1953 1954 1955 1955 -1954 100 1955 1954 = 100 1955 Skupni družbeni proizvod Od tega: 2.600 3866 3.469 125,6 133,4 106,2 amortizacija 382 296 292 77,5 76,4 98,6 narodni dohodek 2.218 2.970 3.177 133,9 143,2 107 Skupni družbeni proizvod po panogah v milijonih dinarjev Indeksi 1953 1954 1955 1953 ■= 1954 100 1954 = 100 1955 1935 Gospodarstvo skupaj 2.600 3.266 3.469 125,6 133,4 106,2 Industrija 1.502 1.949 2.015 129,8 134,2 103,4 Kmetijstvo 511 613 674 120 131,9 110 Gozdarstvo 52 107 104 205,8 200 97,2 Gradbeništvo 149 157 211 105,4 141,6 134,4 Promet 68 67 71 98,5 104,4 106 Trgovina 135 180 153 116,1 98,7 85 Gostinstvo 57 61 73 107 128,1 119,7 Obrt 106 132 168 124,5 158,5 1 127,3 Tretji del 4 ' N OMSKI UKREPI IN INSTRUMENTI Sezonska gostinska podjetja in gostišča IZVRŠITEV PLANA ZA LETO 1955 jejo del amortizacije za nadomestitev samo za lača' XIV. poglavje Amortizacija 1 ko delajo. XV. poglavje Obrestna mera od osnovnih sredstev Podjetja za izdelovanje zidne in strešne opeke plačujejo v letu 1955 100% amortizacijo. 2 V kmetijstvu sta oproščena obveznosti plačevanja amortizacije, ker sta bila razglašena kot poskusna obrata; 1. Kmetijsko posestvo, Tolmin, 2. Kmetijsko posestvo KZ Čezsoča. Od gradbenih objektov gostinstva in *urlZ0ia-obrti in komunalnih podjetij, se v letu 1955 ne V čujejo obrest; od osnovnih sredstev. . .v.g Obresti od drugih osnovnih sredstev v gostm plačujejo: p« a) hoteli, restavracije, menze in kavarn stopnji 2%, b) drugi gostinski obrati po stopnji 6 %• 3 Podjetja gostinstva in turizma, obrtna podjetja in delavnice ter komunalna podjetja plačujejo za gradbene objekte samo amortizacijo za vzdrževanje. Sezonska gostinska podjetja in gostišča obresti od osnovnih sredstev samo za čas, ko tujejo. 3 Obrtna podjetja in delavnice plačujejo obresti osnovnih sredstev po naslednjih stopnjah, razen Za gradbene objekte: a) storitvena obrt po stopnji 2% b) živilska obrt po stopnji 2% o) obrt mehanične in elektromehanične stroke ter kovažke delavnice po stopnjj 3 % č) druga proizvajalna obrt 6% d) gradbena obrt po stopnji 3% e) komunalna podjetja po stopnji 2 % L Remontno-gradbeno podjetje Tolmin 5% i X‘VI. poglavje Občinski prometni davek larifo občinskega prometnega davka J® okrajni ljudski odbor predpisal blokom. za leto 1955 s posebnim XVII. poglavje Delitev dobička gospodarskih or; 1 Industrija , Dd doseženega dobička po odbitku zveznega avka in obveznosti iz dobička po zakonu se določa ®9&podarskkn organizacijam naslednji delež, izražen v stopnjah: ^tr°ka Gospodarska organizacija Delež gospod. organiz. Od tega za plače s prispevkom za za socialno zavarovanje •/• ~~ Elektro-Tolmin, Tolmin 25 80 5 ~~ Rudnik živega srebra, Idrija 11 35 — »Kreda«, Srpenica Tovarna igel, Kobarid 60 90 20 50 Opekama, Kobarid 60 90 ~~ Tovarna pohištva »Krn«, Podme 1 ec 45 85 Mizarsko podjetje, Idrija 45 85 ~~ Čevljarsko podjetje , »Jelen«, Tolmin 60 90 27 " Mlin. Slap 40 70 2 Kmetijstvo do ^^tijskemu posestvu Tolmin pripada celotni aeženi dobiček, od tega za plače s prispevkom za ,al»o zavarovanje 80%. Gozdarstvo davl0tl doseženega dobička, po odbitku zveznega Sozri 'n obveznosti iz dobička po zakonu, pripada ^eniu gospodarstvu v Mostu na Soči: ^elež gospodarske organizacije 4'5 % tega za plače s prispevkom za so- cialno zavarovanje 80% 4 Gradbeništvo Od doseženega dobička, po odbitku zveznega davka in obveznosti iz dobička po zakonu, se določa gospodarskim organizacijam tale delež, izražen v stopnjah: Gospodarska organizacija Od tega za Delež gosp. plače s pri- organizacije spevkom za #/o socialno zavarovanj« * * * * 5 6 7 8 SGP »Standard«, Tolmin 50 80 Gradbeno podjetje »Zid- grad«, Idrija 50 60 Zadružno GP »Edinost«, Tolmin 50 60 Del dobička gradbenih podjetij, ki gre kot dobiček sedežu podjetja, bo določen pozneje, ko bo omejitev tega dela dobička določil republiški izvršni svet. 5 Promet Od dosež nega dobička, po odbitku dela za investicijski sklad in obveznosti iz dobička po zakonu, se določa avtomobilskim prevoziniškim podjetjem tale delež: Delež gospodarske organizacije 60% Od tega za plače s piispevkom za socialno zavarovanje 80% 6 Trgovina Od doseženega dobička, po odbitku zveznega davka, se prepušča gospodarskim organizacijam 30% za njihov investicijski sklad. Ostanek se določa za okrajni investicijski klad za potrebe trgovine. LO MO Idrija se pooblašča, da v svojem družbenem planu sam določi razdelitev dobička trgovskih podjetij in trgovin na svojem območju. »Soča« export-import, Tolmin Delež gospodarske organizacije 80% Od tega za plače s prispevkom za socialno ravarovanje 80% Ostanek od rabata prodajaln proizvajalnih podjetij, ki se ne porabi za izdelke po 77. členu uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij, se deli takole: 40% za plače osebju prodajalne nad plačami po tarifnem pravilniku; 30% za vplačilo v skupni rezervni in investicijski sklad prodajaln podjetja; 30 % se šteje kot dobiček, ki se deli po 2. odstavku 75. člena uredbe o delitvi celotnega dohodka go-spn:! - ’ h organizacij. 7 Gos ti n s tvo ( n^kim podjetjem in gostiščem, ki dosežejo dobiček, se prepušča 50% za njihov investicijski sklad, ostanek pa se določa za okrajni investicijski sklad za potrebe gostinstva. 8 Obrt 1. Državna in zadružna podjetja in delavnice: Od doseženega dobička, po odbitku obveznosti iz dobička po zakonu, se določa obrtnim podjetjem in delavnicah naslednji delež, izražen v stopnjah: Delež gosp. Gospodarska organizacija organizacije Od tega za plače s prispevkom za socialno zavarovanje °/o Remontno podjetje, Tolmin 30 80 Remontno podjetje, Bovec 30 80 Remontno podjetje, Idrija 30 80 Remontno podjetje »Graditelj«, Cerkno 30 80 Remontno podjetje, Most na Soči 50 60 Čevljarsko podjetje »1. maj«, Most na Savi 90 90 Vrbopletarska delavnica, Žaga 90 90 »Mesnine«, Idrija 20 70 »Pekarna«, Idrija 90 90 »Prehrajna«, Cerkno 30 70 »Predelava«, Sp. Idrija 50 70 Mehanično podjetje, Bovec 70 80 Mehanična delavnica, Most na Soči 70 50 Krojačnica, Idrija 90 100 »Rempod«, Cerkno 35 50 Splošno mizarstvo in kovaštvo, Tolmin 60 80 Klavnica. Tolmin 20 50 Krojaška obrtna zadruga, Tolmin 100 100 Kino podjetja Delež goap. organizacije •/o Od tega za plače s prispevkom za socialno zavarovanje °/o Izredni dobiček, ki ga gospodarske organizacije dosežejo z zvišanjem cen, ki niso ekonomsko uteniC' Ijene, konjunkturni dobiček in sploh dobiček, ki oi dosežen po zaslugi delovnih kolektivov, ne pride v poštev za udeležbo po prednji lestvici in bo obravnavan po predpisih zveznega izvršnega sveta P° 5. točki XIX. poglavja zveznega družbenega plana ZL leto 1955. Sredstva iz večje udeležbe na dobičku, ki j'*1 11 dosežejo z uporabo prednje lestvice, uporabijo £°' spodarske organizacije predvsem za premiranja, ki jih navaja 4t>. člen uredbe o delitvi celotnega dohod' ka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, ^e' vilka 54-636/54). li Omejitev plačilnega sklada , Največji znesek, ki se lahko izplača iz dela dobička za plače, obenem s prispevkom za soc. za' varovanje, ne sme presegati 30% plač po tarifnem pravilniku. XVIII. pbglavje Plače delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij Povečanje ali znižanje ravni tarifnih P05^^ do 5% nad ravnijo obračunskih plač iz f®*'8,1 s. ali pod njo po določbah XX. poglavja zveznega drtl benega plana za leto 1955 bo določeno s posebni odlokom OLO Tolmin. »Zvezda«, Idrija 80 20 »Soča«, Tolmin 80 50 Druga kino podjetja 100 60 Komunalna podjetja 100 90 Na podlagi 72. Trgovina 2. Obrtni obrati kmetijskih zadrug: 50% v sklad zadruge za gospodarske investicije, 20% v sklad za pospeševanje kmetijstva zadruge, 30% za plače s prispevkom za socialno zavarovanje. 9 Dobiček podjetij OZZ Okrajni ljudski odbor odstopa okrajni zadružni rvezi za pospeševanje kmetijstva del ostanka od dobička zadružnih podjetij, ki bi pri delitvi dobička pripadal okraju. 10 Presežek planiranega dobička Če gospodarske organizacije presežejo planirani dobiček po zaslugi delovnega kolektiva, kot na primer zaradi povečanja proizvodnje ali storilnosti, boljše organizacije dela. prihranka pri materialu ipd., jim okrajni ljudski odbor priznava na ta presežek dobička posebno udeležbo, in sicer: Če doseženi del dobička za razdelitev presega planiranega: odstopa OLO od presežka svojega deleža na delu dobička za razdelitev: do 20% za 20— 40% za 40— 60% za 60 80% za 80—100% čez 100% 20% 30% 40% 50% 60% 70% dohodka gospodarskih organizacij (Uradni-n»1 , št. 54-636/54) se določa za posamezna trgovska P°, jetja in trgovine tale plačilni sklad v odstotkih doseženega prometa: ime podjetja Piaiiim oÄy*' promrm,. 1. Trgovsko podjetje »Soča«, Most na Soči 2. Trgovsko podjetje »Vino«, Idrija 3. Trgovsko podjetje »Tobak«, Tolmin 4. Trgovsko podjetje, Bovec 5. Trgovsko podjetje »Postrežba«, Cerkno 6. Trgovsko podjetje »Izbira«, Idrija 7. Trgovsko podjetje »Preskrba«, Idrija 8. Trgovsko podjetje »Kurivo«, Idrija 9. Trgovsko podjetje, Kobarid 10. Trgovsko podjetje, Most na Soči 11. Trgovsko podjetjetje »Po želji«, Sp. Idrija 12. Trgovsko podjetje »Tolminka«, Tolmin 13. Trgovsko podjetje »Jadranka«, Tolmin 14. Knjigarna in papirnica, Tolmin 15. Zadružno trgovsko podjetje »Kooperativa«, Idrija 16. Zadružno trgovsko podjetje »Agropromet«, Tolmin 17. Zadružno trgovsko podjetje »Planika«, Tolmin 18. Čipkarska zadruga, Idrija 1.7 3.5 3.0 5.0 4.5 4,5 4.5 4.8 5.0 4.0 5.5 4.5 4.5 7.5 4.5 5.5 7.0 6.5 Trgovine kmetijskih zadrug ime podjetja Plačilni »klad v ®/o ad doseženega prometa h Kmetijska zadruga, Borjana 2.6 2. 1» Bovec 2,6 5. »» Bukovo 2,6 4. r» It Breginj 2,6 5. (» II Cerkno 3,0 6. •1 II Čezsoča- 2,6 7. II Dole 3,0 8. ” II Dol. Tribuša 2,6 9. M Drežnica 2,5 10. »» II Gor. Tribuša 3,0 11. t» II Grahovo 2,8 12. »» II Hudajužna 2,5 D. II Idrija 3,0 4. M II Idrsko 2,5 15. t» H Kamno 2,5 16. II Kobarid 3,5 17. •t „ Kneža 2,5 18. » II K- d 2,6 19. II Krnice 2,6 20. a. II Kladje 2,6 21. n II Ledine 2,6 22. n, ” Livek 2,5 25. 24. »* • Ljubinj 3,0 Lom 2,6 25. Oz ” II Most na Soči 3,0 26. Novaki 2,6 27. OcS ** II Otalež 2,6 28. _ t« II Podbrdo 2,6 29. 50. " 51. 55 ** II Planota 2,5 II Ponikve 2,6 II Poljubinj 2,6 55. 54. 55. If, ” 1« Rut-Grant 3,0 II Slap 2,8 II Soča 2,8 II Staro selo 2,6 >0. 57. 5fi ” Sp. Idrija 3,0 • 1 Srpenica 2,6 s. 59. 40 M Sužid 2,0 *1 Šcbrelje 2,8 u. K 42. 45. • 1 Trnovo 2,6 II Volče 2,8 II Vojsko 2,8 4l ” II Zatolmin 2,6 It II Žaga 2,8 plačilni sklad, izračunan na podlagi določe-pf0 odstotka od prometa, presega plače po tarifnem celf)V|'n'^U z P° ^leou uredbe o delitvi trt, nPf:a dohodka gospodarskih organizacij, sme F>UfVSk° P°djetje oziroma trgovina za povečanje o# • 1 II 50—55 % 55% 42,0 + 20 % 1« • 1 II 55—60 % 60% 40,5 + 18 % II II II 60—65% 65% 58,7 + 17% 11 II tt 65—70 % 70% 37,2 + 16 % II II II 70—75 % 75% 35,8 + 15 % II II 75—80% 80% 34,4 + 14 % •I II M 80—90% 90% 52,1 + 12% •1 II II 90-100% 100% 30,0 + 10 % II II II 100% Ostanek plačilnega sklada. ki se ne nporabj za povečanje plač nad plačami po tarifnem pravilniku, prenese trgovsko podjetje oziroma trgovina v svoj investicijski in rezervni sklad. 5 Gostinstvo Na podlagi 87. člena uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij se določa za posamezna gostinska podjetja in gostišča tale plačilni sklad v odstotkih od doseženega prometa (razen prometa tobačnih izdelkov): Plačilni »klad T j. ,. v Ve od Ime podjetja doseženega prometa 1 2 * 4 5 6 7 * 9 10 11 1. Gostinsko podjetje »Golobar«, Bovec 25 2. Gostinsko podjetje »Kanin«, Bovec 20 5. Gostinsko podjetje, Trenta 25 4. Gostinsko podjetje, Soča 25 5. Gostinsko podjetje, Cerkno 19 6. Hotel in restavracija »Nanos«, Idrija 19 7. Gostilna »Pod gradom«, Idrija 11 -8. Gostinsko podjetje »Soča«, Idrija 18 9. Gostinsko podjetje »Jelenk«, Sp. Idrija 14 10. Gostinstvo, Toknin 20 11. Gostinsko podjetje, Kobarid 19 XIX. poglavje Stopnje dopolnilne dohodnine Stopnje dopolnilne dohodnine bo določil okrajni ljudski odbor s posebnim odlokom. XX. poglavje Delež občinskih ljudskih odborov na dohodkih okrajnega ljudskega odbora Občinskim ljudskim odborom odstopa okrajni ljudski odbor za kritje proračunskih potreb v celoti tele dohodke: 1. delež OLO na ostanku dobička gospodarskih organizacij s sedežem na njihovem območju; pri občinskem LO Most na Soči se iz udeležbe izvzame ostanek od dobička gozdnega gospodarstva v Mostu na Soči; 2. dopolnilno dohodnino kmetov; 3. dopolnilno dohodnino obrtnikov in drugih poklicev; 4. dopolnilno dohodnino od premoženja. Za izravnavo proračunov dodeljuje okrajni ljudski odbor občinskim ljudskim odborom dotacije iz svojih predračunskih sredstev takole: Obč. LO din Obč. LO din Bovec 7,479.000 Most na Soči 3,720.000 Breginj 2,987.000 Sp. Idrija 5,058.000 Cerkno 6,739.000 Tolmin 6,827.000 Grahovo. 5,617.000 Tribuša 2,890.000 Kobarid 1,142.000 Mestni občini s posebnimi pravicami Idrija odstopa okrajni ljudski odbor od svojih proračunskih dohodkov za kritje proračunskih potreb: 11,61 % dela dobička, ki ga imajo gospodarske organizacije s sedežem na območju občine; celotno dopolnilno dohodnino kmetov; celotno dopolnilno dohodnino obrtnikov in drugih poklicev; celotno dopolnilno dohodnino od premoženja. Davek od dediščin in daril je v celoti dohodek občinskih LO. XXI. poglavje Uporaba okrajnega sklada za kreditiranje investicij in roki za odplačevanje investicijskih posojil Odlok o poslovanju in uporabi sklada za kreditiranje investicij okraja Tolmin za leto 1954 (Uradni list LRS, št. 46-703/54) ostane v veljavi in se njegova veljavnost podaljšuje za leto 1955 s temili dodatki: V sklad za kreditiranje investicij se vplačujejo: a) anuitete od kreditov, k; so dodeljeni iz tega sklada; b) anuitete od kreditov, dodeljenih iz republiškega sklada za pomoč Primorski, Kočevski in Dolenjski; c) obresti od osnovnih sredstev gostinskih podjetij in gostišč ter obrtnih podjetij in delavnic; č) 70% ostanka od dobička trgovskih podjetij; d) 50% dobička gostinskih podjetij in gostišč; e) presežki proračunskih dohodkov iz gospodarstva v letu 1955. Glede odplačilnega roka za posojila iz tega sklada se 6. člen omenjenega odloka spremeni in se določa, da veljajo odplačilni roki, kj so določeni v 11. točki XV. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1955. XXII. poglavje Skladi 1 Rezervni sklad a) V rezervni sklad gospodarskih organizacij se mora iz dobička prenesti: 2% od povprečnih obratnih sredstev v zadnjih treh letih. b) Podjetja, kj se ukvarjajo samo z izvozom in uvozom, morajo prenesti v rezervni sklad: 4 % od povprečnih obratnih sredstev v zadnjih treh letih. c) Kmetijske organizacije morajo prenesti v rezervni sklad: 5 % od povprečnih obratnih sredstev v zadnjih treh letih. 2 Investicijski sklad a) Trgovska podjetja plačujejo v svoj investicijski sklad od prometa, doseženega v letu 1955: 1 Trgovsko podjetje »Tobak«, Tolmin 0,2% 2. vsa druga trgovska podjetja 0,5% b) Gostinska podjetja in gostišča, vštevši obrate v kolektivnem upravljanju, plačujejo v svoj investi-f'jskj sklad od prometa, doseženega v letu 1955 (izvzet je promet tobačnih izdelkov) 5% 3 Sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje Ustanov; se okrajni sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje. V (a sklad se steka 15% od zneska dopolnilne dohodnine od kmetijstva. Sredstva teg® sklada se uporabljajo po predračunu, ki je prilog5 proračunu OLO Tolmin. 4 Sklad za kreditiranje zidanja . stanovanj Ustanovi se okrajni kreditni sklad za zidanj® stanovanjskih hiš. V ta sklad se stekajo 3 % od celotnih dohodkov, s katerimi razpolaga okrajni ljudski odbor, in 25% skupnih sredstev za investicije okrajnega ljudskeg5 odbora, Sredstva iz tega sklada razdeljuje okrajni ljud' ski odbor na predlog sveta za komunalne zadeve. Sklad za obnovo, gojitev in nego gozdov Po predračunu bo imel okrajni sklad za gozdov v letu 1955 skupaj 247,648.000 din. Po repubU škem družbenem planu bo 55 % od bruto vplačil, t. r 60,426.000 din odvedeno v republiški sklad za gozdov. Občinskim ljudskim odborom je za 1®!'°. v iz okrajnega gozdnega sklada določena dotacij® skupnem znesku 14,039.000 din za izvršitev predvi nih del. ^ Gozdna dela in druge investicije, ki se . nancirale v letu 1955 iz okrajnega gozdnega skl® ' so obravnavane v VI. in XI. poglavju okrajnega dr benega plana. Detajlni predračun dohodkov in izdatkov q nega gozdnega sklada je priloga proračunu Tolmin. 6 Sklad za urejanje gozdov ^ Formiranje in poslovanje okrajnega sklad® urejanje voda bo dopolnjeno z novimi Pre<*?isl’ujl8 V letu 1955 bodo sredstva sklada, ki niso ^ porabljena v letu 1954, skupno s sredstvi, ki j1*1 na okrajni ljudski odbor dotiral skladu iz ProracUnjf uporabljena za plačilo projektov in za f'nanCI5iata' pripravljenih del za melioracijo Kobariškega b Predračun dohodkov in izdatkov okrajnega ^(1 da za urejanje voda je priloga proračunu Tolmin. XXIII. poglavje Kontingentiranje izkoriščanja gozdov Družbeni plan LRS določa za izrabo gozdov v °kraju Tolmin v letu 195 tele količine lesa: L Za gozdove splošnega ljudskega premoženja J okraju, v katerih seka les gozdno gospodarstvu v giostu na Soči: Količine v oblih gozdnih ms Skupna sečnja 33.000 V tem: za družbeni plan 30.000 za prodajo na drobno 3.000 V teh količinah so določene kot minimalne ob-Veznosti v ključnih sortimentih: jamski les iglavcev 1.000 celulozni les iglavcev 1.000 pragovska oblovina 500 v 2. Za druge gozdove splošnega ljudskega premo-enJa in za zasebne gozdove: Skupna sečnja 60.000 V tem: za družbeni plan 22.000 za kmečko p rabo 38.000 teh količinah so določene kot minimalne oh-eznosti v ključnih sortimentih: jamski les iglavcev 1.200 celulozna les iglavcev 1.000 pragovska oblovina 400 Skupne količine sečnje so za gozdove iz 2. točke maksimalne. v Količine ključnih sortimentov so minimalne in se °kviru skupno določene sečnje smejo prekoračiti. , Sortiment! jamskega in celuloznega lesa iglavcev Pragovska oblovina se smejo prodajat; samo na-e*nbniin potrošnikom. . zJa se izvrši plan ključnih sortimentov, se nalaga . f1*6 podjetjem, da izposlujejo in odkupijo iz za-nega sektorja tele količine v oblih m5: Jamski les Celulozni Pragovska iglavcev les iglavcev oblovina Q — Ozdno gospodarstvo, )A M«st na Soči 100 400 200 ^Promet«, Planin 200 300 100 ^Perativa«, Vfr. “‘K živega srebra, I(Jrija 200 300 100 700 — — 2. člen v odlok velja od 1. januarja 1955, objavi pa se Uradnem listu LRS«. St- 1 676/1 ^Knin, dne 19. aprila 1955. 628. Na podlagi 16. člena, 2. točke 64. člena in v zvezi s 96. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/89-52) je okrajni ljudski odbor Tolmin na seji obeh zborov dne 2'5. maja 1955 sprejel ODLOK o spremembah družbenega plana okraja Tolmin za leto 1955 V družbenem planu okraja za leto 1955 — odlok št. 1-676/1 z dne 19. IV, 1955 — se izvršijo naslednje spremembe: a) črta se 10. točka X'VII. poglavja; b) v 2. točki XVIII. poglavja se plačilni sklad v odstotku od doseženega prometa pri naslednjih trgovskih podjetjih spremeni tako, da se glasi: 2. Trgovsko podjetje >Vino«, Idrija 4 % 7. Trgovsko podjetje »Preskrba«, Idrija 4,8%; c) črta se zadnji odstavek v 4. točki XXII. poglavja. Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1955. St. 1-676/2,-1955 Tolmin, dne 25. maja 1955. Predsednik OLO; Franc Skok 1. r. 629. Na podlagi 16. člena, 2. točke 64. člena in v zvezi s 96. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) je okrajni ljudski odbor Tolmin na skupni seji obeh zborov dne 11. julija 1955 sprejel ODLOK o spremembi družbenega plana okraja Tolmin za leto 1955 V družbenem planu okraja Tolmin za leto 1953 — odlok št, 1-676/1 z dne 19. IV. 1955 — se izvršijo tele spremembe: a) v 2. točki XVIII. poglavja pod zap. št. 1 se plačilni sklad v odstotku od doseženega prometa pri Trgovskem podjetju »Soča« v Mostu na Soči poveča od 1,7% na 2%; b) v drugem odstavku XX. poglavja se znesek proračunske dotacije za občinski ljudski odbor Kobarid spremeni od 1,142.000 na 1,684,000 din. Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem M-listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1955. St. 1-676/3-1955 Tolmin, dne 11. juli ja'’1955. Predsednik OLO; Franc Skok 1. r. 630. Na podlagi drugega odstavka 15., 64., in 108. člena zaikona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/32) ter 59. člena uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uraelui list FLRJ, št. 6-63/54) je okrajni ljudski odbor Tolipin na s^ji okrajnega zbora dne 7. aprila 1955 sprejel ODLOK o dajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih 1. člen Zasebna gospodinjstva lahko oddajajo hrano največ 10 abonentom, Ce zasebna gospodinjstva dajejo hrano več kot 10 abonentom, se šteje to za gostinsko delavnost in je zanje potrebno dovoljenje po predpisih o zasebnih gostiščih. 2. člen Abonent je v smislu tega odloka oseba, ki se stalno hrani v zasebnem gospodinjstvu in pi družinski član tega gospodinjstva. 3. člen Zasebna gospodinstva, ki oddajajo hrano abonentom, morajo izpolnjevati vse predpisane zdravstve-no-higienske pogoje. 4. člen Izvajanje določb tega odloka in izpolnjevanje zdravstveno-higienskih pogojev v zasebnih gospodinjstvih nadzorujeta tržna in sanitarna inšpekcija okrajnega ljudskega odbora. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 1-620/1-1955 Tolmin, dne 7. aprila 195'3. Predsednik OLO: Franc Skok 1. r. 631. Na podlagi drugega odstavka 15., 64., in 108. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter v zvezi z določbami S1?, člena uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradna list FLRJ, št. 6-63/54) je okrajni ljudski odbor Tolmin na seji okrajnega zbora dne 7. aprila 1955 sprejel ODLOK o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč 1. člen Za opravljanje gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč, na sejmih, priložnotnih shodih in prireditvah, na ulicah in prometnih krajih in ob podobnih priložnostih je potrebno dovoljenje. Dovoljenje se izda samo za postrežbo z jedili in pijačam; in le za določen čas oziroma najdlje, dokler traja prireditev, za katero je dovoljenje izdano. 2. člen Dovoljenje iz 1. člena ,jzda tajništvo za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora na prošnjo tistega, ki namerava opravljati take storitve po zaslišanju pristojne okrajne gostinske zbornice. Tajništvo za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora lahko ob izdaji dovoljenja iz 1. člena tega odloka predpiše določene higienske, sanitarne in druge pogoje v zvezi s kulturno postrežbo. Dovoljenje se ne izda, če prosilec ne daje zadostnega poroštva, da bodo tj pogoji izpolnjeni. Gostinske storitve izven poslovnih prostorov g°' stinskih podjetij in gostišč se smejo opravljati sam0 pod nadzorstvom oziroma vodstvom osebe, ki ima strokovno izobrazbo vsaj polkvalificiranega gostinskega delavca. Pri manjših društvenih prireditvah, se zahtevo po strokovni izobrazbi iz tega odstavka lahko spregleda. 3. člen V treh dneh po končani prireditvi je prosilec °h' vezan predložiti obračun vseh izvršenih gostinskih storitev pristojni upravi za dohodke zaradi plačila ustreznega davka od prometa proizvodov. 4. člen Za prekršek se kaznujejo z denarno kaznijo 3.000 din fizične in pravne osebe, razen gostinskin podjetij in gostišč, ki brez dovoljenja opravljajo g°' -tinske storitve. Ce opravljajo gostinska podjetja in gostišča g0" stinske storitve izven poslovnih prostorov brez do/0' ljenja, se kaznujejo po uredbi o gostinskih podjetji in gostiščih (Uradni list FLRJ, št. 6/34). 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem h stu LRS«. St. 1-618/1-1955 Tolmin, dne 7. aprila 1955. Predsednik OLO: Franc Skok 1. r. 632. Na podlagi L odstavka 17. člena zakona o 0^tl\ nih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/^ ter 28. člena temeljnega zakona o proračunih (k/f, ni list FLRJ, št. 13/54) je okrajni ljudski odbor min na skupni seji obeh zborov dne 11. julija sprejel ODLOK o spremembi odloka o proračunu okraja za leto 1955 1. člen Dohodki in izdatki proračuna okraja t0. leto 1955, navedeni v I. točki, 1. člena odloka ° računu okraja Tolmin za leto 1935 (Uradni list št. 24-456/55) se spremenijo a) dohodki od 298,120.000 na 298,454.180 din b) izdatki od 298,120.000 na 298,454.180 din 2. člen [p Ta odlok velja od dneva objave v »Uradim10 listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1 -’'1' St. 1-716/2-1955 Tolmin, dne 11. julija 1955. 633. Na podlagi 3. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 49- člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13/54) je okrajni ljudski odbor Tolmin Da skupni seji obeh zborov dne 11. julija 1955 sprejel 634. Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradui list LRS, št. 19-89/52) v zvezi s 57., 58. in 59. členom uredbe o gostinskih podjetjih iu gostiščih (Uradui list FLRJ, št. 6-63/54) je okrajni ljudski odbor Celje na seji obeh zborov dne 20. junija 1955 sprejel ODLOK 0 potrditvi sklepnega računa o izvršitvi proračuna okraja Tolmin za leto 1954 1. člen Potrdi se sklepni račun o izvršitvi proračuna okraja Tolmin za leto 1954 s sklepnimi računi finanč-Do samostojnih zavodov za leto 1934, sestavljeni po 49. členu temeljnega zakona o proračunu in 39. členu Dredbe o izvajanju proračuna. 2. člen Okrajni sklepni račun za leto 1954 s sklepnimi računi finančno samostojnih zavodov za leto 1954 so sestavni del tega odloka. 3. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali Po okrajnem sklepnem računu v letu 1954: I. dohodki 456,512.738 din izdatki 455,480.101 din presežek dohodkov 1,032.637 din II. po sklepnih računih finančno samostojnih zavodov: dohodki izdatki presežek dohodkov primanjkljaj 54,873.080 din .53,82-6.167 din 1,852.010 din 805.097 din 4. člen Presežek dohodkov nad izdatki po okrajnem sklepnem računu za leto 1954 se uporabj v znesku “98.4>7 din za kritje primanjkljaja finančno samo-s*°jnih zavodov, ostali del v znesku 334.180 pa se Prenese kot dohodek v proračun za leto 1955. 5. člen Presežek dohodkov okrajnih zavodov s samostoj-q'Di financiranjem se razdeli tako: a) v sklad za nagrade največ 50% presežka z Omejitvijo, da vplačilo v ta sklad ne sme presegati zneska osebnih izdatkov zavoda za leto 1934; k) v sklad za nadomestitev in dopolnitev in dru-sklade ostali del presežka. Razdelitev na sklade izvrši z odloč.bo organ, ki Je Pristojen za zadeve in naloge zavoda. 6. člen ♦ Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem li- stu LRS,. St. 1-1162/1-1955 Tolmin, dne 11. julija 1955. ODLOK o spremembi odloka o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč, o oddajanju opremljenih sob potnikom in turi-stor ter o dajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih 1. člen 2. člen odloka o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč, o dajanju opremljenih sob potnikom in turistom ter o dajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih (Uradni list LRS, št. 2-51/55) se spremeni in se pravilno glasi: Dovoljenje po 1. členu se izda gospodarskim in družbenim organizacijam ter društvom, ki nameravajo opravljati take storitve, samo za postrežbo z jedjo in pijačo in le za določen čas, največ pa za čas trajanja prireditve, zaradi katere je dano dovoljenje. Prošnja mora obsegati utemeljitev, ime in priimek vodeče osebe ter izjavo lastnika zemljišča, da prosilcu dovoljuje uporabljati svoje zemljišče. 2. člen 4. člen se spremeni in se pravilno glasi: Pri opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov mora biti izobešena firma, to ne velja za družbene organizacije in društva; jedila morajo biti zavarovana proti mrčesu in prahu, na razpolago mora biti čista voda za umivanje kozarcev ter posebej voda za umivanje rok, z brisačo. Osebje mora imeti zdravstveno izkaznico. 3. člen Ta odlok velja takoj, objavi pa se v »Uradnem listu LRS« in »Glasilu« OLO Celje. Št. I-II-3555/2-55 Celje, dne 20. junija 1955. Predsednik OLO: Riko Jerman 1. r. 635. Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19/32) v zvezi z 78. členom uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 56/53) ter 3. in 8. členom temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46/51) je okrajni ljudski odbor Kočevje na seji obeh zborov dne 17. maja 1955 sprejel ODLOK o tržnem in sejmskem redu Splošne določbe 1. člen Ta odlok velja za vse tržne in sejmske prostor» v okraju Kočevje, njih ureditev in pa za to, kaj in kako se sme prodajati na sejmih in trgih. Tržni in sejmski prostor 2. člen Prodaja blaga je dovoljena samo na določenih tržnih in sejmskih prostorih, ki jih določijo za svoja območja občinski ljudski odbori. Tržni prostor se določi v sporazumu s sanitarno, tržno inšpekcijo, sejmski prostor pa v sporazumu z veterinarsko inšpekcijo ÜLO Kočevje. Blago, prodajalci in kupci 3. člen Na živilskem trgu je dovoljeno prodajati vse vrste predelanih ali nepredelanih kmetijskih pridelkov, cvetlice, zdravilna zelišča, gozdne sadeže, semena, divjačino, obrtne izdelke in izdebke domače obrti. Razen tega se lahko prodajajo na živilskem trgu perutnina, male živali, vendar samo, če so popolnoma ločeni od živil in v kletkah, gajbicah ali košarah. Perutnina in mule živali morajo biti živi. Velike živali in drobnica pripeljani na trg se prodajajo samo na sejmskem prostoru. 4. člen Prodajati smejo: 1. kmetijski proizvajalci svoje pridelke, 2. rejci živine, perutnine in malih živali svojo prirejo, 3. nabiralci zdravilnih zelišč, gozdnih sadežev in gojitelji cvetlic, če so blago sami nabrali ali vzgojili, 4. proizvajalci lastne pridelke krajevne domače obrti (suho robo, lonce itd.), 5. obrtne organizacije in zasebni obrtniki svoje lastne pridelke, 6. podjetja, kmetijske zadruge in zasebniki, ki imajo pravico trgovati s predmeti, naštetimi v 1. do 5. točki tega člena. Zasebniki proizvajalci oziroma nabiralci smejo prodajati sami ali po svojih družinskih članih, ne pa z drugimi osebami ali celo z ,najeto delovno silo. 5. člen Prodaja alkoholnih pijač na tržnem ozire, a sejmskem prostoru je prepovedana. 6. člen Kupovati smejo: a) posamezniki za svoje potrebe in potrebe svoje družine, b) gostilne, menze, zavodi in podobne ustanove za svoje potrebe po svojih stalnih uslužbencih, c) govejo živino vseh vrst le rejci živine, kmetijske zadruge, mesarska in nakupovalna podjetja, drobnico in prašiče tudi drugi potrošniki le zase. Tržni in sejmski čas 7. člen Tržni in sejmski čas določijo občinski ljudski odbori za območje občine, upoštevaje krajevne potrebe in dosedanje običaje. Način prodaje 8. člen 'Vsak prodajalec ima pravico do enega prodajnega prostora. Izjeme dovoljuje v utemeljenih primerih pristojni občinski ljudski odbor. Blago se prodaja samo na prodajnih mizah, klopeh ali na vozilih. Na tleh se sme prodajat] samo lončena in suha roba, izdelki domače obrti in železni predmeti. Če hoče prodajalec prodajati na stalnem mestu ali v zaprti lopi, mora za to skleniti s pristojnim ob-činskim ljudskim odborom pogodbo. Stalni prodajalci lahko s privoljenjem občinskega ljudskega odbora sami postavijo prodajalne klopi, mize ali lope. Obliko in velikost predpiše občinski ljudski odbor. Prodajalci morajo na trg prinešeno ali pripeljano blago imeti razloženo na prodaj na vidnem mestu. Za uporabo prodajnega mesta plača prodajalec posebno pristojbino — stojnino. Višino stojnine določi občinski ljudski odbor. 9. člen Blago, ki se ne prodaja na kose, se sme meriti le s predpisanimi merili. Merilne naprave — kilogrami' metri in litri — oziroma višje ali nižje enote teh mer morajo biti po veljavnih predpisih preizkušene 1° potrjene. Na zahtevo kupca se mora blago izmeriti. 10. člen Sejmišča za živino morajo biti ograjena. Prostor mora biti razdeljen tako, da so posamezne vrste živali ločene. Pri vhodu na sejmišče pregleda živino službujoči veterinar. Na sejmišče se sme spustiti samo od veterinarja za zdravo spoznano živino. Prodajalci živine morajo imeti za živino predp1' sane potne liste, jzdane od pristojne domače občinC; Dogon živine iz krajev, ki so uradno razglašeni za okužene je prepovedan. 11. člen Prepovedano je prekupčevanje z živino in drU' gim blagom. Varstvo, snaga in zdravje 12. člon Vsi obiskovalci tržnice in sejmišča morajo skr beti za snago in ravnati s predmeti tako, da ni ogroženo zdravje ljudi. : Tržne mize morajo bitj čiste. Poljski prid® morajo biti očiščeni zemlje. , 0 Prodajalci živil morajo biti čisti. PokvarjeU blago se ne sme puščati na trgu. . Živila morajo biti pristna, zdrava, nepokvarje in čista, sadje mora biti dozorelo. Manjvredno sa — nagnito, črvivo in za kuho — se lahko prodaj vendar mora biti ločeno od zdravega. ; Mleko in mlečni izdelki morajo biti zavarova^ predvsem pred mrčesom, soncem, padavinami in P kom. 13. člen Psov ni dovoljeno vodit, po trgu in sejmišču- 14. člen Občinski ljudski odbori določijo nadzorne us ^ bence na trgih in sejmiščih. Te osebe imajo drugega pravico prepovedati vsako nadaljnjo pr^jk jo blaga, če bi prodajalci ne upoštevali bigi®“ g predpisov, obvestiti pa morajo nenadoma sau' inšpekcijo zaradi nadaljnjih ukrepov. Za ostal® reduosti pa obvestiti tržno inšpekcijo. 15. člen aj Klanje živali na tržnem in sejmskem prostorU dovoljeno. 16. 61en Poleg-organov pristojnega občinskega ljudskega odbora izvajajo nad vsemi tržišči in sejmišči v sklada z zakonitimi predpisi inšpekcijo tudi sanitarna, v«terinarska in tržna inšpekcija po svojih organih. Prekrški in kaizni 17. člen Kršitev predpisov 2. odstavka 3. člena, 4., 5., 6.. člona 1., 2., 3. odstavka 8. člena 9. člena 2. in 3. odstavka 10. člena, 11., 12. in 13. člena tega odloka se kaznujejo za prekršek z denarno kaznijo do 3.000 dinarjev. Organi iz 17. člena tega odloka smejo brez zakisanja in brez posebne odločbe « kaznovanju izreči in izterjati denarno kazen za tele prekrške jn v teh Reskih: a) po 100 din za prodajo in kupovanje na javnem prostoru izven tržnega ali sejmskega prostora in za prikrivanje blaga za prodajo, b) po 80 din za vodenje psov na trg in sejmišče. O vplačani kazni se izda potrdilo. Zoper izterjanje denarne kazni ni pritožbe. 18. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 449/1 Kočevje, dne 17. maju 1935. Predsednik OLO: Janez Pirnat 1. r. 636. . Na podlagi 6. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 2. 'n t>, člena zakona o socialnih zavodih (Uradni list tmS. št. 26-91/54) v zvezi z 2. in 10. členom tameljne Uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list št. 51-426/53) je okrajni ljudski odbor Koper Ba skupni seji obeh zborov dne 2. julija 1955 sprejel ODLOČBO 0 ''uzglasitvi zavoda za gluho mladino v Portorožu za finančno samostojen zavod , Zavod za gluho mladino v Portoružu, ki je bil 9slej proračunski zavod, se razglasi za finančno sa-estojen socialno-vzgojni zavod. Sedež zavoda je v Portoružu. 2 Zavod oskrbuje in vzgaja gluhe otroke. 3 Zavod gospodari s premoženjem, s katerim je do-■ gospodaril kot proračunski zavod. 4 Zavod ima tele sklade: L u) sklad za nagrajevanje delavcev in usluž-e0cev> t*) sklad za lasitne investicije, c) amortizacijski sklad. 5 Zavod upravlja upravni odbor, ki ima skupaj z ruvnikom 5 članov. Clane upravnega odbora imenuje svet za prosveto in kulturo okrajnega ljudskega odbora Koper. 6 Upravnika zavoda imenuje okrajni ljudski odbor Koper. , 7 Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za prosveto in kulturo okrajnega ljudskega odbora Koper. 8 Ta odločba velja takoj, uporablja pa se od 1. januarja 1955. St. 1-1074/2-55 Koper, dne 2. julija 1955. Predsednik OLO: Franc Kralj 1. r. 637. Na podlagi prvega odstavka 22. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih in 29. člena splošnega zakona o vodstvu šol (Uradni list FLRJ, št. 11-84/55) ter v soglasju s Svetom za prosveto in kulturo LRS z dne 3. junija 1955, št. 10-873/2-55 je okrajni ljudski odbor Kranj na sejah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 12. julija 19'55 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi ekonomske srednje šole v Kranju 1 Ustanovi se ekonomska srednja šola v Kranju kot srednja strokovna šola. 2 Namen šole je, da vzgaja srednje kvalificirane kadre ekonomske stroke za gospodarstvo in druge družbene delavnosti. 3 V šolo se lahko vpišejo dijaki, ki so uspešno končali nižjo gimnazijo ali tej po stopnji ustrezno šolo in ki opravijo sprejemni izpit. 4 Šolanje traja štiri leta. Po uspešno dovršenih štirih letih šolanja opravljajo absolventi diplomski izpit. 5 Z dovršitvijo šole in diplomskim izpitom pridobijo absolventi izobrazbo popolne srednje strokovne šole. 6 Solo neposredno vodijo organi, ki so določeni z veljavnimi predpisi. 7 Sola začne svoje delo s šolskim letom 1935/56; v tem letu se odpre 1. razred, v naslednjih letih pa postopoma višji razredi. 8 Ta odločba se objavi v »Uradnem listu LRS« in veja od dntva objave. St. 1/1-4150/2-55 Kranj, dne 12, julija 1955. Predsednik OLO: Miran Košmelj 1. r. 638. Na podlagi 15. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) je okrajni ljudski odbor Kranj na seji okrajnega zbora proizvajalcev dne 19. avgusta 1935 sprejel ODLOK o razveljavitvi odloka o določitvi pavšalnega povračila stroškov za službena potovanja na območju okraja Kranj 1. člen Razveljavlja se odlok o določitvi pavšalnega povračila stroškov za službena potovanja na območju okraja Kranj z dne 23. decembra 1953, št. 8551/1-53 (Uradni list LRS, št. 2-22/54). 2. člen Ta odlok velja takoj. St. 1/1-830/3-55 Kranj, dne 19. avgusta 1955. Podpredsednik OLO: Dušan Horjak 1. r. j 639. Na podlagi 6. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 48. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni jist FLRJ, št. 51-426/53) je okrajni ljudski odbor Krško na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 24. junija 1955 sprejel ODLOČBO o prenehanju zdravstvenega doma v Krškem 1 Okrajni zdravstveni dom v Krškem, ki je bil ustanovljen kot predračunski zavod s samostojnim financiranjem z odločbo okrajnega ljudskega odbora Krško z dne 12. februarja 1953, št. 1664, se razdeli na zdravstvene domove Krško, Brežice, Sevnica in Senovo ter na zdravstvene postajo Kostanjevica na Krki, Krmelj in Bizeljsko. Te zdravstvene zavode ustanovi kot finančno samostojne zavode okrajni ljudski odbor Krško s posebnimi odločbami. Okrajni zdravstveni dom v Krškem preneha dne 31. julija 1955. 2 Premoženje, s katerim je do sedaj gospodaril okrajni zdravstveni dom v Krškem, se razdeli med novo ustanovljene zdravstvene zavode iz 1. točke te odločbe tako, da se na posamezen zdravstveni zavod prenesejo tista osnovna sredstva, ki so jih do sedaj uporabljale organizacijske enote, ki preidejo v organizacijsko sestavo posameznega zdravstvenega zavoda po odločbi o ustanovitvi zavoda. Drugo premoženje, oravice in obveznosti okrajnega zdravstvenega doma v Krškem se razdelijo med novo ustanovljene zdravstvene zavode iz 1. točke te odločbe s posebno odločbo o razdelitvi premoženja. To odločbo izda svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko okrajnega ljudskega odbora Krško na podlagi predloga o razdelitvi premoženja. Predlog sestavi komisija, ki je imenuje svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko okrajnega ljudskega odbora Krško. 3 Ta odločba velja takoj, objavi pa se v »Uradr nem listu LRS«. St. 812/1-55 Krško, dne 24. junija 1955. Predsednik OLO: Tone Zupančič 1. r. 640. Na podlagi 22. člena in 6. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/32) ter 2. in 11. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ. št. 51-426/53) je okrajni ljudski odbor Krško v zvezi s svojo odločbo o prenehanju okrajnega zdravstvenega doma v Krškem z dne 24. junija 1955, št. 812/1-55, na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 24. junija 1953 sprejel ODLOČBO j o ustanovitvi zdravstvene postaje Bizeljsko 1 Ustanovi se zdravstvena postaja Bizeljsko kot fi' nančuo samostojen zdravstveni zavod. Ime zavoda: Zdravstvena postaja Bizeljsko. Sedež zavoda: Zgornja Sušica. 2 V organizacijski sestav zdravstvene postaje Bi' zelljsko spadajo: a) splošna ambulanta v Zgornji Sušici, b) posvetovalnica za matere in otroke Zgornj5 Sušica, c) babiška služba Zgornja Sušica. 3 Zdravstvena postaja Bizeljsko ima nalogo, n udih zdravstveno varstvo prebivalstvu občin Bizeljsko iD Pišece s tem, da zdravi in preprečuje bolezni. 4 Zdravstveni postaji Bizeljsko se dodeli v gosp1^ darjenje premoženje, s katerim je doslej gospodarl okrajni zdravstveni dom v Krškem in ki so ga rahljale organizacijske enote, naštete v 2. točki odločbe. 3 Zdravstvena postaja Bizeljsko ima tele sklad®- a) sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbenc b) sklad za lastne investicije, c) sklad za amortizacijo. 6 d. Zdravstveno postajo Bizeljsko upravlja uP^aVv, odbor, ki šteje 7 članov, vštevši upravnika zdra stvene postaje. . 0 Upravni odbor je sestavljen in dela po urepf>nj, upravljanju zdravstvenih zavodov (Uradni list I^ št. 30-252/53). Clane upravnega odbora in upravnika zdravs ne postaje imenuje okrajni ljudski odbor Krško. Za zadeve in naloge zdravstvene postaje B\ze^0 sko je pristojen svet za ljudsko zdravstvo in socm politiko okrajnega ljudskega odbora Krško. 8 Zdravstvena postaja Bizeljsko začne poslovati po določbah te odločbe 1. avgusta 1955. 9 Ta odločba vetja takoj. St. 812/8-1955 Krško, dne 24. junija 1955. Predsednik OLO: Tone Zupančič 1. r. Clane upravnega odbora in upravnika doma imenuje okrajni ljudski odbor Krško. 7 Za zadeve in naloge zdravstvenega doma Brežice je pristojen svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko okrajnega ljudskega odbora Krško. 8 Zdravstveni dom Brežice začne poslovati po določbah te odločbe 1. avgusta 1955. 641. Na podlagi 22. člena in 6. točke 64. člena zakona 0 °krajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 2. in 11. člena temeljne uredbe o finančno s*niostojnih zavodih (Uradni list FLR], št. 51-426/53) Je okrajni ljudski odbor Krško v zvezi s svojo odločbo 0 Prenehanju okrajnega zdravstvenega doma v Krškem 2 dne 24. junija 1955, št. 812/l-5'5, na skupni seji okraj-nega zbora in zbora proizvajalcev dne 24. junija 1955 «Prejel ODLOČBO o ustanovitvi zdravstvenega doma Brežice 1 Ustanovi se zdravstveni dom Brežice kot finančno samostojen zdravstveni zavod. Ime zavoda: Zdravstveni dom Brežice. Sedež zavoda: Brežice. V organizacijski sestav zdravstvenega doma Bre-2l,ca spadajo: a) splošna ambulanta Brežice z laboratorijem, b) zobna ambulanta Brežice z laboratorijem, c) protdtuberkulozni dispanzer, Brežice, č) antivenerični dispanzer Brežice, rl) šolska ambulanta Brežice, . e) posvetovalnica za matere in otroke v Brežicah, U'čah, Cerkljah ob Krki, Veliki Dolini in Dobovi, I) posvetovalnica za noseče žene v Brežicah. g) babiška služba Kapele, Dobova, Čatež, Artiče ,n Cerklje ob Krki, II) rešilna postaja Brežice. 3 , nuditi zdrav- i., ~~ varstvo (Jicrii v aisiv u ouuiii mc^iCe, CdtCZ, Ve- ^a Dolina, Dobova, Bizeljsko, Pišece in Artiče s tem, 2dravi in preprečuje bolezni. Zdravstveni dom Brežice ima nalogo "Venrv __________u,:_K.„s: 4 ^ Zdravstvenemu domu Brežice se dodeli v gospo-Uenje premoženje, s katerim je doslej gospodaril ravstveni dom v Krškem in ki so ga uporabljale gsnizacijske enote, naštete v 2. točki te odločbe. 5 Zdravstveni dom Brežice ima tele sklade: a) sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev, I1) sklad za lastne investicije, c) sklad za amortizacijo. 6 Ijj Zdravstveni dom Brežice upravlja upravni odbor, 'e]e 9 članov, vštevši upravnika doma. U Cpravnj odbor je sestavljen in dela po uredbi o ravljanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ, 3o-252/53). 9 Ta odločba velja takoj. St. 812/3-1955 Krško, dne 24. junija 1955. Predsednik OLO: Tone Zupančič 1. r. 642. Na podlagi 22. člena in 6. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 2. in 11. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/53) je okrajni ljudski odbor Krško v zvezi s svojo odločbo o prenehanju okrajnega zdravstvenega doma v Krškem z dne 24. junija 1955, št. 812/1-55, na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 24. junija 1955 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi zdravstvene postaje Kostanjevica na Krki 1 Ustanovi se zdravstvena postaja Kostanjevica na Krki kot finančno samostojen zdravstveni zavod. Ime zavoda: Zdravstvena postaja Kostanjevica na Krki. Sedež zavoda: Kostanjevica na Krki. 2 V organizacijski sestav zdravstvene postaje Kostanjevica na Krki spadajo: a) splošna ambulanta Kostanjevica, b) posvetovalnici za matere in otroke Kostanjevica in Podbočje, c) babiška služba Kostanjevica in Podbočje. 3 Zdravstvena postaja Kostanjevica na Krki ima nalogo, nuditi zdravstveno varstvo prebivalstvu občin Kostanjevica na Krki in Podbočje s tem, da zdravi in preprečuje bolezni. 4 Zdravstveni postaji Kostanjevica na Krki se dodeli v gospodarjenje premoženje, s katerim je doslej gospodaril okrajni zdravstveni dom v Krškem in ki so ga uporabljale organizacijske enote, naštete v 2, točki te odločbe. 5 Zdravstvena postaja Kostanjevica na Krki ima tele sklade: a) sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev, b) sklad za lastne investicije, c) sklad za amortizacijo. 6 Zdravstveno postajo Kostanjevica na Krki upravlja upravni odbor, ki šteje 7 članov, vštevši uprav-jiika zdravstvene postaje. Upravni odbor je sestavljen in dela po uredb; o upravljanju zdravstvenih zavodov (Uradn; list FLRJ, št. 30-2'52/53) Člane upravnega odbora in upravnika zdravstvene postaje imenuje okrajni ljudski odbor Krško. 7 Za zadeve in naloge zdravstvene postaje Kostanjevica na Krki je pristojen svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko okrajnega ljudskega odbora Krško. 8 Zdravstvena postaja Kostanjevica na Krki začne poslovati po določbah te odločbe 1. avgusta 1955. 9 Ta odločba velja takoj. St. 812/6-1955 Krško, dne 24. junija 1955. Predsednik 0L0: Tone Zupančič 1. r. 6 iZdravstveno postajo Krmelj upravlja upravni od" bor, ki šteje 7 članov, vštevši upravnika zdravstvene postaje. Upravni odbor je sestavljen in dela po uredbi o upravljanju zdravstvenih zavodov (Uradn; list FLRJ-št. 30-252/53). Člane upravnega odbora in upravnika zdravstvene postaje imenuje okrajni ljudski odbor Krško. 7 Za zadeve in naloge zdravstvene postaje Krmelj je pristojen svet za ljudsko zdravstvo in socialu0 politiko okrajnega ljudskega odbora Krško. 8 Zdravstvena postaja Krmelj začne poslovati P° določbah te odločbe 1. avgusta 1955. 9 Ta odločba velja takoj. St. 812/7-1955 Krško, dne 24. junija 1955. Predsednik OLO: Tone Zupančič 1. r. 643. Na podlagi 22. člena in 6. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 2. in 11. člena temeljne uredbe o finančno samos-tojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/53) je okrajni ljudski odbor Krško v zvezi s svojo odločbo o prenehanju okrajnega zdravstvenega doma v Krškem z dne 24. junija 1955, št. 812/1-55, na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 24. junija 1955 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi zdravstvene postaje Krmelj 1 Ustanovi se zdravstvena postaja Krmelj kot finančno samostojen zdravstveni zavod. Ime zavoda: Zdravstvena postaja Krmelj. Sedež zavoda: Krmelj. 2 V organizacijski sestav zdravstvene postaje Krmelj spadajo: a) splošna ambulanta Krmelj, b) zobna ambulanta Krmelj, c) posvetovalnica za matere in otroke Krmelj, č) babiška služba Krmelj. 3 Zdravstvena postaja Krmelj ima nalogo, nuditi zdravstveno varstvo prebivalstvu občin Krmelj in Tržišče s tem, da zdravi in preprečuje bolezni. 4 Zdravstveni postaji Krmelj se dodeli v gospodarjenje premoženje, s katerim je doslej gospodaril okrajni zdravstveni dom v Krškem in ki so ga uporabljale organizacijske enote, naštete v 2. točki te odločbe. 5 Zdravstvena postaja Krmelj ima teile sklade: a) sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev, b) sklad za lastne investicije, c) sklad za amortizacijo. 644. Na podlagi 22. člena in 6. točke 64. člena zakon1 o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. I9' 89/52) ter 2. in XI. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/5’) je okrajni ljudski odbor Krško v zvezi s svojo odločb o prenehanju okrajnega zdravstvenega doma v Krške® z dne 24. junija 1955, št. 812/1-55, na skupni seji okraj/ nega zbora in zbora proizvajalcev dne 24. junija 19; sprejel ODLOČBO o ustanovitvi zdravstvenega doma Krško 1 Ustanovi se zdravstveni dom Krško kot finančn° samostojen zdravstveni zavod. Ime zavoda: Zdravstveni dom Krško. Sedež zavoda: Videm-Krško. 2 V organizacijski sestav zdravstvenega do®1 Krško spadajo: ^ a) splošna ambulanta Krško z laboratorije® rentgenom, b) pomožna zdravstvena postaja Raka, . g. c) specialistična okulistična ambulanta pri SP ni ambulanti Krško, č) zobna ambulanta Krško z laboratorijem. d) šolska ambulanta Krško, e) posvetovalnica za matere in otroke Krsk-o Raka, f) posvetovalnica za mseče žene Krško, g) higienska služba Krško, h) babiška služba Videm-Krško, Leskove«! Raka, i) rešilna postaja Videm. zdr*v' Zdravstveni dom Krško ima nalogo, nuditi -- ^e, stveno varstvo prebivalstvu, občin Videm-Krško, skovec, Raka in Veliki Trn s tem, da zdravi in P prečnje bolezni. 4 , Zdravstvenemu domu Krško se dodeli v gospo-^rjenje premoženje, s katerim je doslej gospodaril ^rajni zdravstveni dom v Krškem in ki so ga upo-aWjale organizacijske enote, naštete v 2. točki te odločbe. 5 Zdravstveni dom Krško ima tele sklade: oj sklad za nagrajevanje delavcev m uslužbencev, Id skiad za lastne investicije, c) sklad za amortizacijo. , . Zdravstveni dom Krško upravlja upravni odbor, šteje y članov, vtštevši upravnika doma. Upravni odbor je sestavljen In dela po uredbi o Opravljanju zdravstvenih zavodov (Uradni list 1'LKJ, st. 30-252/53). Člane upravnega odbora in upravnika doma ime-Ottje okrajni ljudski odbor Krško. 7 Za zadeve in naloge zdravstvenega doma Krško n ..^'stojen svet za ljudsko zdravstvo in socialno P°iitiko okrajnega ljudskega odbora Krško. 8 t>ak Zdravstveni dom Krško začne poslovati po določ-te odločbe 1. avgusta 1955. 9 Ta odločba velja takoj. S_t. 812/2-1955 Krško, dne 24. junija 1955. Predsednik OLO: Tone Zupančič 1. r. *3,a podlagi 22. člena in 6. točke 64. člena zakona ^okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-s :>~1 ter 2. in 11. člena temeljne uredbe o finančno j^^stojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/53) 0 01crajui ljudski odbor Krško v zvezi s svojo odločbo j j trtdianju okrajnega zdravstvenega doma v Krškem „JI* 24. junija 1955, št. 812/1-55, na skupni seji okraj-Sp°a riwra in zbora proizvajalcev dne 24. junija 1955 ODLOČBO ° ustanovitvi zdravstvenega doma Senovo 1 8stn, Ustanovi se zdravstveni dom Senovo kot finančno ‘^stojen zdravstveni zavod, ure zavoda: Zdravstveni dom Senovo. ie *' člena. iz- 6. 5. Člen . Ta odlok začne veljati z dnem objave v >Fra nem listu LRS«. St. 1/3-529/1-55 Slovenj Gradec, dne 14. junija 1955. Podpredsednik OLO-Jožko Slavič 1. r. 049. Na podlagi 23. člena zakona o ljudskih o^%), mest in mestnih občin (Uradni list LRS. št. 1^. 66. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih P ^ jetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 56/:> b .jj, člena uredbe o gostinskih podjetjih in S°s ujt-(Uradni list FLRJ, št. 6/54), 25. člena uredbe o °]jst nih delavnicah in obrtnih podjetjih (Urada* ^ _ 0 FLRJ, št. 5/54) in 3. ter 6. člena temeljnega za,°4Slci prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46/51) je ■'.^jja odbor mestne občine Postojna na seji dne Č- 1 1955 sprejel o ODLOK poslovalnem času trgovskih, gostinskih i» obratovalnic v mestni občini Postojna obr“’11’ A. Splošne določbe l.člen njli Poslovalni čas trgovskih, gostinskih ia obratovalnic določajo delavski sveti oziroma del°' kolektivi trgovskih podjetij in trgovin, gostinskih Podjetij in gostišč ter lastniki zasebnih obrtnih de-^vnic in zasebnih gostišč. Trgovske in obrtne obratovalnice morajo biti od-Prte v času, ki je določen s tem odlokom, gostinska Podjetja in gostišča pa morajo in smejo biti odprta v času, ki ga določa ta odlok ter velja ta čas kot Najdaljši poslovalni čas. 2. člen Gostinska podjetja in gostišča lahko za posa-Dieizne prilike zaprosijo za podaljšanje poslovalnega časa. Dovoljenje za podaljšanje poslovalnega časa *zda načelnik oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve LO MO Postojna. 3. člen Glede na letni čas je poslovalni čas različen. Za letni čas se po tem odloku šteje čas od T maja do 3Ü. septembra, ža zimski pa čas od 1. oktobra do 30. aprila. 4. člen Poslovalni čas mora biti vidno objavljen. R. Poslovalni čas ob delavnikih 1. V trgovini 5. člen L Trgovinske obratovalnice morajo biti odprte, 'v naslednjih odstavkih oziroma členih ni drugače določeno, vsak dan, razen ob sobotah, nedeljah in državnih praznikih, v zimskem času od 8. do 12. in °d 14. do 17. ure, v poletnem času pa od 7.30 do 12. ltl od 15. do 18. ure, ob sobotah pa pozimi od 8. do 13. 'd Poleti od 7.30 do 13. ure. 2. Prodajalne živil in delikates ob delavnikih od Ponedeljka do petka pozimi od 8. do 12. in od 14. do ure, poleti pa od 7.30 do 12. in od 15. do 18. ure; db sobotah pozimi od 8. do 13., poleti pa od 7.30 13. ure. Določena dežurna prodajalna v Postojni posluje °h sobotah, kot je določeno v prvem stavku te točke. 3. Prodajalne svežega mesa ob delavnikih pozimi ?. do 12. in od 15. do 17. ure, poleti pa od 7. do 1-30 iu oci k, je» 18.30. Te prodajalne so lahko ob &lrtih popoldne pozimi in poleti zaprte. , Prodajalne mleka ob delavnikih pozimi od 7. ° H- ure, poletj P“ od 6. do 11. ure. 3. Prodajalne sadja j n zelenjave ob delavnikih od bo'nedeljka do petka pozimi od 8. do 12. in od 14. 17. ure, poleti pa od 7. do 12. in od 16. do 18. ure. b sobotah pozimi od 8. do 13., poleti pa od 7. do 1 ure, lahko pa so odprte tudi popoldne. ^ b. Prodajalne kruha oh delavnikih pozimi od 7. *2- in od 15. do 17. ure, poleti pa od 6. do 11. in Ib- do 18. ure. . '• Prodajalne tobaka ob delavnikih poleti in po-ltni od 7. do 12. in od 15. do 18. ure. , S. Prodajalne časopisov pozimi od 7. do 12. in ^ D. d0 Ig ure, poleti pa od 7. do 12. in od 15. 19- ure. Prodajalne goriv in maziv nepretrgoma ves dan. . >0. Slaščičarne, ki prodajajo svoje izdelke, se , Tejo kot obrt in poslujejo po času, ki je določen ^ obrti. r j j 6. člen Pr prodajnega časa na sejmih in trgih veljajo 'bpisi o sejemskem in tržnem redu. 7. člen Načelnik oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve LO MO Postojna lahko ua predlog trgovske obratovalnice ali pristojne trgovinske zbornice določi za trgovske obratovalnice drugačen poslovalni čas, kot je določen s tem odlokom, predvsem za dneve priznanih državnih praznikov, izrednih inventur ali adaptacij poslovnih prostorov. II. V gostinstvu 8. člen L Hoteli in prenočišča morajo v okviru svoje zmogljivosti sprejeti in postreči gosta ob vsakem času. 2. Menze morajo biti odprte od 6. do 8., od 12. do 15. ure in od 18. do 21. ure. 3. Restavracije morajo biti odprte pozimi od 7. do 23. ure, poleti pa od 6. do 24. ure. Jamska restavracija v Postojni, če ne pričakuje prometa, lahko lokal zapre tudi popreje, ne pa pred 21. uro. Mlečna restavracija v Postojni pa je ne glede na prejšnjo določbo odprta poleti od 6. do 21., pozimi pa od 7. do 20. ure. 4. Kavarne morajo biti odprte pozimi od 6. do 24., poleti pa od 6. do 1. ure. 5. Točilnice morajo biti odprte pozimi od 7. do 23., poleti pa od 7. do 21. ure. 6. Bifeji morajo biti odprti pozami od 7. do 23., poleti pa od 6. do 24. ure. 7. Bari morajo biti odprti pozimi in poleti od 22. do 4. ure. 8. Penzioni morajo biti odprti pozimi od 7. do 21., poleti pa od 6. do 22. ure, na prenočitev pa morajo gosta sprejeti ob vsakem času. 9. Slaščičarne, ki poslujejo na gostinski način, morajo biti odprte pozimi in poleti od 7. do 20. ure. 10. Gostilne morajo biti odprte pozimi od 7. do 23. ure, poleti pa so gostilne lahko odprte do 24. ure. Gostilne, kjer v večernih urah ni pričakovati prometa, se lahko zaprejo ob 21. uri. 11. Putnik Postojna mora poslovati pozimi od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, poleti pa od 8. do 12. in od 15. do 19. ure. Ob opoldanski prekinitvi (n dela prostih dnevih vpelje obvezno dežurno službo. 9. člen Gostinska podjetja in gostišča prenehajo streči najpozneje četrt ure pred časom, ki je določen za zapiranje. Četrt ure po času, ki je določen za zapiranje, pa morajo gostje zapustiti poslovne prostore gostišč. 10. člen Za dneve pred priznanimi državnimi prazniki, za dneve posebnih prireditev, inventur in adaptacij poslovnih prostorov določi poslovalni čas načelnik oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve LO MO Postojna na predlog prireditelja ali pristojne gostinske zbornice. Tak predlog pa mora biti predložen najmanj 3 dni pred prireditvijo ali praznikom. 11. člen V noči od 31. decembra na 1. januar smejo biti restavracije, kavarne, gostilne in bari odprti vso noč. 12. člen Kolodvorska restavracija v Postojni obratuje neprekinjeno ves dan ne glede na letni ali zimski čas. < 13. člen Gostinske obratovalnice se ne smejo odpreti pred 5. uro zjutraj, mofajo pa se odpreti najpozneje oib 7. uri zjutraj. HI. V obrti 14. člen Obrtne obratovalnice, ki poslujejo neposredno z naročniki, morajo biti odprte tako kakor trgovske obratovalnice. 19. člen Za gostinska podjetja in gostišča velja obratovalni čas, ki je določen v 8. členu tega odloka. C. Kazenske določbe 20. člen Zaradi prekrška se kaznuje z denarno kaznij0 do 2.000din: kdor nima objavljenega obratovalnega časa na vidnem mestu v obratu. 15. člen Ne olede na prejšnji člen pa moiajo biti odprte brivnice pozimi ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, poleti pa od 7. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. in od 13. do 19. ure, in sicer pozimi in poleti. Ob ponedeljkih so brivnice lahko zaprte, mora pa ena brivnica v Postojni biti odprta od 7. do 12. ure, in to samo poleti. Razpored, katera brivnica je v ponedeljek odprta, napravi obrtna zbornica. Slaščičarne morajo biti odprte ne glede na letni čas nepretrgoma vsak dan od 7. do 20. ure. 16. člen Fotografske delavnice morajo biti odprte ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, jn sicer poleti in pozimi. Ob nedeljah so odprte po potrebi ves dan sporazumno s kolektivom. Ob ponedeljkih so lahko zaprte. 17. člen Poslovahu čas za obrtne obratovalnice, določen s tem odlokom, sme po izkazani potrebi v posameznih primerih spremeniti načelnik oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve LO MO Postojna na. predlog obrtne obratovalnice ali obrtne zbornice. C. Poslovalni čas ob nedeljah in priznanih praznikih 18. člen 1. Prodajalne svežega mesa so pozimi in poleti zaprte, mora pa poleti biti odjprta ena prodajalna svežega mesa od 7. do 10. ure, kakor določi trgovska zbornica. 2. Prodajalne mleka morajo biti odprte pozimi in poleti od 7. do 10. ure. 3. P'rodajalne sadja'in zelenjave morajo biti odprte pozimi od 8. do 10., poleti pa od 8. do 12. ure. 4. Prodajalne kruha morajo biti odprte pozimi in poleti od 7. do 10. ure. 5. Slaščičarne morajo biti odprte pozimi in poleti od 7. do^O. ure. 6. Vulkanizerska delavnica v Postojni mora obratovati pozimi in poleti od 8. do 18. ure. 7. V Postojni mora bit odprta ena mehanična delavnica po razporedu, ki ga napravi obrtna zbornica, pozimi in poleti od 8. do 18. ure. Ne glede na to določbo pa mora avtoprevozniško podjetje v Postojni vpeljati obvezno dežurno službo pzimi in poleti od 8. do 18. ure. 8. Prodajalne časopisov morajo biti odprte pozimi in poleti od 8. do 11. ure. 9. Brivnice morajo biti odprte pozimi in poleti od 7. do 12. ure. D. Končne določbe 21. člen Ta odlok velja od dneva, ko ga sprejme na seji ljudski odbor mestne občine Postojna, objavi pa s« v »Uradnem listu LRS«. St. 11-280/5-55 Postojna, dne 16. junija 19,55. Predsednik LO MO: Jože Buša 1. r. 649. Ljudski odbor mestne občine Ptuj je na podlagi 2. točke 78. člena zakona o Ij'udskih odborih lueS! in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19/52) v zvez’ s 16. in 18. členom uredbe o spremembah in dopoliU' tvah uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Uraduj list FLRJ, št. 29/54) na seji dne 27. januarja 1959 sprejel ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloku o stanovanjski tarifi in razdelitvi najemnin na sklade za obmoČJ LO MO Ptuj 1. člen Odlok o stanovanjski tarifi in razdelitvi najeu1^ nin na sklade za območje LO MO Ptuj, objavljen j Uradnem listu LRS, št. 50/54 z dne 25. XII. 1954. s« spremeni tako, da se 1. členu navedenega odloK dodata nov tretji in četrti odstavek, ki se glas‘Ja,' »Kot stanovanjska površina se pri stanovanj5*4 . prostorih upošteva površina do največ 24ni". P hodnikih pa do največ 8 ma. Površina stanovanjskih prostorov, ki Prese°e 24m*, in površina hodnikov, ki presega 8m''!, 56 upoštevata pri določevanju vidne najemnine.« 2. člen V ostalem ostane odlok neizpremenjen. 3. člen Stanovanjska uprava pri LO MO Ptuj službeni dolžnosti popravek že določenih po tem odloku. 4. člen ^ Ta odlok začne veljati z dnem, ko se «binT1 »Uradnem listu LRS«. St. 1/1-1504/1-55 Ptuj. dne 27. januarja 1955. Predsednik LO MO: Janko Vogrinec L r' izvrši najeiu“1" Izdaja «Uradni Ust LRS« — Direktor In odgovorni urednik Ivo Lapajne - Tiska »tiskarna »Toneta Tomšiča«, vsi v LJ ^ IJanl — Naročnina: letno 1000 din — Posamezna številka 12 din do 8 stianl, vsake nadaljnje 4 strani 6 din ve 35g Uredništvo In uprava: Ljubljana, Erjavčeva Ha, poštni predal 336 - Telefon uprave 23-879 — Cek račun: 60-KB-5-z"