V senci znamenite Delte Donave se skriva preostanek 
pokrajine Dobrudže. Čudovit preplet kmetijske krajine in 
ogromnih obalnih mokrišč, v katerih kraljujeta obe vrsti 
v Evropi živečih pelikanov. Družbo jima dela izjemen 
spremljevalni orkester ornitoloških zanimivosti z ribjim 
galebom (Ichthyaetus ichthyaetus) in črnomorskim 
kupčarjem (Oenanthe pleschanka) na čelu. Ponudba 
vrst, ki je čisto preveč mamljiva, da bi bila 15-urna 
vožnja iz Slovenije za nas kakršna koli ovira.
ORNITOLOŠKI POTOPIS
S
redi noči, ko vsi pošteni ljudje že zdavnaj 
spijo, se naš avto previdno prebija po lokalnih 
cestah vzhodne Romunije. Po številnih kavah 
manevriramo med neštetimi »kraterji« in »udarnimi 
jamami« v cestah. Mimo nas po njih veselo poskaku-
jejo avtobusi, dostavni kombiji in tovornjaki. Preden 
nas prehitijo, nas z žmiganjem opomnijo, kakšni 
polži smo. Ohranjanje amortizerjev in podvozja v 
Romuniji ne sodi med pogoste vrednote. Proti jutru 
po dolgotrajni vožnji končno dosežemo cilj – Črno 
morje. Sledi še kratek enourni spanec v avtu in eno-
tedensko ptičarjenje se lahko začne!
ZALEDJE DELTE DONAVE
Ornitološko raziskovanje smo začeli v Severni 
Dobrudži (romunski del), kjer smo se večino časa 
zadrževali na območju okoli mesta Navodari in 
vasice Vadu. Severno od slednje se začenja ogromen 
DOBRUDŽA – 
SPREGLEDANI KOŠČEK RAJA 
V ZALEDJU ČRNEGA MORJA 
/ / Aleksander Kozina
Svet ptic 03, september 2022 12

ZNAČILNOSTI DEŽELE
Površina:  
15.588 km2 (romunski del); 
7.566 km2 (bolgarski del)
Število prebivalcev:  
900.000 (romunski del); 
310.000 (bolgarski del)
Sofija
Bukarešta
Navodari
Rt Kaliakra
Romunija
Bolgarija
Turčija
Grčija
Črno morje
Pester PREPLET KMETIJSKE 
KRAJINE IN OBALNIH MOKRIŠČ je 
zagotovilo za nepregledne množice 
zanimivih in ogroženih vrst ptic.
ROŽNATI PELIKAN 
(Pelecanus onocrotalus)
Svet ptic 03, september 2022 13

Zanimive vrste ptic:
rožnati pelikan 
(Pelecanus onocrotalus)
kodrasti pelikan 
(Pelecanus crispus)
kratkonogi skobec 
(Accipiter brevipes)
belorepa priba 
(Vanellus leucurus)
ploskokljunec 
(Calidris falcinellus)
ribji galeb 
(Ichthyaetus ichthyaetus)
črnomorski kupčar 
(Oenanthe pleschanka)
bledi kupčar 
(Oenanthe isabellina)
plevelna trstnica 
(Acrocephalus agricola)
sistem lagun, ki se nadaljuje v delto Donave. 
V nasprotju z delto, kjer brez čolna in lokalnih 
vodnikov ni veliko možnosti za raziskovanje, je ta 
del veliko bolj prijazen za samostojno odkrivanje 
njegovih skrivnosti. 
V manjšem jezercu na začetku vasi se je trlo pobre-
žnikov vseh velikosti, med katerimi so se nam zdeli 
najbolj zanimivi ploskokljunci (Calidris falcinellus). 
Čudovito kuliso so nad vodo dopolnjevale vse tri 
vrste »močvirskih« čiger, med katere se je pome-
šala tudi zelo glasna črnonoga čigra (Gelochelidon 
nilotica). Med sprehodi ob lagunah severno od 
vasi so nas preletavale jate rjastih kozark (Tadorna 
ferruginea) ter številni kodrasti (Pelecanus crispus) in 
rožnati pelikani (Pelecanus onocrotalus). V trstišču je 
mrgolelo različnih trstnic, med katerimi je stopala 
v ospredje plevelna trstnica (Acrocephalus agricola), 
ki v Evropi gnezdi samo v obsežnih sestojih trstičja 
ob Črnem morju. Zelo lepo smo si lahko ogledali 
rjavoperute komatne tekice (Glareola pratincola) in 
elegantne jezerske martince (Tringa stagnatillis). V 
drevesnih sestojih smo lahko opazovali sirijskega 
detla (Dendrocopos syriacus) in številne seleče se 
belovrate muharje (Ficedula albicollis) ter rumene 
vrtnike (Hippolais icterina).
V bližini lagune Sinoe smo opazili edini primerek 
ribjega galeba v času našega obiska tega območja. Gre 
za vrsto, ki v Evropi gnezdi samo v delti Donave, kjer 
pa število gnezdečih parov iz leta v leto narašča. Na 
obrobju delte, ravno v bližini vasice Vadu, je v zadnjih 
letih začela gnezditi tudi belorepa priba (Vanellus 
leucurus), ki pa nam je na žalost ni uspelo videti. 
Nekoliko bolj južno, v okolici mesta Navodari, 
smo na stepskih površinah večkrat opazovali 
blede kupčarje (Oenanthe isabellina), nad glavo 
pa nam je zajadral čudoviti mali orel (Hieraaetus 
pennatus). Nabor zanimivih ujed sta dopolnila še 
rjasta kanja (Buteo rufinus) in mali klinkač (Aquila 
pomarina). 
Pestro ornitološko dogajanje so dopolnjevali šti-
rinožni stepski prebivalci, med katerimi so največ 
pozornosti zbujali tekunice (Spermophilus citellus) 
in zelo plašni zlati šakali (Canis aureus). 
Na zadnji dan smo v Romuniji srečali tudi lokalne-
ga ornitologa, ki se je pohvalil, da se je še pred nekaj 
dnevi oglasil v Škocjanskem zatoku, kamor je prišel 
pogledat pribo vrste Vanellus cinereus (z začasnim 
slovenskim imenom komatna priba). 
V grmovnih in 
gozdnih sestojih 
na Kaliakri so 
našo pozornosti 
zbujali pri 
nas zelo redki 
MALI MUHARJI 
(Ficedula parva).
Jezeri Durankulak 
in Shabla sta 
pomembni gnezdišči 
PLEVELNE TRSTNICE 
(Acrocephalus agricola).
RJAVOPERUTA KOMATNA  
TEKICA (Glareola pratincola)
Nad nami je 
zajadral MALI OREL 
(Hieraaetus pennatus).
V okolici Rta Kaliakra 
so se zadrževali 
številni pobrežniki, 
med njimi tudi 
MOČVIRSKI MARTINCI 
(Tringa glareola) in 
MALI PRODNIKI 
(Calidris minuta).
ČRNOMORSKI KUPČARJI 
(Oenanthe pleschanka) so nemoteno 
skakljali po razvalinah trdnjave.
Svet ptic 03, september 2022 14

RT KALIAKRA IN OKOLICA
Po nekaj dneh smo se odpravili proti jugu in preč-
kali mejo z Bolgarijo. Bolgarski del Dobrudže je 
približno dvakrat manjši kot romunski in ornito-
logu ponuja precej manj lokacij, kljub temu pa tudi 
tukaj najdemo izjemna območja in pester nabor 
redkih vrst. Poleg tega so tudi ceste tu veliko lepše 
in prijaznejše do jeklenih konjičkov kot v Romuniji. 
Komunikacija z domačini pa je bila v obeh državah 
pogosto kar izziv, saj angleščini do obal Črnega 
morja še ni uspelo dobro razširiti svojih lovk. 
Glavna ornitološka in turistična zanimivost v bol-
garskem delu Dobrudže je Rt Kaliakra, katerega 70 
metrov visoki klifi se zajedajo v Črno morje. Zaradi 
lege in odličnega razgleda je Kaliakra izjemna 
točka za opazovanje selečih se ptic, predvsem ujed, 
pelikanov in morskih ptic. Za višek selitve ujed smo 
sicer bili sredi avgusta ravno nekoliko prezgodnji, 
kljub temu pa smo videli posamezne seleče krat-
konoge skobce (Accipiter brevipes) in stepske lunje 
(Circus macrourus). Veliko bolj pestro je bilo doga-
janje v grmovju in na skalah. Rt je domovanje še 
enega specialista, ki ga najdemo samo v tem delu 
naše celine – črnomorskega kupčarja (Oenanthe 
pleschanka). Njihovo opazovanje se je izkazalo za 
veliko enostavnejše, kot smo pričakovali, saj tu 
med številnimi turisti nemoteno skačejo po razva-
linah trdnjave na koncu rta. 
V grmovnih in gozdnih sestojih na Kaliakri je 
mrgolelo selečih se ptičev pevcev, med katerimi so 
zbujali pozornost pri nas zelo redki mali muharji 
(Ficedula parva) in veliki slavec (Luscinia luscinia). 
Na stepskih površinah so nas razvajale številne 
zlatovranke (Coracias garrulus), poleg njih pa tudi 
črnočeli srakoperji (Lanius minor) in laški škrjanci 
(Melanocorypha calandra), ki jih lahko na domačih 
tleh opazujemo bolj poredko oziroma le izjemoma. 
Poleg Kaliakre smo v južni Dobrudži obiskali še 
jezeri Durankulak in Shabla, ki sta pomembni gnez-
dišči plevelne trstnice. Tu smo prav tako opazovali 
kratkonoge skobce in še številne bolj pogosto vrste 
vodnih ptic, kot so rjava čaplja (Ardea purpurea) ter 
spremenljivi (Calidris alpina) in srpokljuni prodniki 
(Calidris ferruginea). 
Teden dni je prehitro minil in že smo se polni vtisov 
odpravili na pot proti domu z gotovostjo, da se 
čimprej vrnemo v izjemno zaledje Črnega morja. 
TEKUNICA 
(Spermophilus citellus)
KALIAKRA je s svojimi 
70 metrov visokimi 
klifi ENA IZMED 
NAJBOLJŠIH TOČK ZA 
SPREMLJANJE SELITVE 
na vzhodnoevropski 
selitveni poti.
foto: vse 
Aleksander Kozina
Svet ptic 03, september 2022 15