OrcMfro fn opranništuo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračaj o. Z aredoištvoro se more govoriti vazk dan od II.—12. ure dopold. Telefon st. 113. IMBina listo: Celo leto..........12 K Pol leta ...... 6 K Četrt leta......... 3 K Mesečno............ 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 1? K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnik ozna-ailib velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 148. Zopet nov slučaj protislo-vanske Bienerthove vlade. NajbrezobzirnlejŠe nastopa s slovenskimi uradniki finančno ravnajteljstvo v Gradcu. Nameščenca na Spodnjem Štajerskem pričajo, da so 'najožji krogi predsednika gijofa Meusija v vednem stillen z nemškim Volksratom. Pričajo pa tudi, da je*za pre-zidij v Gradcu merodajna le beseda, katero Izprego-vori v prijog kakega nemškega uradnika član nemškega Volksrata. Pred kratkim smo poročali, da je bil prestavljen iz Miafibora v Feldbaeh davčni oskrbnik Dolinšek, ki je znan kot eden najboljših davčnih uradnikov na Spodnjem Štajerskem. Da so poslali tega uradnika v nemško Sibirijo, zato niso imeli, gotovo nikiakejga povoda. Čudimo se tudij, da gre potrpežljivost in. pa vestoost tega slovenskega uradnika tako diajleč, da se pusti brez vsakega ugovora prestavljali v nemške kraje, dasi ravno je bij zaradi vzgoje otrok navjezan na Maribor. Zla to jssprajzmjeno tmealto ee je mnogo potegoval neki drugi slovenski davčni (oskrbniki, k,i že opravlja to službo pet let na Zgornjem Štajerskem. Njegova obitelj je primorajna nadi Šolanja otroki stanovati v Mariboru. Na vse te okoljščine se finančno ravnateljstvo ni oziralo, temveč hoče poslati na to mesto znanega uradnika ES kodeka, iz Ptuja, za katerega se je posebno potegoval nemški Violksrat. Radi te zadeve se bodo še te dni slovenski poslanci pritožili v ministrstvu. Dr. Krek o svojem predlogu. Pod naslovom „Dostavek k 86,urni seji državne zbornice“1 opisuje državni poslanec dr. Krek v „.Slovencu“ razloge, ki so privledli Slovenski klub do teg|a, da je po dr. Kreku i vložil, jv državni zbornici nurj(ni predlog za izpremembo poslovnika. Dr. Krek piše, da je Slovenlski klub /imel idejo za ta predlog iže minulo poletje, ko je 'Sljovpnsk|a Jednota zvršila svojo voljo, da -bodi s proračunom , regea dnevni r(ed. iTajkrait pa še Ini bil Čas zato. Disciplina in železna doslednost Slovenskega kluba, ki ima svoje korenine v značajnosti svojih čjjanov in v inteligenciji i;h eneiigiji njegjovegja) njačellnil^a,; je take Maribor, dne 22. decembra 1909. razmere Ustvarila, ki je-bilo v njih mogjočei tjakore-koč avtomatišfci izsiliti izpremembo poslovnika. „iMi smo pogumni. Ko ßmo Videli, da je Bie-nerthova vlada pretežno vlada nemškega bloka, smo ji napovedali najhujši boj in to smo tudi držali. Razšli smo se s krščanskimi socialci in brez ozira na posledice ostali dosledni svojemu stališču. .Splošni avstrijski katoliški shod je postal nemogoč. Boj proti vladi se je še poostril, k,o je potrdila oderuško banko. Op ti priliki se je ’jasno izkazalo, da nlima večine, . ki bi mogla delati ž njjo. Tistih pfet glasov (ministrskih in Simona Starčka) je 'za redno delo v ljudski zbornici le premalo. Vlada ni šla. Držal jo je nemški blok in tisti, ki so ,te misli, da je nemško svobodomiselstvo najvažnejši faktor v državi. Dokler se ta misel ne izpodbije popolnoma in brez pridržka, ni mogoče misliti na,, to, kar imenujemo izpremembo vladnega sistema, tudi potem rte, če bi dobili 'Jugoslovani ali celo Slqvenci sami kakega ministra. Moč nemškega svobodomiselstva in vsega, kar je ž njim v zvezi, je bito pa tem večja., čim slabotnejši je, bij parlament, ki je (živel' v vednem strahu prod nemško) obstrukcijo. Seveda ni bilo treba nemškim svobodomiselcem, naetionalccm in liberalcem potem več ofcistruirati, ko je že njihov veto zalegel pri vladi in višje. Torej jb bila potirebtna izprememba poslovnika. Te pa rednim potom ni bilo mogoče uveljaviti, ker so se ji poleg, nemških svo-bodomiselcev upirtali tudi pociajni demokrat je. Kdor, to upošteva, bo razumel nafe hoj, ki je šel do obstrukcije. Mi sicer še nismo bili vložili nujnih predlogov, toda s Svojim nastopom smo jasno kn-zafi, da s češkimi agrarci stojimo in pademo. Tal a se je ustvarilo ozračje, ki smo v njem z enim udarcem Spremenili vse politične razmere. Homeopat iško smo ozdravili .bplezen, ki je imela strašne simptome, a v resnici smešno majjhen vzrok, postavili smo parlament pred dve vprašanji. Ali hočete dati nam, ki obstruiramo, formalno dovoljenje za to, in s tem izpodbiti vse napade na. nas in na vsak» obstrukcijo, ter tako razbiti tg 'parlament, ali' p,a odreči se za vsako stranko pravici 'do oh|sjftjukieijjB j n rešiti parlament strahu pred njo? To vprašanje staliti je bilo mogoče za nas in za češke /agrarne samo zato, ker. bi bili. zadovoljni z uspehom tudj v sjlučjaiju, ko bg se zbornica razpustila. V/sak ve, da bi naša stranka, pridobila več mandatov. Stranke, ki so se bale pritrditve na prvo Vprašanje, ker bi jih, oslabile nove volitve, sploh miso bile niti spodobne za našo taktiko; Letnik I. Zbornica je potrdila drugi del naše dileme in s tem sijajno rešila, čast demokratiškega načela;, s katerega je ,izšla. Nemški Vsvobodomiselci so izolirani javjkah ob strani. Stranke, ki so jih držali v objemu, Poljaki in kj-ščejnski socialci, so si oddahnile, vlada s svojim /Schreiperjem, ki je gljasoval proti nujnosti našegia p red toga, in Bri nški m, ki se je bat glasovati proti nemškemu razpravnemu jeziku, so je strahovito blamirala. IPasfci t mora tako gotovo* kakor je: Amen v ,Očenaš(u Pričenja se rito'a doba)!“ Politični pregled. Gosposka zbornica. V ponedeljek je imela gosposka zbornica sejo, v kateri je prišla na dnevni red izprememba pos.lov-nška državne zbornice. Sestavila se je posebna komisija, Id je zborovala d,Ve uri. V zbornici je nato v imenu te komisije priporočal knez Schojuburg, nuj se izprememba poslovnika odobri. Isto je priporočal tudi notranji minister baron Haerdtl. Poslovnikov» izprememba se je sklenila soglasno, ker so se nemški nasprotniki reforme vzdržali glasovanja. Proračunski odsek. V. ponedeljkovi seji proračunskega* odseka se je razpravljalo o proračunskem provizoriju. Bieuerth je imel daljši govor, v katerem je izjavil, da ni res, da bi imela avstrijska vlada kak tajni pakt z ogrsko vlado, da njegova .vlada ni nasprotna Slovanom. Treba je določiti dnevni red vsaj za prihodnje zasedanje, če ne za celo let,o. .V narodnem ozira je treba premirja, da, se bo vsaka stranka, ne da bi škddovala 'svojpjm interesom, se ptpsvetilja parlamentarnemu delu. Kar se tiče sestave nove vlade, ima vsaka stranka; pravico izreči svoje mnenje, odločitev se pa mora prepustiti vladarju. Dr. Korošec je v svojem pomembnem govoru napadal sedanji sistem v 'Avstriji. Obsojal je nastop Bienertha, v vprašanju bosanske banke in Bilinske-ga, ki se je ustrašil kartela pivovarnarjev in hoče naložiti davek na vino. Bienerthu jn Bilinskemu Jugoslovani ne bodo nikoli odpustili/. Vladna politika na jugu obstoja w podkupovanju, vlada je sama diskreditirala-avstrijsko misel. Na /Hrvaškem se nihče ne upa nas top) ti za Avstrijo, ker takoj sumijo, da je za to podkupljen; s kakšnimi sredstvi dela vlada PODLISTEK. Otrobi. (Konec.) Konkurenca je tu nenavadno živahnb. " Koliko debelih /rac se je že speklo v raznih uredništvih listov tem se posla;!» kot željno pričakovana pečenka med veliki svet, ih katera se pov|žije povsodi z največjo slastjo! Kateri časnik prinaša več |lepo zavitih laži, ki postreže zadostno z opravljanjem in obrekovanjem, ter se more ponašati ž mjitožino opolzlegja gradivai, — kakor so premnogi nemški časniki — in kateremu ne ma|n|ka, pikantnih novic, temo se ni bati,, da bi za oslabelostjo prominul, Pč^lušni in radodarni čitatelji ga bodo že var rovali pogina, zakaj človek je že od narave bolj k slabemu nagnjen, nego k dobremu. Siedaj bi z mimo vestjo ialhko odložil škripajoče pero, ali ker je ravno pripka, morda; ne boi odveč, ako navedem še dejstvo* katero je dalo povod temu razmotrivanju. Tega ali onega' bi le utegnilo zanimati, to tembolj, ker se kaj jednakega ne čuje vsak dan. Mar-* sikdo bi morebiti rekel: Skoda časa!. Ali Če se /vzame v pošitevi, id*a je; (nekda j o tem govoril celi okraj, in da je stvar dolge čaisa uazr burjala duhove, potemtakem mislim, 'da se ta; maia izguba časa že pozabi. Pri zgodovinskih dogodkih je sicer taeobhodno potrebno, določiti kfraj, kje, in čas>, fcedaj se je do- tična reč vitšila;, drugače nima vest o tem nikjake objektivne vrednosti. Ali iz lahko umljivih razlogov mi ni možno povedati niti prvega, niti drugega. Za naš1 smoter bo pe, tudi popolnoma zadostovalo, ako navedem gol faktum. Evo ga;! Sedeli smo uprav pri kosilu in otepali dobro polite žganjee, kar vstopi v sobo nam že od davna dobro znana beračica iz bližnjega trga. Ako me spomin ne Vara,, zvali so jo vobče e,Gapovo.“ Bila je to že bolj priletna, v dve gubi se držeča), a sicer 'Še jako trdjqfa in silno zgovorna ženska/. 'Jezik jej je nepresjtano migal, kakor osi rep, da ostanem pri domači primeri. — Dobro jutro' vam Bog daj; za k|ajk dar božji bi Vas prav ponižno prosila, če je vajšja volja. O šmarnih mašah bom šla na Brezje, bom tudi za Vas spomnila, jame v svojih običaj njih /frazah. v- Malo morate potrpeti, ;da pokjosimo, de gospodinja; saj veste, da /ima pri jedi Še vsak pes rad svoj mir. — D, prosim, se bom pa majo oddahnila, pravi zopet beračica. Ali’ že veste., kaj se je sijnočf pri nas dogodilo? — Kaj takega? Mi nismo jpe nič sliša&b — Jojmine! Siam Bog in sv. križ božji nas varuj take nesreče, tu se prekriža, ter nadaljuje: Žabarja. — morda ga poznate >— je hotel hudič vzeti; pa kar živega, pomislite ljudje božji! i—■ Kaj je pa, vendar naredil? vprašamo vsi vprek. ’Zenica malo ponoslja, da bi si Opomin razbistrila, kihne, in potem nadaljuje: Saj vgste, kakšen je bil. IVse, kar je med tednom prislužil, pognal je v nedeljo po gr-.u, pa še zmanjkalo mu je. Zena in otroci so pa doma stradali. No,' včeraj popoldne gre >v cerkev h krščanskemu nauku. Tu so gospod Janez prav gpmjjivo pridigovlali o pijančevanju ter nam kasali, kam ta slabost človeka pripravi. Žabarja f0 tako gabilo^ da 'je skfenp, poboljšati se, in da bi bila obljuba bonj veljavna, se je /pptem pri blagoslovu, prod živim Bogom zaklel, da ne bo več popival. Ko pa grede iz cerkve pride do onp bajte’ ne more fiti mimo, da bi 'si, kakor po navadi, ne privoščil par požirkov žganca,. Tnkpj pa je bilo zbranih že nekaj njegovih bratcem, in on se ni mogel Jočiti od n$ih|; kakor da je Obsedel na smoli. Mračjlo se je že, ko je Žabbr zapuščal barako. Spela mu ni hotela več idati na kredo, kar ima čisto prav; saj se je že tako ves opotekal. Ko pride 'doli do tistega gozdiča, prikaže se mu neki jako lepo pisan ptič. iOn ga 'je hotgl Jvjeti, ali ptič se mu je vedno umikal, total pa je pr^v pri tleh. Ko prideta tako ,žo blizu doma, pokliče še ženo, da bi mu pomagala vjeii ptiča. Žena, res pride ven, ali ptiča tne vidi nikjer. On začne na; to strašno preklinjati in s.e rotiti. Ptič pa se pri tej griči jzpramrafc v grdega, kosmatega psa. 'Zajbiarja obide groza in takoj še popolnoma, iz-trezni. iVes prepaden gre v hišo, a pes pa za njim, Žabar jame z rokama in nogama suvali na vse pretege, kakor da je obnorel, ter kriči »te, vse grlo, da naj mu pomagajo psa (spoditi ven, kpr ga hoče popasti. na jugu, dovolj jasno dokazuje p|roces Friedjung. Kar se tiče Slovencev, naglaša dr. Korošec potrebo slovenskega vseučilišča in ostro napada vlado, ki pri tem ne vprašuje za mnenje Jugoslovanov, marveč bodi v posvete k našim narodnim nasprotnikom. Zato vztraja Sflovenski klub neizpremenjjeno ,v na-sprotstvu zoper sedanjo vlado, bojeval se bo zoper njo, dokler ne izgine s površja l Liberalni Nemci so poskušali zajvleči glasovanje o proračunskem provizoriju, ki je bil končno odobren s 26 proti 18 glasovom. Zia so glasovale stare vladne stranke, proti socialdemokratje in Slovanska Jednota. Glasovanja so se vzdržali Ploj (!)(, Malik, Rolsberg in Mastalka. Državni zbor. V včerajšnji seji je naznanil predsednik dr, Piattai, da je cesar že sankcioniral izpremembo poslovnika. Seja se je vršila že na podlagi novega poslovnika. Pričelo se je s prvim branjem trgovinske pooblastilne predloge in zakonskega predloga o pospeševanju živinoreje. V razpravi je imel daljši govor tudi trgovinski minister dr. Weiskirchner, Obe bred-logi ,ste bili izročeni tozadevnim odsekom. Poslanec Holj je svoj nujni predlog glede odpisa zemljiškega davka umaknil, ker je predsednik Patjtlai ugodil njegovi 'želji, da. bo na. dnevni red prihodnje seje stavil enako poročilo davčnega odseka. Danes je zopet; seja. 'Glasovi o Krekovem predlogu. Visi če$ki ((isti se peöajq z ü^reklqkim nujnim predlogom za spremembo zborničnega poslovnika. ;„!Venkov“ piše : * „.Nemški tabor je vsled slovanskega predloga razdvojen. Priznlajmo si, da so ddjslej zmagovale le nemške obstrukcije. Nemci so s svojim skrajnim na-sprotojv|a|njem imeli vsakokrat uspehi, med tem ko so dobre posledice naših obstrukcij vedno bile paralizirane, kakor Mtpo je nastal mir. Zla, nas Cehe je torej važno, da so obstrukcije, od katerih so imeli korist vedno Je Nemci, onemogočene.“ ^ „Den“ piše: „Gotovo z današnjim dnem npjsmp dobili možnosti, da vračamo Nemcem enako, kakor so oni nam dajali desetletja; s spremembo poslovnika ne bomo vsemogočni, toda tega tudi hoteli nismo. Hoteli smo les da se otresemo nemškega terorja im neenakosti, v kafijeri femo od leta 1897 živeli. To je pomen sklepa o spremembi poslovnika. V parlamentu ne bo več odločalo grobo nasilstvo, krik in muzikalni instrumenti, od djanes bolj ko kedaj treba, c^a pošilja češki narod svoje najboljše ljudi na Dunaj. To bo moral češki narod kmalu spoznati in to bo ravno prava sreča, in blagoslov za našo bodočnost.“ .Tiržaška |„Ediijnost“ piše med drugim o Krekovem predlogu to-le: „Nastane seveda vprašanje: kaj naj sodimo mi o tem zakonu. Nemško-ILberalbo časopisje s staro dunajsko Židinjo besni. To je za nas dobro zname- nje. Nemški krščanski socialni . in liberalci .so so rajdi predloga sprli. 'Prvi so glasovali za, drugi pa proti. Nemška Gemeinbürgschalt je prenehala minulo soboto. To je prjva, dobra pjosledica Krekovega predloga, ,a graška „Tagespošta“ se že boji, da pride do večine, k|atero b;odo sestavljali Cehi, Poljaki, Slovenci in nemški krščanski socialni. Dosedaj na kaj takega ni bilo mogoče misliti, ker bi bili nemški nacionalni z obstrukcijo preprečili delovajnje ; vsake take večine. Sedaj to ne bo več mogoče. Vsaj za eno leto ne. In t,o nemške nacionalne peče. Op ra vičem a je nada, da začenja z novim poslovnikom' tudi nova doba za toli težko skušane avstrijske nairolde. Zato pa se pridružujemo tudi mi odkrito* in jz veseljem aplavzu, s, katerim je pozdravljala zbornica minulo soboto :dr. Kreka,“ ! Nova zarota proti carju. Na sled so prišli na Ruskem zopjet novi, daleč naokoli razširjeni zaroti zoper carja, Nikolaja. Glave te zarote se nahajajo v Peterburgu, Moskvi, Kijevu in Setiastopolu. Na carjevi jahti „.(Standard“:, ki leži pred Livadijo zasidrana, so našli bombe. Takoj nato se je podal vodja žendarmerije in tajnik notran- Ajli čudno: psia nihče ,ne rt ore opaziitji. Vsi navzoči so mislili, da se pijanjcui mesni. Ta' pa ves obnemogel leže na postelj ter poprosi, naj mn gredo po gospoda, drugače ga bo vrag vzel. Sosedje, ki so se med tem zbralj pri njem, se zavzeti spogledajo, in nekdo res skoči doli v župnišče povedat, kaj da se pri Žajbarju godi. Kmalu na to pridejo gospod kaplan, moljjo nekaj ih bukev in pokrope vso sobo z blagoslovljeno vodoi. Takoj potem pa pes izgine. ' Žabar se je umiril ter je bled kakor smrt pripovedoval, kaj da je zakrivil. Danes na vse zgodaj je bil ,že v, župni cerkvi, kjer se je .zopet z Bjojgom pospravil. Tu je ženjen, prenehala; pri pa smo tudi ravno pokosili. Gospodinja ivstanei, da odpravi bprači|co, ostali smo v fee pni šfei daljp pjpmjankovali j d ienv db-godku ter gä pretresjavali pa v sp sitramt. Nekoliko neverjetna še nam je stvar vsekplco dozdevala, ali teg,a jsi !pa zopet nismo mogli mlpjlfitij, |da bi! si kaj takega starica,' sama na pplem Spmisljla. jega minisitra, general Kurtov, v Sebastopol, da razkrije in razdere namene in naklepje nove zarote. V zadevo je vpleten tudi nadzornik tajine porcije Kjanldlrotov, 'katerega so |t|akoj zaprtji. Približno sto zarotnikov iz Moskve i)n K|ije>va je že v rokah policije, med njimi celo prolesorji in častniki. Zarotniki so imeli namen izvršiti atentat v Moskvi, ko bi se car na povratku ustavil, ako bi se jim to ne bi posrečilo v Livadiji, Krščanskim socialnim organizacijam v Trbovljah na pomoč! V Trbovljah delujejo sledeče maše organizacije:; strokovno društvo paznikov, strokovno društvo rudarjev, izobraževalno društvo, (telovadni odsek Orel in kmečko-idelavska hranilnica in posojilnica. Vse te organizacije pa se ne morejo natzviti, ker pi-m!ajo primernih prostorov, da, batjii se je celo, da bodo vsled pomanjkanja prostorov morale prenehati. V očigled mogočni,, organizaciji socialnih demokratov, M so si ravno letos pjostatvijti) svoj delavski dom, v očigled dejstvu, da Trbovlje z več tisoči delavcev igra odločilno ulogo pri državnozborskih Volitvah (okraj BrežicešSevpioarLaškol)/, ne Smemo pustiti, da naše organizacije propadejo, temveč z vsemi’ sredstvi delovati na to, da dobe lastno streho, svoj' lastni društveni dom. V to svrho se je ustanovila stavbjinskh zadruga Lastni dom, zadruga iz omejejnoi ^zavezo, katera začne na spomlad z zgradbo društvenega dlorna. Da dobi za zgradbpi potrebna Sredstva, se obrača ‘ na vse slavne zadruge, društvfe,, p. n. gospode somišljenike itd. z najnljiud'nejšo prošnjo, da podpirajo stremljenja zadruge s tem, da vplačajo jeden ali več. deležev po 10 K. Dloleži se i]jr\Jih djesiet let ne bodo obrestovali, pač pa izplačali, če zadružnik članstvo odpove. DrdMven 'dom bo obsegal dvorano, društveno gostilno in lokale za naše organizacije. Društveni dom je neobhodno potreben, ker sedaj nji (mogoče prirediti ne večjih' zborovanj, ne predavajo j, ne |gled!ar lišjkijh. predstav, ne veselic, ker se telovadni fodsjek Drei ne more razviti, ker so vse naše organizacije od danes do jutri. Društveni dom v Trbovljah bo pripomogel, da se bo kršeansko-socialna organizacija v Trbovljah razširila in ojačfijlia. Kdor je ^rtjaMj kršeansfkot-so-cialnega delavstva, kdor želi, da n aß e organiziacije ne propadejo, temveč da bapredUjejo, se naj spomini o prihodnjih praznikih , in ob Novem /etn sf,avbi)nske zadruge Lastni dom v Trbovljah, pristopi k nji kot član in pošlje vsaj jeden delež v znesku 10 K. Ne pustite,*, da bi mednarodni sociajldemjokrati v Trbovljah, v največjem rudarskem središču ma Slovenskem, odtujili vse delavstvo veri in narodu! Odbor za zgradbo društvenega dpma: Dr. (Ivan Benkovič, državni poslanec,: Za Slovensko krščansko-socialno zvezo v Mariboru: Dr. lAInJtpn Korošec, dr. 'Josip Hjohnj|ec,, in Vlado Pušenjak. Za Kmečko-dolavsko hranilnico,, in posojilnico v Trbovljah):! kaplan Nikolaus Jamšek, inačelniifc; nad-paznik Ivan Božič, član načeHstjva: kmet Mihi. Grešak, čjlan načelstva!. Za kmečko bralno društvo: kmet Ignac iStrovs, nar mestnik predsednika. Za strokovno društvo paznikov;: paznik Iv, jZiupan, * predsednik., Za strokovno društvo rudarjev: rudar Ivan Brunek, predsednik. Raznoterosti. Občni zbor S. K. iS. IZ', Na nedeljski občni zbor naše Slovenske krščansko-socialne zveszo so prišli poleg že omenjenih še sle,dlejöl brzojavni pozdravi: D u n a j. Iz vročega napornega boja rta dunajskem bojišču pošiljamo iskrene pozdrave organizaciji slovenskega naroda na (Štajerskem in bodočnosti naše junaške mladine. Za Slovenski klub: dr, Šušteršič. Dunaj. Vrlemu ljudstvu im junašiki (mladini pozdrave. Deželni glavar pt. Šuk'.jo. Dunaj. Moč poslancev se naslanja na ozki stik z narodom. Živela vaša organizacija, temelj naše moči. Pogačnik, podpredsednik državnega zbora. Dunaj. Zadržana vsled razmer v državnem zboru vse iskreno pozdravljava. Dr. Krek, dr, &‘> rošec. Dunaj. Delavcem, delavkam na narodni njivi navdušeno kličeta: Bog vas živi. Povše, Grafenauer, državna poslanca. Gradec. Bog 'blagoslovi delo za boljšo S*v dočnost slovenskega naroda. Društvo Kres. Maribor. Zadržan kličem zborovalcem, vrli mladini in zastopnikom društev krepki: Živeli! Naprej na ppdlagi naših političnih načel na izobrÄv valno delo v prid in blagor slovenskega ljudstva, Deželni poslanec dr. Karl Verstovšek. „Narodni Dnevnik“ kot politični zgodovinar. Glave si belijo liberalci, kdo ima večje zasluge pri velikem političnem uspehu, ki so ga slovanski po- slanci dosegli v državnem zboru, Komu bi se naj dala krona ura fglavp, ali Sustterlšiču ah Kreku, ali Kramaru ali komurkoli? Da bi slovenski liberalec priznal zasluge poslancev Slovenskega kluba ma Dunaju, tega še ni slišal svet. Im zato „'Nar. Dnevnik“’ potvarja predzgodovino Krekovega predloga za spremembo opravilnika. Za uvod tej „zgodovini“ mu služi laž, češ, da je Šušteršič s tovariši vred doma pridigal obstrukcijo, na Dunaju pa je slovesno izjavljal: gMi ne delamo obstrukcije! “ To bi bilo torej nekako a la Ploj. Toda resnica je, da se naši poslanci niša bahali z obstrukcijo, da je niso delali, pač pa Su bili pripravljeni svio je pjrij atelje abstrukoijfoni'sljčbe deške agrarce podpirati, če bi bilo treba. Tako je tudi izjavil v svojem govoru dr. Krek. Kakor je uvod „Dnevnikovega“ („Đunajskega pisma“ lažnjiv, tako je tudi glavna vsebina tega pisma — laž. Ideje po spremembi poslovnika umre klerikalni zmaj. In, znova je zatrepetajo njih 'srce in znova je megla zakrila libteralbo dvorano. Nitji Le^nipan jih ni za-mogel utolažiSL čeravno je dejal, Blai so se raspršile pene, da so odletele pleve in da je ostalo čisto, kleno zrnje. Na obrazih si spoznal, (da bi marsikdr teremu bile ljubše pleve, nego . zrno kakega Špindlerja in Lešničarja. Tudi dr. Kukovca in Božiča še bi dal povrh, čeravno je Narodna stranka bojda le zmagala,v 14, reci v štirinajstih, občjfnajh. Brez navdušenja in meglenih pojmov so zborovalci zapustili Celje. Zvečer pa je njih vodja in e dinji deželni poslanec dir, Kukovec imel čudno prikazen. Sedel je v mehkem naslonjaču Svojega sajlonja, polumrak je legal na zemjljo in v daljavi je pfjaval mesec had občno meglo. In tedaj se mu ,je zajsdelo, ’da začuti na hrbtišču mogočen udarec, pod katerim se je skrivilo njegovo telo. Skočil je pje končuj in spoznal je udarec deželnozborskih volitev. S potrtim hrbtiščem se je sklonil najzaj in mesec je obteejval polfitjičnega mrtveca. Cas beži y . Slivnica pri, Celju. iTiukaj smo čutijli dne 13. tu m., ob y22. uri zjutraj rahel potjresbi punek. Celje, dne 21. decembra. Vsted neprestanega dežja je Savinje narastla skoro za Štiri metre Vsa celjska okolica je preplavljena; mestni vrt ob Savinji je ves pod vodo, istotako tudi mestni oddelek, kjer so vile ob vodi. Dohod do Teharjev in Sovodenj po cesti je zaustovljen. V plinarni deluje požarna bramba, da prepreči, da bi voda prišla v peči. Radi slabega pota in vode otroci ne morejo v šole. Voda še vedno narašča. Trbovlje. Prihodnjo nedeljo dne 26. t. m., takoj po drujgi tihi sveti maši, ima pazniško strokovno društvo svoj mesečni sestanek, kakor po navadi v gostilni gospoda Jagra,’ vulgo Parašuha. Vabljeni so ysi stariši, da se tega sestanka prav gotovo udeležijo. Staritrg pri Slovenjgradcu. Vabilo ma božično veselico podpisanega bralnega društva v nedeljo dne 26. grojdnä I960 (Štefanovo) v zgornjih gostilniških prostorih gospoda Petriča v Staremtrgu. Vspored: 1. „Naša zvezda" od A. NedVed, poje mešan zbeip 2. („Večer“ od J. Aljaš, poje mešan zbor. 3. „Opomin k petju" od P, H. gatner, poje mešan zbor, 4, „Na betlehemskih poljanah.!“* Božična igra v treh dejanjih, 5. Deklamacija, 6. ,„|Ml|a|tici“ od R. A. Hribar, poje meßan zbor. j7(. Prosta zabava s petjem, tamburanjem in Šaljivo pošto. Začetek točno ob %,4, uri popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor, Gornjigrad. Vabilo na 'gledališko predstavo na Stefanovo dne 26, decembra 1909 v župnijskih prostorih v Gornjemgradu ob y23. uri popoldne'. Igralo se bo: 1. „Večna mladost, in večna lepota", igrokaz v treh dejanjih. 2. .„Rdeči nosovi“', burka v enem dejanju. Videli boste obleke iz starih rimskih časov, bengalični ogenj, prikazni. Igra b,Večna mlaidost ia večna lepota“ se godi ob času preganjanj a kristja--nov. Sedeži 80 v, stojišča 40 v, otroci 20 v, Gdibjor izobraževalnega društva. Kranjsko. Nova odkritja v svetovnoznani Postojnski jami, Raziskovalec podzemeljskih jam Andrej Perko je odkril 13. in 14. decembra zopet nove deje za Nadvojvoda Ivanovo jamo. Novo odkriti deli jame so polni krasnih kap\nikov. Perko še nadaljuje svoja raz* iskovanja in upa priti v krajfckem zopet do novih dotok- Belokranjska železnica. Minuli (eden se je vršila revjzija nove trase za belokranjsko železnico. Komisiji so bili predloženi trije načrti, in sicer dva za progo NovomestoiCrnomelj in eden za; Crnomelj-Metlika. Velika večina interesentovv se je izrekla za to,’ da se gradi železnica kot, glavna proga črez Črnomelj in Gradac v Metliko. >Z;a to progp so se iz-rekjli’ tudi zastopniki deželnega odbtom in trgoviskp-obrtne zbornice. Doseglo se je tedaj. soglasje za progo NovomešttoOrnomelj-GradacHMetlika. ;S to progo bo zelo pomagano etosedaj , tako zapuščeni Belo-krajini. Izstop dr. Žerjava. Tudi med kranjskimi liberalci zopet poka, ker mlajši radikalci nočejo biti več skupaj z nenarodnimi liberalci. Starešinstvo radikalcev je zato pozvalo svojega zastopnika dr. izterjava, naj izstopi iz izvršiln. odbora liberalne stranke, ka:r je ta tudi storil. b,iNarod“ je moral to prinesti s kislim obrazom, ker je izgubil mlade agilne moči.. ‘ j 1 i I j J ’ Primorsko. Dopolnilna deželnozborska volitev na Goriškem namesto umrlega poslanca Ueriča se je vršila minulo nedeljo. Zmagala je V. L. S. ijn je bil izvoljen poslancem Franc Zlobec, ki je dobil 2500 'glasov več kot pa vsi, liberalci, agrarci in socialdemokrat]o skupaj. Naši somišljeniki in volilci so pokazali, da se zavedajo., Zavraten napad irredehtovcev ha JSl|bvenoa. V nedeljo zjutraj ob 1, uri jo Slovenec Anton Krpan Čel ravno i.z. kavarne 'Minerva na Aocpedottu v Trstu,. ko se mu je približalo krdjelp ljuTli, jd, so ga, vedoč, dat prihaja iz ßl'oven^ke kaivarno, brez, vsar kega razloga,, (z vso besnostjo pret’ejp[li. Na| vpitje Krpana sta- pritekla dva ijedarjjaj, k’i sta aretirala glavnega pretepača, razvpitega, irredentovca Rug-giera Bernardino, kakor tudi njegove prijatelje. Med temi poslednjimi se je nahajal sam m^jfni svetovalec in deželni poslanec Carlo Banelli. Tihotapstvo ob laški meji.. Pred par dnevi smo poročali o tej stvari, ki je’vzbudila splošno pozor- nost na Goriškem. Sedaj je policija zaprla drugih pet laških trgovcev, in sicer dva iz Kormina, dka iz Bračana ob meji, in enega iz Gradiške. Dosedaj se nahaja v goriškjih zaporih sedem pseb radi ta lafere. Tihotapstvu, ki sega skoro po vsi Furlaniji, so prišli na sled tako-le: Dne 21. novembra t. 1. ob dveh popolnoči je zadela laška .finančna ptatpulja, na neki voz v bližini Vidma, Patrulja je voz preiskala in je našla nabito pplno tihotapskega blaga. Aretirala je voznika in zaplenila voz. Dva tihotapca, ki sta bila skrita na vozu, sta-urno skočila iz voza in pobegnila. Tekla sta naravnost do drugega voza, ki je bil kakih 100 korakov zadaj, in sta obvestila druge tihotapce o preteči nevarnosti. Dotični voz je na to urno potegnil nazaj in se je izognil i finančnim stražnikom. Glavnega tihotapca Piara so prijeli. Obstojala je cela organizirana družba, ki je iz Avstrije izvažala sladkor, kavo in druge kolonijalne reči, a uvažala pa je vermut, marsalo itd, To se, je vršilo že celih pet leti Odstop tržaškega namestnika. Ro listih se razglaša vest, da bo tržaški namestnik princ Hohenlohe v kratkem odstopil. V istrski italijanski liberalni Stranki poka in vre, ker hočejo mlajši elementi priti na površje, ker jim ni po volji, d'a je deželni odbor in strankino vodstvo identično in da vladja takorekoč oligarhično gospodstvo, ki dela; vse samo v najožjem krogu, pod štirimi očmi. Dalje se starejšim tudi Očita, da pridejo premalo v stik z ljudstvom. (Radi • teh napjaldov od strani mladih je novoizvoljeno strankino vodstvo odložilo svoje funkcije1. < Rimske 1 starine v Trstu. V Ttrstut so prišli zadnji Čas pri izkopavanju temeljla za razne eidave na sledove štarih rimskih ,stavb. N ašfli so sled cele ozke rimske ulice in ostajnke hišnih zidav s fronto na uliteo. Razven tega so dobili tudi veliko. Število ilovnatih posod, amphor, denarja z Sliko Trajana, ostanke dveh manjših kamenitnih soh itd. Reški bančni roparji pred sodiščem. V soboto je bila končana obravnava proti bančnim vlomilcem, ki so dne 11/. äyguista vdrli] v reško ’Banco 1 Popo-iare, umorili ravnatelja Miloša ter ppkfaldli (14.000 kron denarja. Oblastem se je posrečijo, spraviti roparje pod ključ- Asi se rujski Židje in šipek: 19“ le(ui Samuel Sjrirski ali Orlof, pieliapik, pristojen v Rostov ob Donu; Salomon Ki’šinewski, elektrotehnik iz Odese, in (241etni Abraham Kri vic kj, mehjalnik iz ViilJŠa., jSvIirski in Krivicki sta že bfila predlkaznojva-na s progonom v Sibirijo, in sicer' prvi na tri in zadnji na dve leti. Svirski je bil obsojen n|ai najvišjo kazen za nedoletne po ogrskem kazenskem zakoniku, namreč 15 let. Za Kfifänewlskega je predlagal državni pravdnik' smrtno obsodbo, ker je glavni krivec umora ravnateljevega], a porotniki so to sodbo znižali ma dosmrtno ječo. Krivicki je bil oproščen. Pri razglasitvi obsodbe st,a obsojenca pjokazala svojo zoperno židovsko naravo in sta se glasno smejala,., Ko so' KiSinjewskega odpeljali, je še ta ,ukradel mimogrede z mize dva svinčnika. Razgled po svetu. Ruska razstava na vodi. Rusko društvo za brodarstvo in trgovino je udejstvovalo originalno misel. Na svojem parniku „Nikolaj II.“ je priredilo bogato razstavo ruskih proizvodov. Na tem parniku so razstavili svoje proizvode največje ruske tvornice in 140 trgovskih tvrdk. Veliki parnik „Nikolaj II.“ bo koncem meseca decembra t. 1. prišel za nekoliko dni v Odeso in se bo ustavil v pristaniščih: Varna, Bnrgas, Carigrad, Smirna, Mersina, Aleksandreta, Pirej, Solun ter se bo vrnil preko Carigrada v črnomorska pristanišča Samsnn, Kera Snnd, Trapeznnd in od tam nazaj o Rusijo. To potovanje, katerega se bode ndeležilo tndi mnogo časnikarjev, bo trajalo 75 dni. Parnik je znotraj-bogato okrašen v staroruskem slogu, ter predstavlja prii zore raznih ruskih mest. Dekoracije so izvršili prvi rusk nmetniki te stroke. Namen tega potovanja in razstave je, razviti kolikor mogoče živahno trgovino med Rusijo in bližnjim vshodom. Policijski agentje — tatovi. Časnik „Dilo“ poroča, da je prišel novoimenovani policijski komisar v Stanislav, dr. Lukomsky, ki se je že večkrat izkazal kot veščak v svojem poslu, na sled večim policijskim agentom, ki so bili domenjeni s tatovi, kateri so ž njimi delili plen in jih podkupovali. Štiri policijske agente so že odpustili iz službe. Čiščeuje viua z jajčjim beljakom. Za rudeča in črna vina se priporoča kot čistilo jačji beljak, ker ta način čiščenja ne jemlje vinu barve. Vzame se za 1 hi črnega vina 3, za isto množino belega vina pa 4 beljake. Te se dene v skledo, jim prida nekoliko soli (na 12 beljakov 1 pest), prilije malo vode in tako dolgo tepe, da nastane sneg. Ta sneg se preliva potem iz škafa v škaf večkrat. Nato se zlije ta zmes v sod, kateremu se je odvzelo toliko vina, da se lahko vlije čistilo. Čez nekaj časa se sod napolni in dobro zabije. Po 14 dneh se vino pretoči v sod, ki se je poprej zažveplal. Čiščenja vina se je lotiti, ko se je vino po pretakanju že nmirilo. Na Daljnem Vzhodu. „Rječ“ poroča, da sodi ruski ministerski svet o položaju na Daljnem Vzhodu tako-le: Japonska ne namerava vojske, pač se pa pripravlja, da prelomi gotove mednarodne dogovore. Oficijelni ruski krogi govore, da Japonska priklopi Korejo kot japonsko provinco. Koncem meseca decembra pride v Peterburg brat kitajskega regenta, princ Cej-Sun. Spremljal ga bo admiral Sa-Dzen-Bin. Princ je pooblaščen, da sklene protijaponsko rusko-ki-tajsko zvezo. UŠLA NAZNANILA ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev. Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori. 6 Župnijski urad v Spodnji Polskavi naznanja, da se bo v nadarbin-skem gozdu, ob okrajni cesti Pra-gersko-Slovenska Bistrica ležečem, dne 23. decembra t. 1. ob 10. uri predpoldaa vršila na javni dražbi prodaja borovega, smrekovega in nekaj hrastovega lesa v skupni vrednosti 14.800 kron. Pogoji so na ogled v župnijski pisarni v Spodnji Polskavi. Prodaja se vrši ob imenovanem časn na mestu. 232 Naznanjam, da sem otvoril vinotoč črez ulico in da točim vino domačega pridelka po najnižji ceni. Za obilen obisk se priporoča Pajk Jožef, veleposestnik, Dol pri Planini. 158 Trgovski sotrnđnlk, manufakturne in mešane stroke se sprejme pri Job. Ferenčak-n v Brežicah. _________________________282 Mož, samec, 55 let star, Bposoben za vsako delo, bodisi na polju ali kako drugo; zdrav in močan, zmožen slovenskega in nemškega jezika, želi za malo plačo in hrano primerne službe. Pisma naj se pošiljajo pod Franc Yračun na u-pravništvc. 231 Pezor Slovenci! Izdelujem obleke vsake vrste iz garantirano pristnega domačega in tnjega snkna po najnižji ceni. Postrežba točna in solidna. Franjo Pajk, krojač, Dol pri Pianini. * Ljudska hranilnica in posojilnica i Celju, registrovana zadrnga z neomejeno zavezo, v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta. Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8. Hranilne vloge se obrestujejo po 4»/2 % brez odbitka rentnega davka. Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno. Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. Posojila na zemljišča po 5% do 5»/*% brez in z amortizacijo. Posojila na zastavo vrednostnih listin. Osebni kredit na menice in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Ksnvertacija vključenih dolgo v. z najmanj-. širni stroški. Oskrbne svojim članom Izterjevanje Mjlhovllt terjatev« = Brezplačno reševanje vseh zadev. 4 Splošno priznana najboljša postrežba po zmernih cenah :: :: edino le pri domačem brivcu :: :: S. Ulčar-] u Koroška cesta 7 poleg Cirilove tiskarne. Za dijake najugodnejše cene. 233 Mrska crna vina! Sloneči „Terrano el’ Istria“ je neoporekljivo najboljše in najbolj zdravo črno vino, posebno dobro pri prehlajenju, pomanjkanja kryi in za prebolevnike (rekonvalescente). Se ne da primerjati z dalmatinskimi in drugimi lahkimi črnimi kakor rodečimi vini. Samo vsled svojega zajamčeno pristnega črnega vina sem v stanu, ga prodajati tako po ceni v steklenicah in zavojih. Marietta Lorber, Maribor, Tegetthoff-ova ulica 32. Hotel Pri belem volu v Celju sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : : 51 & s se priporoča za obilni obisk. Edina narodna steklarska trgovina Fran Strupi, Cell«* priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelan» in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. 2* Najsifje cene! Najsolldnejša in tea postrežba! Ut* debelo. M a drobne.» ---- Irt pleskar ^ Pozor! Slovenci! Pozor! Josip Macnh,Maribor Stolna ulica štev. 5. se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za zdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke ! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah. 48 Cerkveni in sobni slikar in pleskar Franjo Horvat Hl A RIB O R, Kasinosasse štev. 2. Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje eerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : : 53 Postrežba točnaI :: :: :: dene nizke! X IS X* > ■/& e Vi S ZjT x; y S v«fc f Z *> ni o O j*la 0 JI H» e trn e ’S 3 ;ja ► i .A ® A o ©.9 “ 3 g © ■" °- •• ü i, s “ >N P . 3 #C O M —* OD M Ö ’Sil’! S.gö. r öS 43 ’ 3 JI 0 »N £ * L R M 0 ■ E 0 v 0 ji •si |i P O ■sH ^ s # r bX> w 5UD.? [TČ M ^ © — ,-A § 1-A 8 Ä-a £ m ® © m rt © j-o’SX o. ° g * Jf ° s-* g® » rt»^ 0 S o o ’S .9 ® ■° g o. «s.«,9 ► S fl1* ‘’0'S ® fi « s G - ? ^ S .S Is II •C g 0-.9 >p 03 O Šg’Sc0 ® *8 jš > ® E u E •§ s