SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXII (56) • ŠTEV. (N°) 9	ESLOVENIA LIBRE	BUENOS	AIRES	•	20	de	maržo	-	20.	marca	2003
KO DRŽAVNE MEJE NE BO VEČ...
Pismo iz Gorice
JURIJ PALJK
Tudi v Sloveniji, ki je tik pred Evropsko zvezo, se veliko govori o tem, kako bo s 1. majem prihodnje leto dokončno padla državna meja med Italijo in Slovenijo. Pri tem se največkrat pozablja povedati najvažnejše dejstvo, da bo l. maja prihodnje leto državna meja odpravljena samo za carino, ne pa za policijo, in tako bo vse dotlej, dokler tudi Slovenija ne bo s pomočjo Evropske zveze pripravila na državni meji s Hrvaško tako imenovane shengenske meje. Gre za izjemno zahteven in drag načrt in bo njegova izvedba trajala kar nekaj let, lahko tudi štiri, predvidoma vse do leta 2008.
Vse to pišemo predvsem zato, ker bo po 1. maju prihodnje leto marsikdo razočaran. Med njimi bomo seveda tudi vsi tisti Goričani na obeh straneh državne meje, ki si že od nekdaj želimo, da bi goriški prostor spet dobil tisto vlogo, ki jo je nekoč imel v zgodovini, in to za vse narode, ki na tem prostoru živimo.
Ker živimo v času, ki dobesedno briše zgodovinski spomin, še posebno ga briše hitra televizijska slika, je prav, če povemo, da bo Evropska zveza Goričanom vseh narodnosti spet povrnila stanje, v kakršnem se je rodil tako imenovani oglejski duh. Furlani, Italijani in Slovenci in seveda tudi drugi narodi bomo zopet lahko zaživeli vse tisto, kar je oglejska Cerkev od vedno učila, namreč, da vsi verujemo v enega Boga, da pa se lahko in tudi moramo izražati vsak v svojem jeziku in vsak v svoji kulturi in omiki, kar je za vso skupnost velika obogatitev.
Marsikomu se zdi ta trditev za lase privlečena, in to predvsem zato, ker ne pozna lastne zgodovine, sicer bi vedel, kaj sta Oglej in oglejska Cerkev za Slovence pomenila. Žal v Sloveniji v šolah vse premalo govorijo in učijo o tem, tudi zato, ker se sami učitelji in profesorji niso v preteklosti tega skoraj nikjer mogli naučiti. Povedati pa je treba, da se tudi v slovenski Cerkvi premalo govori o pomenu Ogleja in oglejskega duha za vso slovensko Cerkev.
Predsednik Evropske komisije Romano Prodi bo I. maja prihodnje leto v Gorici, na meji pri železniški postaji, ki je danes v Novi Gorici, da bi jasno pokazal svetu in predvsem vsem nam, kaj bo že na simbolni ravni pomenil vstop Slovenije v Evropsko zvezo. Romano Prodi je kristjan in vemo, da oglejski duh zelo dobro pozna.
Na nas pa je, da se zopet zavemo vsebine oglejskega duha, ki je trden sestavni del naših narodnih, kulturnih in verskih korenin!
Slovenija v Haagu
V Haagu se je s slovesno zaprisego 18 sodnikov začela ustanovna seja Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Udeležil se je je tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Slovenija kontinuirano podpira ustanovitev ICC, saj bo ta pomembna institucija s svojim delovanjem lahko bistveno prispevala k svetovnemu miru, ocenjujejo na MZZ. Slovenija je sicer ustanovna članica ICC in je bila med prvimi šestdesetimi državami, ki so ratificirale Rimski statut (22. novembra 2001).
Slovenija se je v ponedeljek tudi pridružila deklaraciji EU, s katero ta izraža poftpJ>ro ICC in zaupanje v jjegoTO učinkovitost pri najhujših kaznivih deiaiiv	ki prizadenejo
najvišje vrednote mednarodne skupnosti.
V nadaljevanju sojenja nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiču za zločine v BiH in na Hrvaškem pred haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je kot priča tožilstva nastopil upokojeni general Jugoslovanske ljudske armade (JLA) Miloslav Djord-jevič.
Med drugim je spregovoril tudi o pripravah na intenzivno bombardiranje Ljubljane 26. julija 1991 s celotno eskadriljo jugoslovanskih bojnih letal, ki ga je po njegovih besedah preprečil tedanji predsednik zvezne vlade Ante Markovič, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.
Slovenija se je v sredo na odprti seji Varnostnega sveta ZN o Iraku pridružila govoru stalnega predstavnika Grčije Adamantiosa Vasilakisa, ki je v imenu Evropske unije, Bolgarije, Cipra, Češke, Estonije, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Romunije, Slovaške, Slovenije in Turčije izrazil globoko zaskrbljenost nad razmerami v Iraku. Po besedah Vasilakisa je treba inšpektorjem dati dovolj časa, vendar inšpekcije ne smejo trajati v nedogled. Kot so sporočili z MZZ, je bilo v njegovem govoru posebej poudarjeno, da bo imel način ravnanja z razvojem razmer v Iraku velik vpliv na sistem mednarodnih odnosov na področju učinkovitega preprečevanja nevarnosti širjenja orožij za množično uničevanje.
Cilj EU in navedenih držav ostaja takojšnja, popolna in učinkovita razorožitev Iraka, skladno z relevantnimi resolucijami VS ZN, še posebej z resolucijo 1441. Pri tem je bilo v govoru stalnega predstavnika Grčije
Slovenija o Iraku
poudarjeno, da želijo države, v imenu katerih govori, doseči razorožitev na miren način. Vojna ni neizogibna, sila pa je lahko uporabljena le kot zadnje sredstvo.
Vasilakis je poudaril, da Združeni narodi ostajajo središče mednarodnega reda. VS ima osrednjo vlogo in primarno odgovornost, pri čemer je deležen polne podpore držav, v imenu katerih govori.
Grški predstavnik je poudaril polno podporo delu inšpektorjev ZN. Inšpektorjem je potrebno dati čas in sredstva, za katere VS ZN meni, da jih potrebujejo. Kljub temu pa inšpekcije niso neskončen proces in se ne morejo nadaljevati neomejeno v odsotnosti polnega iraškega sodelovanja, je pristavil.
Irak mora izpolniti zahteve Varnostnega sveta in izkoristiti zadnjo priložnost, ki mu je ponujena. Irak mora takoj, polno, aktivno in brezpogojno sodelovati z inšpektorji, v nasprotnem primeru bo Bagdad sam nosil
odgovornost za posledice.
Enotnost in trdnost mednarodne skupnosti, ki je bila izražena s soglasnim sprejetjem resolucije 1441, ter okrepljena vojaška prisotnost v regiji je bila nujna za vrnitev inšpektorjev in ostaja pomembna tudi za dosego polnega sodelovanja Iraka, je še dejal Vasilakis.
V regionalnem kontekstu je grški stalni predstavnik v imenu EU in držav pristopnic zagotovil nadaljnjo podporo mirovnemu procesu na Bližnjem vzhodu in razrešitvi izrael-sko-palestinskega spora. Izrazil je podporo zgodnjemu uresničevanju časovnega načrta četverice	za
razrešitev bližnjevzhodnega vprašanja. Nujno je prenehanje nasilja ter naseljevanja okupiranih ozemelj. Potrebno je pospešiti palestinske reforme, pri čemer obvestilo palestinskega voditelja Jaserja Arafata, da bo imenoval predsednika palestinske vlade, predstavlja korak v pravi smeri.
Po STA
Spet problem v Piranskem zalivu
Sodnica v Pulju, Istra na Hrvaškem, za prekrške je poveljnikoma slovenskih ribiških ladij, ki so ju hrvaški policisti zajeli med ribarjenjem, Jasminu Čehiču in Rajku Jakominu, naložila denarno kazen v višini po 66.000 kun (skoraj dva milijona tolarjev - 10.000 dolarjev). Kot je še poročala hrvaška tiskovna agencija Hina, so odvzeli tudi ves ulov obeh ladij - skupaj 5640 kilogramov sardel in 110 kilogramov sardonov. Hrvaško zunanje ministrstvo pa je o dogodku z diplomatsko noto obvestilo slovensko zunanje ministrstvo. Kot je sporočilo hrvaško zunanje ministrstvo, naj bi slovenski ribiški ladji nezakonito ribarili znotraj hrvaških ozemeljskih voda.
Tako po besedah poveljnikov obeh ladij kot po besedah direktorja izolskega podjetja Riba Loredana Glaviča sta ladji Riba 1 in Riba 2 ribarili zunaj hrvaških teritorialnih voda pred Puljem. Po dvigu rib in mreže je na ladji vstopila hrvaška policija in posadki prisilila k odplutju v Pulj, je v poročal Radio Slovenija.
Kot navaja Hina, je direktor podjetja Riba Glavič odločitev sodnice komentiral z besedami, da njegovi ribiči toliko ne morejo zaslužiti v štirih letih dela. Eden od odvetnikov slovenskih ribičev pa je dejal, da je razsodba nepoštena. Na sodni razpravi v Pulju je bil navzoč tudi konzul slovenskega veleposlaništva v Zagrebu Marijan Ristič.
Vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel je povedal, da na ministrstvu v zvezi z incidentom še niso preučili vsega gradiva.
V nobenem primeru pa ni šlo za kršitev maloobmejnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško (SOPS), saj je do dogodka prišlo zunaj območja, ki ga določa SOPS. „Rav-nali bomo v skladu z ugotovitvami, ko bomo prišli do njih," je še dejal Rupel.
Zadnje ankete o referendumu
Iz Beneške Slovenije
V Špetru so slovenske organizacije Videmske pokrajine pod pokroviteljstvom beneško-slovenskih občin počastile spomin na pred letom dni umrlega mons. Pasquala Gujona, beneškega Čedermaca, ki je vse svoje življenje delal za duhovno in socialno rast svojega ljudstva. Predstavniki so povzeli večkrat poudarjene Gujonove misli, da
se Slovenci v Benečiji lahko uveljavijo in ohranijo le kot družbeno složni
Dnevnika Večer in Dnevnik 15. marca objavljata javnomnenjski raziskavi, ki kažeta visoko podporo tako vstopu Slovenije v Evropsko unijo kot v zvezo NATO. Sodeč po Večerovi anketi, ki jo je opravilo podjetje RM Plus, vstop v NATO podpira 54 odstotkov vprašanih (28 odstotkov proti, 18 odstotkov neodločenih), raziskava v Dnevniku, ki jo je opravila agencija Nina-media, pa kaže, da bi za vstop v zavezništvo glasovalo kar 59,6 odstotka vprašanih (18,9 odstotka proti, 21,5 odstotka neodločenih).
V Večerovi anketi je vstop v EU podprlo 82 odstotkov vprašanih (proti je sedem odstotkov, 11 odstotkov pa neodločenih), raziskava v Dnevniku pa kaže, da namerava na referendumu za vstop v EU glasovati kar 82,3 odstotka anketiranih (štirje odstotki proti, 13,7 odstotka neodločenih).
Kot komentira Dnevnik, lahko „Ie zelo veliki čeji bistveno spremenijo zdaj že znana referendumska izida".
Med razlogi za podporo vstopu v zavezništvo med vprašanimi prevladuje večja varnost (69,1 odstotka),
sledi pa ji tisti, da „Sloveni-ja nima druge izbire" (29,5 odstotka).
Med razlogi tistih, ki so proti vstopu v zavezništvo, pa je na prvem mestu nasprotovanje vlogi ZDA, ki skušajo v NATO uveljaviti svoje interese (49,1 odstotka), sledi pa mu to, da bi morali slovenski vojaki sodelovati v vojaških akcijah (36,3 odstotka).
Tiste vprašane, ki še niso opredeljeni glede vstopa v NATO (teh je bilo 21,5 odstotka), so pri Dnevniku povprašali, kaj je verjetneje - da bodo glasovali za ali proti.
Pri tem je 40,2 odstotka neopredeljenih odgovorilo, da se bolj nagibajo k podpori vstopu, 20 odstotkov pa, da je več možnosti za to, da bodo glasovali proti.
Na vprašanje, kako bodo glasovali na referendumu o vstopu v NATO, če bodo ZDA in zaveznice pred tem napadle Irak, pa je 47,6 odstotka vprašanih odgovorilo, da bi glasovali za vstop, 26,7 odstotka bi jih bilo proti, 20,7 odstotka pa je neodločenih.
To so zadnje ankete., ki so jih v Ljubljani pripravili pred referendumom. Kot vse kaže, je vladna propaganda dosegla svoje.
		
POGOVORI S HRVATI IN O SKUPNI NUKLEARKI .	SEMINAR ZA UČITELJE ..2 V SLOVENIJI			3
TURKOVA MAMA DOŽIVELA 100 LET		KJER VISOKE .. 3 SO PLANINE		.... 4
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT _______________________
VARNA SLOVENIJA V VARNEM SVETU
Spomnimo se osamosvojitve v letu 1991, ko so nam na južni meji in celo iz domačih kasarn grozile premočne tankovske kolone, ko smo se s strahom ozirali v nebo, ki je bilo pod popolno kontrolo agresorja, ko smo se stiskali v zakloniščih. Takrat smo si želeli, da bi imeli prijatelje, močne zaveznike iz NATO. Ko se je agresija v Bosni in na Kosovem sprevrgla v genocid in je kazalo, da nihče ne more več zaustaviti premočnih agresorjev, je nesrečne narode razpadle SFRJ rešila šele intervencija NATO.
Trenutno nas neposredno nihče ne ogroža, vendar še vedno živimo na robu politično zelo nemirnega področja, kjer razmere še zdaleč niso urejene. Na tleh Bosne, Kosova in Srbije še vedno tlijo agresivni nacionalizmi, ideje o velikih enotnih nacionalnih državah niso zamrle ter se lahko v neugodnih razmerah in v kombinaciji z verskimi nestrpnostmi, socialnimi in ekonomskimi problemi razplamtijo v nov vojni požar. V takšnem primeru pa bi bilo koristno in celo nujno imeti močne in vplivne zaveznike, ki so sposobni vzpostaviti in vzdrževati mir.
Končno nas ogrožata tudi mednarodni terorizem, širjenje orožij za masovno uničevanje, mednarodni kriminal, naravne in druge katastrofe. Tem grožnjam in izzivom časa ne moremo ubežati. Tudi če bi bili nevtralni ali če hočete neuvrščeni se mednarodnemu terorizmu in globali-ziranemu kriminalu ne moremo izogniti. Nasprotno, riziki bi bili še večji, ker bi osamljeni in oslabljeni pomenili ugodno zatočišče, mostišče in odskočno desko za njihove akcije drugod po Evropi. Sodobni globalni terorizem je usmerjen predvsem proti var-
nosti prebivalstva. Pri tem Slovenija ne more biti brezbrižna in nevtralna. Samo z zavezniki in v koordinaciji z mednarodno skupnostjo lahko preprečujemo tovrstne nevarnosti.
Varnostna politika, za katero se zavzema stranka Nova Slovenija, zahteva celostni pristop k zagotavljanju lastne varnosti in varnosti mednarodne skupnosti. Ta pristop se ne omejuje le na obrambno politiko ter politiko na področju zunanjih in notranjih zadev, ampak zahteva tudi reševanje mednarodnih problemov, kot so boj proti revščini, lakoti, nerazvitosti. Zavzemamo se za človekove pravice in socialne reforme, varovanje okolja in naravnih virov, za boj proti mednarodnemu terorizmu, organiziranemu mednarodnemu kriminalu in ilegalnim migracijam.
Nova Slovenija zagovarja moderen koncept poklicne vojske z moderno opremo in oborožitvijo, ki je sposobna enakopravno sodelovati z vojskami držav članic NATO v misijah umirjanja, obvladovanja kriz in vzdrževanja miru na možnih kriznih žariščih izven Slovenije, skupaj z drugimi državami zavezništva NATO ali pod okriljem mednarodnih organizacij, kot sta OZN in OVSE. Takšna sodobna vojska naj bi bila tudi sposobna delovati v okviru bodočih evropskih obrambnih sil za hitro posredovanje, kar bo postalo aktualno z vstopom Slovenije v Evropsko zvezo.
Nova Slovenija poudarja pomen prispevka Slovenske vojske in policije v okviru mednarodnih akcij za preprečevanje konfliktov, pri obvladovanju in umirjanju kriznih žarišč in ohranjanju miru, ter poziva Vlado, da okrepi tovrsten prispevek Republike Slovenije h kolektivni varnosti. V inte-
resu Republike Slovenije je še posebej pomembna umiritev kriznih žarišč v Jugovzhodni Evropi in sočasno vzpostavljanje mehanizmov demokratične in pravne države ter ekonomske sanacije držav v tem delu Evrope, kar ima vpliv na varnost Slovenije.
S povabilom v zavezništvo NATO smo dospeli do točke, ko iz države, ki je nekoč sama potrebovala varnostno zaščito in pomoč zavezništva, postajamo država zaveznica, ki bo lahko priskočila na pomoč tudi drugim. Čeprav smo majhna država, bomo lahko v zavezništvu NATO soodločali o skupnih svetovnih problemih.
Zveza NATO je predvsem evropska zveza in bo postala še bolj evropska z vstopom novih držav. S partnerskim odnosom z Rusijo in Ukrajino postaja Evropa od Atlantika do Urala in Centralne Azije cona miru in sodelovanja na številnih področjih, izven izključno vojaške domene. Zavedati pa se moramo tudi pomena ameriške, torej čezatlantske komponente v Zavezništvu, ki je v prejšnjem stoletju najmanj štirikrat odigrala odločilno vlogo pri reševanju evropske demokracije.
Glasovati proti vstopu v NATO bi pomenilo glasovati za politično, gospodarsko in znanstveno tehnološko izolacijo Slovenije od ostalih držav v Evropi. Pomenilo bi, da gradimo našo varnost na idealih, ki nimajo temeljev na realnih tleh, kar bi bilo zelo nevarno in vabeče za morebitne bodoče sovražnike. Pomenilo bi manjšo veljavo Slovenije v svetu, počasnejši razvoj, morda stagnacijo.
dr. Andrej Bajuk
ing. Jernj Dobovšek
prof. Tine vivod
Pogovor s Hrvati
Zunanji minister Dimitrij Rupel je sprejel podpredsednico vlade in hrvaško obrambno ministrico Željko Antuno-vič. Sogovornika sta soglašala, da bi bilo potrebno v prihodnje pozornost nameniti tudi dokončni rešitvi vprašanja meje med državama. Rupel se je ob tem zavzel za dokončanje postopkov v zvezi s parafirano in potrjeno pogodbo o skupni državni meji.
Hrvaška ministrica je ob srečanju poudarila interes Hrvaške za tesno sodelovanje s Slovenijo, saj državi povezujejo skupni interesi, še posebej na gospodarskem področju. Minister Rupel pa je povedal, da si Slovenija, ki se trenutno nahaja na ključni točki vključevanja v EU in NATO, želi, da se širitev obeh integracij ne bi zaključila, temveč se mora nadaljevati. Slovenija podpira hrvaška prizadevanja za vključitev v evroatlantske integracije in je pri tem pripravljena deliti svoje izkušnje. Rupel je hrvaški ministrici tudi predstavil delo Evropske konvencije o prihodnosti Evrope ter sodelovanje Slovenije pri tem.
Sogovornika sta se dotaknila tudi nedavno ratificirane meddržavne pogodbe o jedrski elektrarni Krško. Minister Rupel je ob tem izrazil zadovoljstvo, da je tudi Slovenija ratificirala omenjeno pogodbo, ki je tako začela veljati in jo lahko obe strani pričneta izvajati.
Jelinčič naj bi šofiral vinjen
O slovensko - hrvaški nuklearki
V noči s srede na četrtek so policisti v okolici Ribnice ustavili predsednika SNS in poslanca v parlamentu Zmaga Jelinčiča s sumom, da vozi pod vplivom alkohola. Jelinčič je opravil hitri test vinjenosti, vendar je odklonil podpis rezultatov testa. Ko so ga policisti želeli odpeljati v zdravstveni dom za odvzem krvi, je temu nasprotoval, zato so mu policisti odvzeli vozniško dovoljenje, in mu nadaljnjo vožnjo prepovedali.
Kot so povedali na Poli-
cijski upravi Ljubljane, bo policija s policijske postaje Ribnica zoper Jelinčiča podala predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Na policijski postaji niso želeli ne potrditi ne zanikati, da je bilo v Jelinčičevi krvi več kot 0,5 promila alkohola. Jelinčič sicer trdi, da ni bil vinjen.
Pred nekaj tedni je Jelinčič - zgleda - tudi vinjen vozil po magistrali na Gorenjskem in skušal zriniti neki avto s ceste. Zdaj ga trenutno še varuje poslanska imuniteta.
Slovenija je zainteresirana za odkup hrvaškega dela Nuklearne elektrarne Krško (NEK). To je jasen interes Slovenije in ta predlog sva z (bivšim) premieram Janezom Drnovškom predložila hrvaškemu premiera Ivici Račanu in podpredsedniku hrvaške vlade Goranu Graniču, vendar pa Hrvaška še naprej želi solastništvo, je v pogovoru za današnji hrvaški časnik Nedjelnji Jutarnji list dejal slovenski minister za okolje in prostor Janez Kopač.
Od leta 1998, ko je upravljanje prevzela Slovenija, je NEK proizvodnjo povečala za šest do sedem odstotkov, obnovila svoje sisteme, tako da je danes na trgu zagotovo vredna več kot pred štirimi leti, je dejal Kopač. Poudaril je, da so obenem vsi hrvaški delavci obdržali svoja delovna mesta, podpredsednik pa je ostal Hrvat. Upam, da bo na takšni osnovi potekalo tudi nadaljnje upravljanje
NEK po izvedbi podpisanega sporazuma, je dejal Kopač. Na vprašanje, v kakšni meri Slovenija potrebuje NEK, je Kopač dejal, da je za našo državo električna energija iz NEK zelo koristna, saj bi bili v nasprotnem primeru prisiljeni v uvoz.
Nedavno razpravo v hrvaškem saboru o koristnosti NEK za Hrvaško, Kopač med drugim komentira z besedami, da verjame, da je hrvaška vlada k sporazumu pristopila z dobrimi nameni, vendar vedno obstajajo politične sile, ki problemov ne želijo reševati, temveč jih kopičiti. Večern-ji list pa danes poroča, da bo Hrvaška od Slovenije zaradi nedobave elektrike med 30. junijem lani in 1. marcem letos zahtevala odškodnino v višini 56 milijonov dolarjev, vsak mesec, ki ga bodo hrvaški potrošniki preživeli brez električne energije iz NEK, pa naj bi Slovenijo stal šepet milijonov dolarjev.
Čeprav gospodarstvo nenehno stopa v ospredje, je vendar politično delovanje bistveno središče zanimanja v teh dneh in bo gotovo tudi še v prihodnje, prav do volitev 27. aprila.
Kampanja brez navdušenja. Kandidati napenjajo vse sile, da bi si pridobili naklonjenost volilcev. Vendar to je zelo težko. Ljudi, ki so pred dobrim letom soglasno vpili politikom, naj „izginejo vsi", je težko prepričati, da bi istim politikom ponovno izrekli zaupanje. Po drugi strani pa se je pojavilo nekaj novih osebnosti, katere pa ista publika z nezaupanjem gleda, češ kdo jih pozna in kaj bodo sploh mogli narediti. Normalen državljan je pred dilemo, ki je ne zna rešiti. V tem stanju ne moremo pričakovati velikega navdušenja.
Nejasna prihodnost.
Sploh pa narod na neki način čuti, da izvolitev novega predsednika ne bo kaj dosti spremenilo sedanjega položaja. Kdorkoli bo že prihodnji predsednik, bo moral dolge mesece delovati soglasno s sedanjim parlamentom, ki je strankarsko deljen, dejansko atomizi-ran. Tako kot se peronisti niso mogli zediniti v enem samem kandidatu, tudi v parlamentu nastopajo ločeni. Njihova večina je le nominalna. Ko gre za potrditev kakega zakona, nastopajo, kot da bili člani različnih strank. Vlada se mora pogajati z vsako skupino posebej. Po volitvah predsednika bo še težje, ker bo še več zamer in nasprotja. Prihodnji predsednik pa bo moral podvzeti vrsto ukrepov, če bo hotel stvari vsaj delno urediti. Ti koraki bodo bistveno nepopularni. Poleg tega je vprašanje, kakšen bo rezultat oktobrskih parlamentarnih volitev in ni nobene gotovosti, da bo prihodnji parlament vladi kaj bolj naklonjen.
Novo orožje. V težnji čim večje priljubljenosti pa se kandidati vedno bolj poslužujejo novega orožja: anket javnega mnenja. To seveda ni novost. A posplošena uporaba tega in pretiravanje v raznih smereh kaže, da računajo z uspehom. V čem sestoji ta praksa? Stranka (ali kandidat) ustanovi neko „podjetje za raziskovanje javnega mnenja" ali podkupi katero izmed obstoječih, da objavi izide, v katerih omenjeni kandidat močno nadkriljuje ostale. To naj bi za sabo potegnilo glasove neodločenih, ki bi se nagnili k „zmagovitemu" kandidatu. Tako smo priče pravi poplavi raznih anket, katerim pa sploh ne moremo zaupati, ker rezultate ne le potvarjajo, temveč se jih enostavno izmišljujejo. To že ni več raziskovanje javnega mnenja, temveč enostavna manipulacija v prid neki stranki ali kandidatu.
Številke. Ta pojav se je tako posplošil, da včasih dvomimo celo v ankete treh
ali štirih resnih ustanov. Vendar na splošno opazovalci soglašajo, da nobeden med kandidati ne presega 20% priljubljenosti. Tudi kaže, da so prvi trije še vedno peronisti (Kirchner, Rodriguez Saa in Menem ), sledi jim Elisa Carrio in nato Lopez Murphy. O ostalih ni vredno pisati. Ker je vrsta volilcev še neodločena in zlasti ker je mnogo mladih, ki bodo prvič volili (ti so najbolj neodločni), je končen izid prava uganka. Jasno pa je, da v prvi rundi ne bo nihče zmagal, kljub bombastičnim napovedim nekaterih kandidatov (zlasti Menema).
Konec bipartidizma. Naj peronisti še tako napenjajo sile in prepričujejo narod, dejansko se nahajamo pred razbitjem stranke. Kaj malo je verjetno, da bi sedanji nasprotniki (sovražniki) lahko sedeli za isto mizo in se mirno gledali, potem ko se sedaj obmetavajo s izstrelki težkega kalibra. Tudi če se stranka formalno obdrži enotna, bodo dejansko tri skupine, ki istovetijo tri različne stranke. Levica ima glavno predstavništvo v ARI, ki z Eliso Carrio zavzema četrto mesto. Lopez Murphy pa predstavlja desno sredino, z ogromnim potencialom a na dolgo roko. Radikali so dejansko izginili iz prvih mest političnega odra. Stari bipartidi-zem radikalov in peronistov tone v zgodovini; pred nami se -počasi a nevzdržno- odpira nova doba globokih premikov.
Novo vodstvo, novi vo-lilci. V okviru zadnjega srečanja pred volitvami je argentinska škofovska konferenca izdala posebno izjavo, v kateri kaže pot uspešnih volitev. Škofje nagla-šajo potrebo, da naj vsi vo-lilci izrazijo svojo voljo. To je potrebno, ker spričo dosedanjih izkušenj raste število tistih, ki se volitev ne udeležijo. Škofje tudi svetujejo, naj ljudje glasujejo za nove voditelje. To je pa nekoliko težje, ker popolnoma novih skoraj ni. Od prvih petih kandidatov je pravzaprav samo Lopez Murphy relativno nov v politiki. Odločitev bo težka zlasti za nove volilce. Kar 1.350.000 mladih se bo to pot prvič udeležilo volitev. Značilno zanje je, da so večinoma skeptični do družbe in do njenih voditeljev.
Barrionuevo. Večkrat smo sledili nastopu tega sindikalista in politika. Zadnjič smo omenili, da bo postavljen na zatožno klop v senatu, zaradi izgredov med volitvami v provinci Catamarca. Zadnje čase pa lahko zaznamo, da tudi med peronističnimi senatorji upada navdušenje za podporo njegovi polemični osebnosti. Se bliža konec njegovi prisotnosti v senatu? Rekli bi, da ne. A vse kaže, da je tudi argentinska politična srenja vedno manj dovzetna do mafijskih nastopov, ki so bila dolej tolerirana v argentinski politiki.
OBČINSKE VOLITVE NA KOROŠKEM
Na avstrijskem Koroškem so potekale volitve v občinske svete in neposredne volitve županov, na katerih je nastopila tudi slovenska manjšinska Enotna lista. Na lokalnih volitvah v 132 občinah so samostojne slovenske liste, ki so prejele podporo 5631 volivcev, pridobile 104 glasove. V 22 občinah bodo v občinskih svetih tako delovale z 52 svetniki.
Vendar je Enotna lista Hodiše vložila pritožbo zaradi neupoštevanja ene glasovnice. EL je namreč na volitvah za toliko izgubila edini sedež v hodiškem občinskem svetu.
SLOVENCI	V
Zakon o vojni grobiščih
Predstavniki poslanskih skupin vladnih strank so se 11. marca dogovorili, da naj vlada nadomesti besedilo predloga zakona o vojnih grobiščih za drugo obravnavo v DZ, tako da bi v tekstu vsebinsko povzeli doslej sprejete amandmaje v postopku sprejemanja zakona. Predlog bi nato v drugi obravnavi najprej obravnaval odbor DZ za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide, nato pa tudi državni zbor. Tako naj bi se najbolj sporni 13. člen, ki ureja napise na grobiščih žrtev zunajsodnih likvidacij, glasil: „Umrli kot žrtve vojne
in povojnega nasilja".
Jelinčičeva SNS ne bo podprla zakona o vojnih grobiščih, ki „bo izenačeval udeležence vojne in s tem izkrivljal zgodovino". Kot so zapisali v izjavi za javnost, se strinjajo s komisijo vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč, da je treba omenjeni zakon sprejeti in ga uveljaviti s postavljanjem obeležij, vendar se ne strinjajo s predlagateljem zakona glede vsebine, ki temelji na enakopravni obravnavi vseh žrtev ne glede na njihovo ideološko pripadnost za časa življenja.
Slovenska literatura na Ognjeni zemlji
Slovenska literatura je letos znova dosegla Ognjeno zemljo. Marino Munoz Lagos, novinar časopisa El Magallanes, ki izhaja v mestu Punta Arenas na skrajnem jugu Čila in pokriva področje Ognjene zemlje, je namreč v nedeljo, 2. marca, objavil obširno poročilo z naslovom Pet slovenskih pisateljev o knjižici „Letras eslovenas", ki jo je izdal Center za promocijo slovenske literature. Omenjeni center je knjižico izdal oktobra 2002 v okviru literarne turneje Maje Novak, Braneta Mozetiča, Andreja Blatnika, Toneta Škrjanca in Svetlane Makarovič po Čilu, Argentini in Urugvaju.
Novinar Lagos je doslej
že dvakrat obsežno poročal o slovenski literaturi. Leta 1994 je objavil članek o knjižici sodobne slovenske kratke proze, prevedene v španščino, ki so ga izdali pri Društvu slovenskih pisateljev, leta 1996 pa še o izboru sodobne poezije, ki je prav tako izšel pri pisateljskem društvu.
V mestu Punta Arenas, ki je od Ljubljane oddaljeno več kot 18 tisoč kilometrov, živi močna hrvaška skupnost, priseljenci pa so tja prišli predvsem z otoka Brača. Časopis El Magallanes je nedeljska izdaja tamkajšnega osrednjega dnevnika La Prensa Austral, ki ima že več kot stoletno tradicijo.
Učitelj sem,
Prosim vse svetnike v nebu, naj k pomoči mi stojijo, ko zapuščam Argentino.
Ko vam pel bom zgodbe te, prosim, nikar ne zehajte. Misli v Tivoli hitijo. (1)
Zvone je nestrpno čakal, (2) da nabere svojo čredo. Kufrov pa je mrgolelo.
Ko smo se nakapljali,
Rezko smo še počakali, v Maribor šli veselo.
Na Trojanah krof pojedli, skupna slika in pa pesem, prav nobeden ni bil resen.
- komunikativno, Gradiva za učenje slovenščine (dr. Nataša Pirih Svetina)
Učenje besed, širjenje besedišča in kreativno pisanje (prof. Mojca Jesenovec) Priprava na hospitacije, Možnosti za povezovanje slovenske šole s sobotnimi šolami v Argentini, priprava skupnih glasil (prof. Dragica Motik)
(4) Prof. Dragica Motik je natančno pripravila in zavzeto vodila celoten seminar. Deluje v Zavodu RS za šolstvo in že od prvega seminarja dalje koordinira njihov potek. Prvi dan nam je predstavila program, metode in oblike dela na seminarju in nas povabila k socialni igri: „Napišite vedro sporočilo". To je lahko samo beseda ali cela poved. Malo smo bili v zadregi, a smo se hitro skorajžili in napisali lepe misli. Vas zanima, katere? Bomo pa kakšno rekli v prihodnjem srečanju. Vam pa, kot se za učitelja spodobi, nalagamo domačo nalogo: Napišite vedro sporočilo in ga komu posvetite.	VB
ki rad poje! (2)
so bile na programu tudi kulturne prireditve. V gledališču Maribor smo prisostvovali predstavi Ljubosumje (Esther Vilar). Obiskali smo tudi likovno galerijo. V Cankarjevem domu v Ljubljani pa smo se udeležili operne predstave Faust.
(3) Prvi del seminarja je potekal v Di-jaškem domu Tezno. Ravnatelj Franc Zunkovič nas je gostoljubno sprejel. Kraj se nam je zdel zelo primeren za študij na seminarju. Bili smo kot dijaki med dijaki, z majhno razliko v letih, in kot se za dijaka spodobi, smo pili samo brezalkoholne pijače. Tako smo bili vedno dokaj trezni in smo lahko s polno paro sodelovali pri vseh predavanjih, pod naslovi: Osnovna pedagoška znanja osnova za uspešno načrtovanje in izvajanje pouka (prof. Irma Veljič) Kako
učimo in se učimo slovenščino
POGOVOR S TURKOVO MAMO
„Sto let naj Bog mamico živi, sto let naj živi!"
Čas teče. Leta se kopičijo na ramenih, a duša cveti kot popek v prvem spomladanskem jutru. Mlad je tisti, ki se v srcu in v duši počuti mladega. To nam je tudi dokazala Marija Vese, poročena Turk, ko je v sredo 12. marca praznovala 100 let. Ta obletnica je gotovo vredna, da ji posvetimo svojo pozornost, zato smo jo prosili, da za nas in naše bralce obudi nekaj svojih neštetih spominov.
Za mizo sedi Turkova mama, ob njej hčerka Angela...
Najprej čestitam k rojstnemu dnevu.
Hvala lepa, prav lepa hvala.
Kako ste kaj praznovali?
Lepo je bilo, prišle so Mici Malavašič Casullo in Nežka Kržišnik in še druge prijateljice in mi v imenu Lige žena in mater čestitale. Lepo je bilo, prijetno. Danes bomo pa praznovali z domačimi.
Od kod ste pa doma?
Vas se imenuje Sinovica. Majhna vas, šestnajst hiš jih je vse skupaj.
To je na Dolenjskem?
Ja, ja, na Dolenjskem. Že bolj proti koncu je že druga fara Gregorška, sveti Gregor.
Koliko vas je bilo v družini?
Samo en brat ostal, rojenih pa nas je bilo sedem. Največ jih je umrlo kmalu po rojstvu. Ostala pa sva sama z bratom. On je pa postal težak invalid. Ranjen je bil v glavo, tako da se še na slikah pozna, kako je bil ranjen, v glavo in na nogo. Med drugo svetovno vojno.
Ste se poročili doma?
Ja. Mož je pa bil iz druge vasi, imenovana Novi Pot.
Kako sta se pa spoznala?
Se že ne spomnim, je že dolgo od tega.
Vaši otroci so bili vsi rojeni v Sloveniji?
Dve sta bili rojeni v Italiji, ostali pa vsi doma.
Koliko otrok ste pa imeli?
Joj, me je kar sram povedati. Deset.
Kdaj ste pa prišli v Argentino?
V Argentino pa smo prišli v začetku marca leta 1948. Ladja se je imenovala Santa Cruz.
Tukaj, v Argentini, ste se takoj naselili v Buenos Airesu?
Najprej smo se naselili v San Luisu. Škof je vzel deset družin z brezplačnim stanovanjem. Je bilo lepo v San Luisu, samo kraj je bil reven. Mož ni dobil dela, nič nismo zaslužili. Potlej smo pa šli prav v drugo smer, naselili smo
se v Mar del Sud. Tam je bila naseljena skupina Slovencev. Vsi smo dobili delo. Ženske smo delale takrat, ko je bila „temporada". Mož je delal v delavnici, ženske smo pa po hišah, ko so prišli letoviščarji. Potem smo se naselili v Buenos Airesu. Najprej smo delali pri nekem Hrvatu. Dober človek, samo da je v naprej povedal, da nam bo pomagal z vsem, kar potrebujemo, samo z denarjem ne.
Kako ste se pa preživljali?
Sreča, da je Angelca dobila sulžbo v fabriki. Tam so pa točno plačevali in smo z tisto njeno plačo čakali, kdaj ie bo Hrvat domislil kaj plačati. Drugače je pa bil dober človek.
Je bilo težko se privaditi argentinskemu življenju?
Govoriti je bilo najtežje. Če nismo znali, smo kar pokazali.
Ste že dolga leta vdova?
Ja. Mož je umrl leta 1970, hčerka Milka pa 1971. Mlada je bila, dva otroka je pustila, punčko in fantka. Stara sta bila tri leta in leto pa pol.
Sta bila bolna?
Milko je zadela možganska kap in je živela samo en mesec potem. Moj mož je pa bil zmeraj bolehen. Vedno je hodil k zdravniku.
Bi se želela vrniti v Slovenijo?
Ne. Saj nimam nikogar tam. Vsa družina, kolikor nas je, je tukaj. Včasih pa le pogrešam. Zvečer premišljujem, kako je bilo nekdaj tam	in kje	sem zdaj. Sama	sebi	ne
verjamem, kam sem prišla.
Katera so bila, po vašem mnenju, najlepša leta?
Doklar je mama	živela,	je bilo	najlepše.	Ona	je
zbolela, ko sem bila stara 14 let, umrla pa je leto kasneje. Bila je v postelji in me je potrebovala kot majhen otrok. Zdravnik je rekel, da je zbolela, ker je bila preveč delavna ženska in ni znala sama nase paziti. Ko pa je umrla, je bilo hudo. Morala sem skrbeti za	družino.	Druga dekleta	so
popoldne kam šle, jaz	sem pa
morala doma kuhati. Jaz sem imela rada družbo.
Vaš oče je dolga leta živel?
Ja, 85 let je bil star, ko je umrl.
Kako si pa zdaj krajšate
čas?
To je pa prava težava zame. Biti brez dela, čakati, pa gledati, kako bo šel čas naprej. Jaz sem navajena delati. Kadar sem imela dosti dela in sem gledala, kako drugi sedijo, sem si mislila, kako so srečni; če je dosti dela, je hudo, če ga pa ni, pa je dosti težje prenašati, če nimaš za-
Slaviti sto let življenja ni vsakdanji dogodek. Se sama Turkova mama ne more verjeti tega in se spominja: ,,Enkrat so punčke iz slovenske šole slavile materinski dan in so pele: "sto let naj Bog mamico živi, sto let naj živi!" Kako je to mogoče - sem si mislila,- kateri človek bo izpolnil sto let?!"
Gospa Marija„ Bog vas živi še mnoga leta!
,,V deželo vina gremo."
A prišli v dom smo Trezno (3) Razočaranje - vam rečem.
Kufre gori in pa doli potem pa kar brž na delo. Krog in krog pa vse je belo. Dragica takoj povabi (4), naj bi vedro sporočilo dali. Kar pogledal sem debelo.
Opombe, da ne boste tudi bralci debelo gledali:
(1)	19. januarja ob 13. uri smo se
zbrali na parkirišču pred športno dvorano Tivoli v Ljubljani . Prav tisto nedeljo se je vršil referendum o privatizaciji železnice.
Ko je naš šofer spravil vso prtljago v red ( kar za glavo se je držal), smo se s prevoznim avtobusom Nered odpeljali v Maribor.
(2) Dr. Zvone Žigon, iz Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je koordiniral spremljevalni program seminarja. Ogledali smo si Maribor in Pohorje. Spoznali smo tudi Porabje na Madžarskem in Pomurje. Poleg izletov
Ženska odbora Koalicije Slovenija za vstop v EZ in NATO
Ženska zveza N.Si in Ženski odbor SDS odločno podpirata vstop Slovenije v zvezo NATO in v Evropsko zvezo. S tem se bo uresničil nacionalni program samostojne Slovenije, kateremu smo se državljani Slovenije zavezali že pred dvanajstimi leti s plebiscitarno odločitvijo za lastno državo in njeno umestitvijo v evropski duhovni, kulturni, politični, socialni in gospodarski okvir. Članstvo v zvezi NATO bo Sloveniji zagotovilo varno in stabilno okolje za vsestranski razvoj države, utrditev demokracije, varstvo človekovih pravic, zmanjšali pa se bodo tudi izdatki za obrambo. Poleg obrambnega in varnostnega vidika je pomembno poudariti tudi nevojaški pomen NATA. Ta zagotavlja hitro in strokovno pomoč ob velikih naravnih nesrečah, znanstveni program NATA pa omogoča štipendije in finančno podporo na področju znanosti, tehnologije in raziskovalne infrastrukture ter zagotavlja večje možnosti izobraževanja in zaposlovanja. Z vstopom Slovenije v NATO bodo odprte nove priložnosti za ekonomsko sodelovanje. Zato poudarjajo, da nikakor ne smemo zapraviti priložnosti za pridružitev k najbolj demokratičnim, kulturnim, gospodarsko in politično razvitim državam ter priložnosti za sodelovanje pri graditvi velike združene Evrope.
Prva mladinska maša in srečanje v Glevvu
Skupna obnova Blejskega otoka
Začelo se je leto in začela so delovanja. Za pripravo preve mladinske maše v letu smo mislili, da bi kakor lansko leto bilo bolje iti malo v naravo in tam preživeti ves dan.
Tako smo se v nedeljo 9. marca prvič v letu zbrali v Glevvu na "quinti" Brago-vega Misijonišča. Skrbelo nas je, če bo lepo vreme; zjutraj je bilo nebo oblačno in je grozil dež, a čez dan se je zboljšalo in smo lahko uživali tudi sonce. Bilo nas je približno 70 mladih iz vseh domov.
Najprej smo se udeležili prve mladinske maše v letu 2003, ki jo je daroval Janez Cerar CM. Bila je prva post-
na nedelja, evangelij je govoril o skušanju Jezusa v puščavi in to je bila glavna misel, katero je mašnik poudaril.
Po maši smo zajtrkovali vsi skupaj pod drevjem in se nato razvedrili na prostem: fantje so sestavili dve ekipi in igrali nogomet na velikem igrišču; druga skupina se je igrala odbojko, nekateri pa so se v senci pogovarjali ali igrali na kitaro in prepevali. Za obred smo si kakor zmeraj razdelili dela, da tako vsi sodelujemo.
Tako smo prživeli nedeljo in se ob 5. popoldan vrnili vsak na svoj dom.
DR
Na ministrstvu za kulturo sta ministrica za kulturo Andreja Rihter ter ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode 13. marca podpisala protokol o skupni skrbi za državni spomenik Blejski otok. Ministrica in ljubljanski nadškof sta uskladila vprašanja, povezana z rešitvijo kulturne dediščine Blejskega otoka. Ta bo kmalu deležna intenzivne obnove, h kateri bosta skupaj pristopili v enem delu država in v drugem Cerkev.
Nadškof in metropolit Rode pa je povedal, da je to, da Blejski otok v zadnjih letih propada, dejstvo, in dodal, da sta bila neurejena predvsem stopnišče in obala. Ker je torej poseg nujen, so se z ministrstvom za kulturo dogovorili za skupno obnovo, to pa je tudi glavna vsebina podpisanega protokola. S tem naj bi zagotovili, da bo otok v prihodnjih mesecih in letih dobil tisto idealno podobo, ki si jo vsi želimo, tako da bodo tako Slovenci kot tuj-
ci, ki množično obiskujejo ta turistični kraj, zadovoljni in da bodo iz Slovenije odnesli kar najboljše vtise.
Kar se tiče lastništva Blejskega otoka, to prepuščajo v presojo sodišču, njihova naloga pa je, da poskrbijo, da se konča proces degradacije in se začne proces obnove otoka in objektov na njem, je še dejal Rode.
Ministrica je povedala tudi, da morata sedaj obe strani poiskati najboljše ponudbe za obnovo stopnišča in cerkve in pri tem upoštevati izhodišča programa Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Obnova naj bi se začela že letos poleti.
Kar zadeva cerkev, ki je že bila vrnjena župniji Bled, bo zanjo skrbel župnijski urad Bled, v prostorih tim. proštije, pa nameravajo, tako Rode, urediti muzej slovenskih simbolov. Kar se tiče muzeja gre za dolgoročnejše načrte, vsekakor pa bo skrb zanj prevzela država.
Razpis ministrstva za kulturo
Javni razpis za izbor javnih kulturnih programov, ki jih bo leta 2003 financirala Republika Slovenija, je namenjen Slovencem zunaj Republike Slovenije. Na razpis se lahko prijavijo osebe s programi, ki pomenjo umetniške in kulturne dosežke znotraj slovenske skupnosti in zagotavljajo ohranjanje in krepitev narodnostne in kulturne identitete. Prijavljene osebe morajo izpolnjevati nasledne pogoje: da bodo izpolnjevali vse svoje obveznosti do ministrstva
da ne prijavljajo programskih enot, ki so bila že prej izbrana
Splošni razpisni kriterij so kvatliteta, kontinuiteta, krepitev narodne zavesti in racionalna poraba sredstev.
Posebej razpisani kriteriji izvirnost,
tehtnost in utemeljitev koncepta, sodelovanje udeležencev iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva; prednostno se financira udeležba zamejcev in izseljencev
prednost imajo programi, vsebinsko in tematsko usklajeni z gostitelji
prednost imajo programi nekomercialnega značaja, ki pomenijo prepoznavnost ali promocijo slovenske kulture v javnosti.
Rok za oddajo vlog je 24. marec 2003, najpozneje ta dan odddana na pošto, priporočeno, v zapečatenem ovitku z izpisom NF ODPIRAJ - PRIJAVA ZA PROGRAMSKI RAZPIS 2002 z oznako P3-03. na hrbtni strani mora biti napisano ime vlagatelja, naziv in naslov.
Celotna dokumentacija je na voljo na naslovu http// ww. gov.si/mk/slo/ ali na veleposlaništvu, prošnja mora biti napisana na ustreznih prijavnih obrazcih, poslana skupaj z obveznimi prilogami in dokumentacijo.
Naslov Ministrstvo za kulturo, Cankarjeva 5, 1000 Ljubljana, Slovenija
Pričenja se delovanje v skupnosti
Slovenska skupnost pa se po počitnicah počasi prebuja. V vseh Domovih se že pripravljajo na občne zbore, da pregledajo opravljeno delo in zamenjajo odbore, če statuti to predvidevajo.
Drug znak obnovljenega življenja pa je pričetek delovanja dopolnilnega šolskega sistema, ki je ponos vse skupnosti. V Buenos Airesu in okolici je sedem tečajev, še dva pa v notranjosti, in sicer v Mendozi in v Bariločah. Udležba je različna, od največjega tečaja Franceta Balantiča v Našem domu v San Justu, ki je imel lani 121 učencev, pa do najmanjšega v Karapačaju, ki jih je imel le 21. Lani je slovenski dopolnilni šolski sistem v Argentini
obiskovalo skupaj 518 otrok, poučevalo pa je 112 učnih moči. Številka učiteljev je sicer velika v primeru z učenci, a to je razumljivo, ker v manjših tečajih en učitelj poučuje včasih le po enega ali dva učenca.
Poleg osnovnošolskih tečajev pa je v Buenos Airesu tudi srednješolski. Na tem so imeli v soboto, 9. marca, sprejemne izpite. Udeležilo se jih je kar 40 kandidatov in vsi so bili sprejeti. Včeraj (v soboto, 15-ega) pa so bili popravni in dopolnilni izpiti, vpisovanje in začetna sveta maša. Letos se bo tečaja, katerga ravnateljica je prof. Neda Vesel Dolenc, udeleževalo kar 175 dijakov. Tečaj pa ima podružnico tudi v Bariločah.
Za otvoritev šol je Balantičeva šola postavila na oder igro Frana Milčinskega Mogočni prstan.
JANEZ CUKJATI	(2)
Treba je bilo obiti velikansko skalo; steza je bila nagnjena na stran, ki se je končala v prepadu. Najhujše je bilo to, ker je naletelo veliko snega; spodrsljaj bi bil usoden. S cepinom in derezami bi bilo enostavno, a nismo imeli niti palice. Jaz sem se zbal, a ona dva sta šla naprej, nisem ju mogel prepričati, da bi odnehala. Tiste pol ure, ko sem ju čakal v megli - je bila cela večnost. Če sem samo pomislil, da lahko padeta v prepad, me je zgrozilo, bivala Bogu se ni nič slabega zgodilo. Ampak avantura se ni končala tu. Komaj smo z avtom dospeli do glavne ceste, nas je ustavila policija in nam hotela zaseči vozilo, ker nismo imeli papirjev. Ker avto ni imel tehničnega pregleda, smo nalašč pustili doma vse papirje. V kakšno norost se človek podaja, samo da more na gore! Morali smo tvegati, saj nismo imeli drugega vozila. Z avtobusom pa ne bi utegnili iti tja in nazaj v enem dnevu.
Na Triglav sem se povzpel šele leta 1988 ob mojem drugem obisku Evrope.
Skoro istočasno - bil sem že posvečen v duhovnika - sem začel hribolaziti po argentinskih Andih. V prvih letih je bil moj „veliki tovariš" brat Jože; z njim sva si
privoščila velike predrznosti. Začela sva z ognjenikom Laninom: decembra 1979 sva osvojila vrh po severni strani, brez vodnikov in brez dolgega povpraševanja. Čez nekaj dni sva poskusila srečo na Tronadorju. Februarja smo še z dvema andi-nistoma poskusili Lanfn po jugozahodni smeri. Takrat smo mnogo časa zgubili z iskanjem steza, tako da je bilo prepozno, da bi dosegli vrh. Naslednji teden sva se povzpela na Tronador, a na vrh je prišel le brat Jože, jaz sem ga namreč varoval z vrvjo nekaj metrov niže. Novembra istega leta smo zopet „naskočili" Lanfn (po jugozahodni strani). Med potjo je začelo snežiti, bivakirali smo precej visoko in smo trije od skupine štirih prišli na vrh.
Ko smo prišli na vrh, nas je zajela nevihta in nas prepodila. Sestop je bil težaven. Deževalo in snežilo je, medtem ko smo prenočevali v šotoru ob vznožju ledenika. Naslednji dan smo zaradi megle zgrešili pot; tako smo se spuščali po drugi grapi, kjer smo se dajali več ur, da smo se mogli prebiti skozi gozd hire, bambusa colihue in velikih podrtih dreves. Patagonski gozdovi so kot pragozdovi, skoro neprehodni, posebno kjer se nahajajo hire, colihue ali gošča šipka.
Ko sva po tem podvigu zadevo komen-
tirala pri velikih slovenskih plezalcih v Bariločah, so priznali, da sva z bratom dosegla - v visokih gorah - nekaj pomembnega. Do tedaj so naju smatrali za izletnika, ki se hodita sprehajat (caminadores). Zdi se mi, da je bilo malo ljubosumnosti. Mislili so si: Nemogoče, da bi ta dva „portehos" kaj vedela o gorah, ko nista napravila nobenega tečaja. V tistih letih (naši) starejši plezalci niso kaj več hodili na gore, mladi pa so se bolj posvečali smuku. Nič jim ni bilo všeč, če jim je kdo rekel, da so smuči degradirale slovenski andinizem.
Z bratom sva planinarila, ker nama je bilo všeč, ne zaradi tekmovanja. Zato naju je jezilo, kadar so naju obravnavali, kot da nič ne veva o gorništvu.
Naša skupinica gornikov iz tistih let si je nadela ime LACE - locos andinistas de los glaciares eternos - nori andinisti večnih ledenikov. Kratico smo uporabljali tudi, ko smo prosili dovoljenja v Parques Naciona-les (le da smo zamenjali besedo „locos", sicer bi nas napodili iz urada.)
Mimogrede bi tukaj rad izrazil protest proti nekaterim argentinskim „oblastem". Niso oblast, ampak zloraba položaja, moči, ker kršijo ustavo. Le-ta dovoljuje, ,,da se prosto potuje po argentinski zemlji"..
Ko smo hodili po Alpah (tako italijanskih, francoskih, avstrijskih kot slovenskih), mi ni nikoli nobena oblast zabranila vzponov. In to v času, ko je bila Slovenija pod komunističnim režimom in je bila svoboda omejena. A v moji lastni deželi so mi, žal, mnogokrat prepovedali in mi še prepovedujejo, da bi se povzpel na kak vrh.
Okrog leta 1978 so se izgovarjali na obmejne spore s Čilom; dovoljenje je bilo treba prositi v Vojaški upravi; pozneje pa pri vodstvu Narodnih parkov (Direccion de Par-
ques Nacionales) v Buenos Airesu - s priporočilom kakega kluba. Zadnja leta se prosi za vzpon na Lanfn pri gozdnem čuvaju v Paso Tromen. Namenjen sem bil - z enim fantom - na goro. Čuvaj mi je rekel, da ne smem na goro, ker so vse koče zasedene. (Skupina mladih je šla z vodniki na piknik). Ugovarjal sem, da ne bom potreboval koče, ker bom v enem dnevu opravil vzpon in sestop. Pojasnil sem še, da prihajava z dobrim treningom iz Mendoze in da nimava časa, da bi čakala dva ali tri dni.
Drugo jutro zgodaj, ko je on še spal, sva šla na pot. Ko je to zvedel, naju je nekaj časa zasledoval. Ko sva se vrnila, se je vse končalo v prepiru. )az sem trdil, da je njegova dolžnost, da pazi na gozd - in da nima pravice, da prepoveduje vzpone, če ne napravim nobene škode v naravi. Grozil mi je z denarno kaznijo; res so mi poslali terjatev v Mendozo. Končno sem se obrnil na vodstvo Narodnih parkov v Buenos Airesu. Pameten direktor mi je dal prav in mi globo izbrisal.
Na Aconcagui se mi je zgodilo nekaj podobnega. Z izgovorom, da mora država skrbeti za življenje andinistov (čeprav po drugi strani na tisoče otrok lahko umre od lakote), je treba plačati vstopnino. Kdor je ne plača, ne sme na goro. Nisem odvetnik, a zdi se mi, da je to protiustavno, kar zatrjujejo tudi drugi gorniki. Tukaj v Argentini ima človek občutek, da je andinizem šport za privilegirance. Kol na mnogih drugih področjih, vlada postavlja samo ovire, namesto da bi promovirala lepote in bogastva dežele. Da sem mogel na Ande, sem se spopadal ne le s težavami, ki so gorništvu svojske, ampak tudi s prepoten-co.
Konec
Kjer visoke so planine, skrita sila vleče me
<
•——S
A. SEDMAK	TT	2001
Jalovec na znamki
				
NOVICE IZ SLOVENIJE		SLOVENIJA MOJA DEŽELA		ESLOVENIA, Ml TIERRA
ZA TRANZIT JE NUJNA ODOBRITEV ZN
Slovenija ne bo mogla odobriti ameriške zahteve za tranzit ameriške vojaške opreme na poti proti Turčiji brez odločitve Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN), je za francosko tiskovno agencijo AFP izjavil slovenski premier Anton Rop. Po njegovih besedah Slovenija čaka na odločitev VS ZN, ki naj bi preučil ameriško-britansko-španski predlog resolucije, ki odpira pot za uporabo sile proti Iraku. Podpora v VS ZN je po Ropovih besedah nujna.
REZERVE IN ZUNANJI DOLG
Slovenske devizne rezerve so konec minulega leta znašale 8,15 milijarde dolarjev in so bile za 647 milijonov dolarjev nižje od skupnega zunanjega dolga države, ki je znašal 8,79 milijarde dolarjev. Devizne rezerve so se decembra lani v primerjavi z mesecem poprej povečale za 312 milijonov dolarjev, v primerjavi z zadnjim mesecem leta 2001 pa narasle za 2,40 milijarde dolarjev. Skupni zunanji dolg Slovenije se je lani povečal za 2,08 milijarde dolarjev, je razvidno iz najnovejše, januarske številke Biltena Banke Slovenije.
SLOVENIJA IN VOJAŠKA INDUSTRIJA
Minister za obrambo Anton Grizold in predsednik uprave Slovenskih železarn Tibor Šimonka sta podpisala protokol o pogodbi za proizvodnjo 36 novih lahkih oklepnih vozil valuk za potrebe Slovenske vojske. Vrednost naročila znaša osem milijard tolarjev, družba Sistemska tehnika, ki je ena izmed treh družb, nastalih v prisilni poravnavi ravenske železarske družbe STO, pa bo 36 valukov izdelala do leta 2005. Kot je poudaril Šimonka, gre za največji posel katerekoli družbe iz sistema Slovenskih železarn po osamosvojitvi Slovenije.
Konec 1. svetovne vojske
PO SVETU
UMOR SRBSKEGA
PRVEGA MINISTRA
V streljanju neznancev pred poslopjem srbske vlade v Beogradu je bil v sredo, 12. marca ubit srbski premier Zoran Djindjič (izg. Djindjič). Kot je sporočila srbska vlada, so atentat na Djindjiča izvedli ob 12.25, srbski premier pa je za posledicami poškodb -ustreljen naj bi bil v trebuh in hrbet - umrl ob 13.30 na urgenci v srbski prestolnici. Srbska vlada je sporočila, da za atentatom na Djindjiča stoji nekdanji poveljnik specialne policijske enote Milorad Lukovič, imenovani Legija. Načelnik beograjske policije Milan Obrado-vič je povedal, da so v atentatu na Djindjiča sode-
lovale tri, za zdaj neznane osebe. Srbska policija je v okviru operacije po umoru Djindjiča doslej aretirala že 181 oseb.
DOLGA VERIGA
V verižnem trčenju kakih 250 vozil, do katerega je prišlo na italijanski avtocesti A4 na odseku med cestninskima postajama Cessalto in Noventa di Piave, kakih 40 kilometrov severno od Benetk, je po zadnjih podatkih medijev umrlo 14 ljudi, več kot 80 oseb pa je bilo ranjenih, od tega so najmanj štirje v kritičnem stanju. Do hude nesreče je prišlo zaradi goste megle. Slo je za najhujšo prometno nesrečo v zgodovini Italije.
SLOVENCI INJpORT
Drugo polovico vojne je čez naše kraje potekala soška fronta, ki je terjala veliko žrtev. Čeprav je Nemčija pomagala ruskim komunistom in so zato kmalu podpisali premirje, so na zahodni fronti pričeli izgubljati. Tedaj so v vojsko vstopile še Združene države Amerike, kar je bilo odločilno, ker so lahko tako odkrito pomagali Angležem in Francozom.
Pričele so se priprave za povojno obdobje.
Ameriški predsednik Wilson je proglasil zahtevo, da se avstrijski narodi sami odločijo, v kateri državi bi želeli odslej živeti, jugoslovanski odbor v Parizu se je pripravljal na dogovore s Srbi, Slovenski Narodni svet pa se je pridružil dne 6. oktobra ustanovljenemu Narodnemu svetu (Narodno viječe) v Zagrebu kot vrhovnemu političnemu predstavništvu Južnih Slovanov v monarhiji s sedežem v Zagrebu. Temu Viječu je predsedoval Slovenec dr. Anton Korošec.
Francoska artilerija in italijanska vojska sta začeli 24. oktobra veliko ofenzivo na Piavi. Fronta, ki je bila zaradi uporov čeških vojakov že precej načeta, se je tako kmalu sesula. Končno je cesar Karel odvezal svoje narode od prisege zvestobe
monarhiji.
Tako so 29. oktobra leta 1918 v Ljubljani slovesno proglasili konec Avstro-Ogrske in praznovali narodno osvoboditev. Tudi Hrvati so istega dne razglasili odcepitev od Avstro-Ogrske in priznali Narodno Viječe za najvišjo oblast pravkar oklicane Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Država SHS je obsegala Dalmacijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško s Slavonijo, Reko in Slovenijo.
(Opomba: To Državo SHS - Slovencev, Hrvatov in Srbov je treba razlikovati od poznejše Kraljevine SHS - Srbov, Hrvatov in Slovencev, združeno Državo SHS in Kraljevino Srbijo, že pod žezlom Karadjordjevičev.)
Slovenci so konec oktobra sestavili prvo narodno vlado, v kateri so bili SLS, liberalci in socialdemokrati. Predsednik je bil vitez Pogačnik, ki je bil podpredsednik dunajskega parlamenta in je imel dobre stike z avstrijsko vojsko, ki se je valila s soške fronte domov čez naše ozemlje.
A nevarnosti so bile drugje: mariborski mestni svet je sklenil priključiti mesto z okolico novi Avstrijski republiki, in Trst je zaprosil Antanto, da ga zasede.
PISALI	SMO	P
TUDI GLUHI SO USPEŠNI
15. zimske olimpijske igre gluhih v švedskem Sundsval-lu so prinesle uspeh tudi petčlanski slovenski reprezentanci. V smuku, ki je za obe kategoriji potekal na isti progi, je Samo Petrač osvojil srebrno odličje, Lojzka Meglič pa je bila med dekleti tretja.
IZBOLJŠANI REKORD
Dvainštiridesetletna Jamajčanka Merlene Ottey, ki ima slovenski potni list, je na dvoranskem atletskem mitingu v Linzu ob uradni otvoritvi nove dvorane zmagala na 60 metrov in s časom 7,17 sekunde za stotinko izboljšala njen slovenski rekord, ki ga je dosegla 9. februarja letos v Gentu (7,18). Prejšnja slovenska rekorderka na 60 m Alenka Bikar (Olimpija) je bila druga na 200 m (23,51).
NAMIZMOTENIŠKE MLADENKE - DRUGE
Slovenska ženska mladinska namiznoteniška reprezentanca je na mednarodnem prvenstvu Češke v Hluku dokazala svojo nadarjenost. Petra Škabar, Jana Tomazini, Špela Burgar in Natalija Lužar so uvrstile v finale, kjer so z 1:3 izgubile s Čehinjami, sedanjimi evropskimi prvakinjami.
TUDI LOKOSTRELEC DRUGI
Slovenski lokostrelec Ivan Muznik je na svetovnem dvoranskem prvenstvu v francoskem Nimesu v mladinski konkurenci z ukrivljenim lokom osvojil srebrno kolajno. Muznik je najprej v polfinalu odpravil Britanca Clifforda, v finalu pa ga je premagal Francoz Palermo.
La economfa en los comienzos del siglo XIX
Despues de volver a estar bajo la tutela de Austria, una vez terminada la ocupacion francesa, Eslovenia, que apenas habia salido del marco feudal, entro en el periodo de la revolucion industrial. Este paso se dio relativamente tarde ya que en Inglaterra la revolucion industrial ya estaba finalizando.
La maquina a vapor es el sfmbolo de esta epoca. En Eslovenia hasta ese entonces solamente los molinos consti-tuian la fuerza motriz. La primera maquina a vapor hizo su aparicion en nuestras tierras en el afio 1818 y formaba parte de un barco a vapor que zarpo de Trieste. En tierra firme, la primera maquina de este tipo fue utilizada por la refinerfa de azucar de Ljubljana y ponfa en funcionamiento la bomba de agua. A mediados del siglo ya habia 25 maquinas con 450 caballos de fuerza. La mayor cantidad estaba concentrada en Trieste, Gorica, Ljubija y Kočevje.
Las herrerfas segufan ocupando el primer lugar en la industria.Habia 21 altos hornos, ubicados principalmente en Gorenjska. En los alrededores de Bohinj trabajaban para Žiga Zois 450 personas. En Železniki, Kropa y Kamna gorica, donde se dedicaban a la fabricacion de clavos, contaban con cinco hornos obsoletos.
En Borovlje (Carintia) fabricaban escopetas. AlIf habia 300 armeros con doscientos ayudantes. En un principio la produccion ascendia a 10.000 escopetas, pero mas tarde bajo por la competencia que significaba Viena. Fabricaban anualmente 6.000 carabinas y 500 pistolas.
En Prevalje comenzaron a fabricar vfas ferreas, las primeras en Austria.
Las minas de carbon mas importantes estaban ubicadas en Zagorje ob Savi.
Pero surgieron tambien otras fabricas. En Trieste se crearon tres fabricas de jabon. en Ajdovščina, Ljubljana y Prebold hubo tejedurias de algodon. La elaboracion del vidrio se daba en Pohorje, cerca de Boč, en Kočevje, Litija, Trbovlje y Cerknica. En Žužemberk, Goričane y en Podgo-ra se ubicaba la industria del papel.
El centro de la industria del cuero estaba en Tržič. Habfa tambien varias refinerfas de azucar. La mas conoci-da era la asf llamada „cukrarna" de Ljubljana.
OSEBNE
ŽUPNIK VINKO LOVŠIN UMRL
Po dolgi in hudi bolezni je umrl župnik Vinko Lovšin, znani slovenski glasbenik, prevajalec in pisatelj. Kot salezijanec je deloval na Rakovniku, na Hrvaškem in na Poljskem. Nacisti so ga pregnali v Srbijo. Pozneje je med vojsko deloval v Ribnici, odkoder se je podal v begunstvo. Dalj časa je deloval v sirotišnici v Lincolnu, končno pa kot hišni duhovnik na Institutu za eksperimentalno medicino v Buenos Airesu.
Pokojni župnik je že kot bogoslovec izdal več koralnih spevov za veliki teden in v Zagrebu več pesmaric. Izdal je še verouk za obrtno nadaljevalno šolo in prevedel Čaša egiptovskega podkralja, Črni gozdovnik, itd.
V begunstvu ga šteje Svobodne Slovenija med svoje najzvestejše sotrudnike. V Argentini je njegove članke objavljal juninski tednik La Verdad pod šifro Svoboden Sloven, pa tudi El Pueblo v Capitalu. V Chacabuco je izdal brošurico Las almas del purgatorio, njegova je tudi brošura El matrimonio.
V rokopisu je ostal njegov prevod Jurija Kozjaka, itd.
MENDOZA
Odbor Društva Slovencev se je spomnil 70-letnice našega škofa, g. Malenšek je priredil proslavo pri maristih. Slavnostni govor je imel isti.
MAR DEL PLATA
V tem mestu bogatašev žive tudi Slovenci. Največ je staronaseljencev, od novonaseljencev je večina zaposlena
Poroka: V cerkvi San Pedro Amengol v Gerli (Lanus) sta se v soboto, 15. marca, poročila Sergio Marissi in Gabrijela Barle; za poročne priče so bili njuni starši Ornella in Luis Marissi ter Eleonora in Miha Barle. Poročne obrede sta vodila Jaka in Franci Barle.
Čestitamo!
Smrt: Umrl je v Sloveniji Izidor Kastrevc (79).
Naj počiva v miru!
Nova diplomantka: Na moronski univerzi je 17. februarja dokončala študije Andrejka Kovačič in postala profesorica za angleški jezik in slovstvo.
Čestitamo in želimo mnogo uspehov!
kot začasni delavci v gradbenih podjetjih.
V septembru lanskega leta smo ustanovili Socialni študijski krožek. Duhovni voditelj krožka je Boris Koman. Sestanke imamo vsako drugo nedeljo. Pod vodstvom Slavka Teršinarja smo imeli že 6 krožkov, kjer smo študirali papeško okrožnico Quadragesimo anno.
Slovenski letoviščarji so vedno bolj pogosti. Prva večja skupina, ki nas je obiskala, je bila Družabna pravda. Prvi pa, ki nas je obiskal, je bil škof dr. Gregorij Rožman leta 1949, ki smo ga novo- in staronaseljenci pozdravili na železniški postaji.
Svobodna Slovenija, št. 12; 18. marca 1953
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Antonio Mizerit / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau^sinectis.com.ar / debel jak#1'net i/en.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo Zedinjena Slovenija: Tone Mizerit / V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Vera Breznikar Podržaj, Janez Cukjati, Veronika Godec, Mojca Jesenovec. / Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime „Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar
o
.= IV.
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI O
TURIZEM Oddajam 2 stanovanja za 3/5 oseb v Villa Catedral - Bariloche Informacije na Tel: (02944) 42-4978 / E-Mail: razingergrohar@ciudad.com.ar Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail: ilirska@bariloche.com.ar
Letalske karte, fjfiWSi	rezerva
hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ADVOKATI Dr. Vital Ašič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks:	4798-5153.	e-mail:
estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asotiados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148	-	15-4088-5844-
mpoznic@sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16. do 20. - Tu-curnan 1455 - 9. nadstr. "E" - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216 GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77	- B1704FOA
Ramos Mejfa - Bs. As. - Tel./Fax: 4656-3653
56. REDNI LETNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA ZEDINJENA SLOVENIJA
Upravni svet društva Zedinjena Slovenija sklicuje 56. redni občni zbor v nedeljo, 22. aprila 2003, ob 9.30 uri v prostorih Slovenske hiše, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires.
DNEVNI RED:
1) Izvolitev 2 overovateljev zapisnika in 2 preštevalcev glasov.
2) Branje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3) Poročila upravnega sveta in nadzornega odbora ter sklepanje o njih.
4) Potrdilo članarine za leto 2003.
5) Volitev novega odbora.
6) Slučajnosti.
Po določilih 16. člena društvenih pravil bo občni zbor sklepčen eno uro potem, ko je bil sklican, ob vsaki udeležbi članov.
Z vsemi pravicami se morejo med sabo zastopati zakonci, starši in otroci.
Pooblaščence morejo imenovati tudi člani, ki bivajo izven Velikega Buenos Airesa, ali jih ovira bolezen ali služba. Pooblaščenci se morajo izkazati s pismenim pooblastilom.
Pred občnim zborom bo v cerkvi Marije Pomagaj sv. maša za vse pokojne člane Zedinjene Slovenije.
UPRAVNI ODBOR
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
18. marca 2003
1 EURO 231,94SIT 1 U$S dolar 214,88SIT
Obvestilo o konzularnem dnevu v Bariločah
Veleposlaništvo Republike Slovenije z veseljem sporoča, da bodo veleposlanik mag. Bojan Grobovšek in ostali diplomati veleposlaništva v petek, 28. marca 2003, obiskali slovensko skupnost v Bariločah
V soboto, 29. marca 2002, od 17. - 20. ure bo v Slovenskem stanu v San Carlos de Bariloche organiziran konzularni dan. Ob 20. uri bo sledil razgovor in srečanje rojakov z veleposlanikom mag. Bojanom Grobovškom ter diplomati slovenskega veleposlaništva. Hkrati bomo proslavili odprtje častnega konzulata, ki bo pričel z delom 28. marca 2003. Za častnega konzula je bil imenovan dr. Robert Eiletz.
S spoštovanjem svetovalka Jana Strgar
OBVESTILA
PETEK, 21. marca:
Seja Medorganizacijskega sveta ob 20. uri v Našem domu v San Justo.
SOBOTA, 22. marca:
Začetek pouka v Slovenskih osnovnošolskih tečajih v
San Justu in Castelarju.
NEDELJA, 23. marca:
Referendum za vstop Slovenije v NATO in EU. Tradicionalna pristavska tombola, ob 15.30 na Pristavi v Castelarju.
SOBOTA, 29. marca:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri
v Slovenski hiši.
NEDELJA, 30 marca:
Občni zbor v Slovenskem domu v San Martinu. Občni zbor v Slomškovem domu po maši.
Kosilo odseka ZSMŽ Ramos Mejia, ob 12.30 v Slomškovem domu.
ČETRTEK, 3. aprila:
Redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena: razgovor z delegatom dr. Juretom Rodetom ob 16:30 uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 5. aprila:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri
v Slovenski hiši.
ZA SM
- /az imam zelo pametno muco. Če zaduha meso, sama prosi.
- Moja je še bolj brihtna. Če zaduha meso, si ga sama vzame.
- Ta knjiga da je nevar-
- Pa še kako! Žena mi jo je že trikrat vrgla v glavo.
- No, Tone, zdaj si si pa menda že zaslužil dopust na morju ?
Dopust sem že zaslužil, denarja pa še ne.
nar
PRIZNANJE MARTINU STRELU
Veleleposlanik ZDA Johnny Young je plavalcu Martinu Strelu izročil priznanje za njegov doprinos k dobrim odnosom med Slovenijo in ZDA ter za njegovo počastitev žrtev terorističnega napada 11. septembra, kateremu spominu je posvetil svoje plavanje po reki Mississippi.
DOBRE IGRAČE
Komisija za oceno igrač pri ministrstvu za šolstvo, znanost in šport (MŠZŠ) je letos prvič objavila javni natečaj, na katerem se bodo izbirale igrače za dojenčke oz. otroke do enega leta starosti, ki so namenjene zaznavno-gibalni igri. Proizvajalci, uvozniki in trgovci igrač, ki so imeli pred uvedbo davka na dodano vrednost leta 1999 priznan nižji prometni davek za igrače z znakom „dobra igrača", so namreč morali sami kriti stroške ocenjevanja igrače. Kot je povedala predsednica komisije Ljubica Marjanovič Umek, morajo biti kakovostne igrače predvsem varne, estetsko oblikovane in primerno izdelane ter morajo pozitivno vplivati na otrokov razvoj.
RINCON DE Ml PATRIA
Asociacion Civil sin Fines de Lucro Mat. 19197 Leg. 1/95350
CONVOCATORIA Asamblea General Ordinaria.
El dia 30 de maržo de 2003 a las 10.30 horas en la sede de la Asociacion Civil sin fines de lucro "RINCČN DE Ml PATRIA" con domicilio social en la calle Ramon Carrillo 2362/66 de la Ciudad de San Martin Provincia de Buenos Aires a efectos de tratar el	siguiente orden del dia:
1.	Apertura de la sesion por el Sefior Presidente.
2.	Eleccion de dos asamblefstas para firmar el acta	de	la asamblea junto con
el Presidente y el Secretario.
3.	Informe del Secretario, lectura del acta del acta	de	la asamblea anterior.
4.	Informe del tesorero, lectura y consideracion	de	la memoria, balance
general, inventario, cuentas de gastos y recursos y el dictamen del organo de fiscalizacion del ejercicio cerrado el 31 de diciembre de 2002.
5.	Eleccion de nuevas autoridades.
Slovenska kulturna akcija Marko Kremžar:
Leto brez sonca
Predstavitev knjige arh. Jure Vombergar v soboto 5. aprila ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše
Zasedanje Konference N.Si
Drugo zasedanje Konference N.Si, ki so se ga v soboto, 3. marca v hotelu Transtu-rist v Škofji Loki udeležili poslanke in poslanci N.Si, člani Izvršilnega odbora, Sveta stranke, predstavniki Mlade Slovenije in predsedniki občinskih odborov iz vse Slovenije, je bilo namenjeno vstopu Slovenije v Evropsko zvezo in zvezo Nato. Slavnostni govorniki dr. Andrej Bajuk, predsednik N.Si, Lojze Peterle, predsednik Sveta N.Si in dr. Jože Rant, predsednik strokovnega odbora N.Si za obrambo so vsem prisotnim jasno in prepričljivo podali stališče N.Si do vstopa Slovenije v EU in zvezo Nato: N.Si je za EU, N.Si je za NATO.
Dr. Andrej Bajuk je v uvodnem nagovoru spregovoril o aktualno političnih razmerah v Sloveniji. V luči vstopa Slovenije v Evropsko zvezo in zvezo Nato pa je spregovoril tudi o pomembnosti uresničitve 6-ih zahtev Koalicije Slovenija, z uresničitvijo katerih bi se povečala stopnja demokracije v Sloveniji. Glavnina njegovega govora je povzeta v resoluciji „Za demokratično ravnotežje, za prihodnost Slovenije", ki je bila sprejeta na Konferenci.
Po živahni razpravi, v kateri so udeleženci Konference predstavili svoja stališča do vstopa Slovenije v Evropsko zvezo in zvezo Nato, je glavni tajnik stran-
ke, Anton Kokalj predstavil priprave N.Si na referendum, 23. marca. Člani N.Si se bodo aktivno udeleževali tudi vladnih aktivnosti v kampanji ZA Nato. Posebno pomembno v teh zadnjih dneh pred referendumom pa je poudarjanje nevojaškega vidika zvezo Nato, ki mu slovenski mediji posvečajo premalo pozornosti. N.Si bo v naslednjih dneh pred referendumom še intenzivneje preko spletne strani, s posebnim pismom oziroma okrožnico predsednika stranke, dr. Bajuka ter na novinarskih konferencah intenzivno vzpodbujala državljane k udeležbi na referendumu in glasovanju za vstop Slovenije v EU in Nato.
V resoluciji „Za demokratično ravnotežje, za prihodnost Slovenije" so podani razlogi za oblikovanje šestih zahteve Koalicije Slovenija, z uresničitvijo katerih bi se povečala stopnja demokracije v Sloveniji.
V Novi Sloveniji iskreno in brez rezerv podpiramo vključitev Slovenije v Evroat-lantske povezave, ker je to smiselno in logično nadaljevanje poti, ki smo jo začeli pred dvanajstimi leti s plebiscitarno odločitvijo za lastno državo in njeno umestitev v evropski politični, gospodarski, socialni, kulturni in duhovni okvir. Zdaj nikakor ne smemo zapraviti možnosti za pridružitev najbolj demokratičnim in kulturnim državam.
t
„Česar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v človeško srce ni prišlo, je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo."
1 Kor, 2, 9.
France Devjak
Dne 10. marca 2003 nas je mirno zapustil in odšel v večnost k Bogu naš dragi mož in ata „flaco". Rodil se je 8. maja 1912.
Zahvaljujemo se Bogu za prelepa leta, ki smo jih preživeli skupaj.
Lepo se zahvaljujemo vsem, ki so ga prišli kropit in molit ob njem, in za pogrebno mašo in molitve g. Janezu Cerarju.
Žalujoči: žena Martina Berčič, sinova Franci in Slavko,
sestra Ivanka Lovše in ostali sorodniki.
Buenos Aires, Slovenska vas, Litija in Dolenja vas