46. številka. Ljubljana, v soboto 23. februvarja. XXII. leto, 1889. SLOVENSKI NAROD, Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano bi-ez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 ki\, za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa sa po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Dpravništvu naj se plagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Judovska popačenost. IV. Že modri Aristotel je rekel zakonodaj u: »Zakonodaj, čuvaj v zakonih občne koristi človeštva; čuvaj človeštvo glodajočega množarja denarjev." Veliki grški modrijan je pač uvidel, da kapitalizem posamičnikov razjeda občne koristi celokupnosti, in zalo je velel zakono-daju, naj Čuva občne koristi človeštvu. Sam Aristotel pa je spoznala, daje žigosanje kapitalističnega oderuha tako staro, kakor stara je zgodovina človeške blagonravnosti. Kapitalizem torej že od pamti veka tlači človeštvo, in žal, da ga zakonodaj ne ovira v tem opasnem razjedanji zdrave podstave, na kateri b; morale biti osnovane društvene razmere. Kakor Brno videli v prejšnjih člankih, podpirala je na Francoskem vlada sama velike kapitalistične podjetnike na škodo, da celo na pogubo občne industrije. Vlada je tam zakrivila, da je oderuški kapitalizem izpod-kopal in uničil obstoj večini obrtnikov. Mi smo đozdanje uzglede zato naveli, da se uveri čitatelj, kako pogubonosno deluje kapitalizem judovski na občno blaginjo naroda, in zdaj nam še preostaje govoriti o avstrijskih razmerah, govoriti nam je o tem, kako judovski kapitalizem pri nas pogreza v brezno obupa in revščine delavski in obrtni stan. Dokazov v to imamo žal še preveč v Avstriji. Žalostno podobo delavskega stanu imamo v tvorni-cah severne železnice in v moravskih premogokopih, o katerih smo že govorili in rekli, da so v rokah bogatega barona Rotschilda. V moravskih premogokopih je največ Slovakov, ki morajo ves dan delati pod zemljo, da niti nikdar no vidijo belega dne ne rumenega solnca. Stokajo pod težo teškega dela in pod pritiskom slabega zaslužka. Pa kaj to, samo da ima Rotschild & Comp, mastne obresti od veli-kanskega podjetja. Kako družba postopa s slovaškimi delavci, čitali smo letos po raznih novi-nah in to hočemo tudi povedati. O lanskem božiči, prav za prav na svet dan, prosili so v moravskih premogokopih delavci Rotbschildovo družbo, naj jim priskrbi Železniške vagone, da bi se odpeljali domu k ženam in otrokom, da bi torej božične praznike preživeli v svojih obiteljskih krogih. In kaj je storila družba? Iiekla jim je kar naravnost, da jih ne LISTEK Nedeljsko pismo. Dandanes goji se s posebno gorečnostjo raznovrsten sport ia časopisi nam na široko popisujejo, kako si kratijo čas v boljših krogih, oblagodarjenih z dostojanstvom in primerno imovino. V gostih in debelih požirkih uživajo pozemeljske slasti, zabava Bledi za zabavo, neprestano vrti ses pečenka na ražnu in jeden trenutek, včasih polovica konjske glave, mnogokrat odločuje o vsotah, s katerimi bi se živilo na stotine rodbin in posušili potoki solza. Navaden človek kar strmi, čitajoČ take sportske podrobnosti, kako je n. pr. pri tej ali oni dirki kak plemenitnik s svojim konjem zmagal in odnesel kakih sto tisoč goldinarjev, kako je baron Vecsera v jedni noči od baroua Springerja priigral nad 200.000 gld., kako vse tekmuje, odlikovati se na ta ali drugi način, kako se trudijo obračati pozornost nase, kako jašejo, streljajo, plovijo, plavajo, kako lazijo in plezajo po strminah, da bi stekli vsaj hipno slavo, da bi se vsaj nekoliko ur govorilo o njihovi, sicer popolnoma nezanimivi osobi. da prepeljati domu in da morajo potakem ostati v premogokopih ter tako tudi na sam božič kopati premog! Na božič torej, ko hoče biti vsakdo prost ter praznovati v svoji obitelji Kristusovo rojstvo, ni imel Rothschild toliko srca, da bi dal svojim delavcem svobodo in da bi jih dal odpeljati domu vsaj za jeden dan!! Ubogim delavcem ni preostalo nič drugega, nego da so se spuntali, ter so s surovo silo dosegli vsaj toliko, da so smeli na božič domu. Gotovo ne bode nihče mislil, da je bil judov-Bki lastnik moravskih premogokopov v prevelikih skrbeh radi Dunajskih trošilcev Djegovega premoga, da bi jim morda nedostalo premoga, ako ga le jeden dan ne bi kopali Slovaki. Gotovo se Rothschild ni bal, da bi Dunajčani morali praznovati božič pri mrzli peči, ako bi jeden dan praznovali Slovaki. Gotovo ne I Cisto drugi nagibi napotili so ga v to, in ti nagibi so bili kot otrovne pušice naperjeni na pogubo morale delavcev. Ako bi delavci delali vsak dan, torej tudi ob nedeljah in praznikih, pozabili bi na vero in svoje verske dolžnosti, pali bi v verski indiferentizem, zadušili bi konečno v sebi vsak verski čut. In baš to je, po čemer se Judu sline cede; baš to je, kar namerja vsak Jud doseči pri krist-janskem delavci, ker Judu ni dovolj, da mu dela kristjan, ampak on hoče v kristjanu zatieti vero in vso moralo, da bi ga tem bolj mogel zlorabiti za svoje nečloveške namene. Rekli smo, da imamo dovolj dokazov, kako pogubonosno, da uničevalno upliva judovski kapitalizem na delavski stan. Ni nam torej potreba podatkov daleč iskati hoditi, kajti ž njimi nam je poBlužil g. dr. Jos. Vošnjak v svoji izvrstni razpravi: „Socijalni problem in kmetski s tan", katero je bil priobčil v Letopisu „Matice Slovenske" 1885. leta. Pisateljeve podatke o prežalostnih razmerah delavskega in obrtnega stanu potrdili so tudi drugi možje, ki poznajo razmere iz svoje izkušnje ter so jih opazovali na licu mesta. Danes, ko je judovsko vprašanje takorekoč perače vprašanje, s katerim bi se morali resno pečati vsi zasobni in merodavni, zakonodavni krogi, da prepreče zlo predno nas pogubi; danes, pravimo, došla bode gosp. Voš-njaka razprava zelo dobro vsakemu opazovatelju judovskega oderuštva. Kakor višji krogi, tako tudi nižji. Vsak ima svoj poseben sport. Nekateri veslarilo po rekah in potokih, drugi ribarijo, tretji se drsajo; streljanje na tarčo, kegljanje, petje, ples in različne igre imajo svoj.^ privržence, ob dirkah poskušajo vsi stanovi človeške družbe pri „totalizateur"-ji svojo srečo, kadar dirk ni, pa v mali in veliki loteriji. Zabava in „risico" imetja in življenja, to je guslo, po katerem vse koperni, zabava mora biti, če ne drugačna, vsaj taka, kakor je v Dunajskem VVurstelprater-ji, kjer se toliko let obligatno pobija obligatni žid, ki se pa navzlic temu uprav po zajčje množi. Ljubljana nema svojega Wurstelpraterja, sploh nobenega javnega zabavišča, torej mora vsakdo svoji fasoni skrbeti za razveseljevanje svoje. Tu ti jeden uro navija, tam na Vulvasorjevem trgu „in effigie5 vola pobijajo, tresk ! tresk! jedenkrat na čelo, drugič na uho! pod Tivoli drsa se mladi svet po ledeni gladini, v kazinski verandi pa nemški glumači na svojo žalost in škodo spoznavajo, kako slabo je nemški živelj v Ljubljani zastopan. „ JedeB Thierchen hat sein Plaisirchen!" Dočim v Slonovi kavarni tam doli pri peči neki, v zadnji čas iz Galicije ali vsaj s Salzgriesa dospeli židje prav patrijarhaliču o V Florisdorfu in okolici — to je blizu Dunaja — vlada tolika revščina, da je vse prebivalstvo propalo fizično in moralno. Moški in žene, dekleta in dečki, ki morajo delati po tvornicah ter si s trdim delom služiti kruh od zore do mraka in ponoči, zanemarjeni so ne samo v izobraževanji, ker za izobraževanje skrbeti ne utegnejo, niti nemajo ob čem, ampak tudi vsled občne bede tako so propali, da Oj blagonravnosti ne moremo niti govoriti. Kdo ne ve, kako revščina tare človeka; kdo ne ve, kake revščina mori najnežnejše cvetko blagonravnosti zlasti tam, kjer nema Človek varuha. V Florisdorlu bo tvornice, v katerih izdelujejo hlapone in železniške vozove. V teh tvornicah imajo navadno do 2000 delavcev, katerih večina dela v akordu, to je, delo se jim plačuje po komadih. Tako delavci zaslužijo na dan po 2 gld., ako svoje moči napenjajo od ranega jutra do pozne noči. Pa dolgo ne strpe", zato sami pravijo: „Akkordarbeit Mordarbeit". Drugi delavci dokaj manj. Ob nedeljah ne sili jih nihče k delu, toda kjer so židovski vodje, plačujejo nedeljsko delo nekoliko bolje, nego delav-niško, samo da delavce zvabijo, da jim delajo tudi ob nedeljah. Naravno je, da s tem odvračajo delavce od službe božje ter še bolj slabe verski čut. V delavnici vagonov dal je judovski načelnik, inženir Feliks Reifler, leta 1882. delati nalašč ob nedeljah, dasi so delavci mej tednom praznovali po 3 do 4 dni, seveda brez plače, ker ni bilo dovolj dela. Kaj je Jud s tem namerjal, jasno je kot beli dan. — st — Iz državnega zbora. (Dalje.) Najvažnejše pak je ukrenil pred dvema letoma nižeavstrij8ki zbor deželni s tem, da je predlagal posebna olajševanja tem Raiffeisenskim blagajnicam tako od strani dežele kakor tudi države ter to nekoliko tudi sklenil. Po mojem mnenji bilo je uprav to prava osnova predložbi vladni, predložbi o olajševanji pristojbin posojilnicam in hranilnicam Raiffeisenovega sistema. Pred vsem, gospoda, ne dopada mi nikakor naslov glaseč se: „Blagajnice po Raiffeisenovem sistemu." Kaj pa je pravo za pravo ta sistem? Sliši se, čita in piše toliko o tem sistemu smrde, zabavajo se pred kavarno stoječi fijukarji zopet po svoje. Rad gledam te krepke in zdrave postave, rad poslušam njihove deloma robate in večkrat, stoječ pred kavarno, sem se jim že moral smejati, ko so kako posebno osoljeno uganili ali po svoje pošalili se s kakim mimoidočim. Mej drugim kaj radi podražijo starega čmerikovega gosp. T, znanega, da je zelo siten in hitro razburjen. Kadar pride mimo se zdajci začuje: „Fahr mer Euer Gnaden?". Kakor bi ga osa pičila obstoji stari gospod, udari z nogo in s palico hkratu ob tla in jezno zakliče, da se ne bode vozil, dokler ima še zdrave noge. Potem mrmrajoč odide, fijakarji pa se muzajo in smejo v pest. Moj prijatelj, ki je reden obiskovalec kavarne „Slonove", često na oglu postaja in vleče na uho, kaj govore in obravnavajo. V teku časa nabral je mnogo gradiva iz krogov fijakerskih. Meni so posebno ugajali priimki. Vsak fijakar ima svoj pridevek, ki ima izvestno svojo zgodovino. Priimki so naslednji: „Marelček", „Glažovnata buča", „Natur-buča", »Stepal«, „Ta žalostni", „Ta kisli", „Ta dolgi", „Mršujar", „Fronda", „Španjska muha", Raiffeisenovem. Poznam celo jako izvedene može, delujoče pri posojilnicah v krajih južnih, kateri so mislili, da je ta sistem kaj čisto novega, kar se je privelo sedaj iz Nemčije v Avstrijo. A načelo Raiff-eisenevo ni nič druzega, kakor oblika zadruge posojilne, vršeča se po posebnih vodilih, ki pa ne morejo biti zmerom merodajna za ljudstvo na deželi. Če se govori o načelu Raiffeisenovem, misli se pač na vodilo narodnega ekonoma Raiffeisena, po katerem so omejene zadruge na male okraje, po katerem naj bodo deleži družabnikov majhni. Razmer nižeavstrijskih jaz ne poznam; a v mojem volilnem okraji in sploh v krajih južnih, ne imel bi po mojem mnenji ta sistem prospeha ter je predložba vladna, kakor je pred nami, zame malo vredna. Navedem sedaj po točkah razloček mej tem, kar imamo tu v obliki vladne predložbe, in olajševanji, katera naj bi se prisodila visoka vlada posojilnicam po mojih mislih. V § I. se pravi, da morajo biti hranilnice in posojilnice, katere bi uživale olajševanja po tej vladni predložbi, z neomejenim poroštvom. To se mi zdi preozko. Zakaj se ne odene vseh hranilnic in posojilnic z odejo te postave, ker je načelo omejenega in neomejenega poroštva zavisno od krajnih razmer. ? Naglašam, da se pečam že kakih deset let z urejanjem tacih zadrug in se vender še danes ne morem odločiti za to ali ono poroštvo. Če so posojilnici voditelji osobe, imajoče zaup osoben, ne povprašuje nikdo, je li zadruga z omejenim poroštvom, ali ne. Če pa osuujo ljudje neimoviti zadrugo, potem je poroštvo neomejeno v pomirjenje upnikom. Jaz torej mislim, da se opusti določba, vsled katere naj se dovoli le zadrugam z neomejenim poroštvom olajševanje pristojbin. (Dalje prib. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 23. februvarja. Ministerski predsednik ogerttki je izjavil v zbornici, da se ne misli umakniti, dokler ima zaupanje krone in državnozborske večine. To nikakor ne gre, da bi manjšina s pouličnimi demonstracijami zvrtoglavila vlado. Na očitanje opozicije, da je celo kompromitoval krono in da nema več zaupanja naroda, odgovarja Tisza, da bode že krona sama vedela, če jo je on kompromitoval, če pa ima zaupanje naroda, o tem ima le odločiti večina zbornice, ne pa manjšina. — Ogerska opozicija hoče osnovati ligo patrijotov, podobno taki ligi na Francoskem. Poprosila je že Derouleiia, da naj pošlje pravila lige patrijotov, da bodo po njih naredili pravila za svojo ligo. Liga ogerskih patrijotov bode seveda imela pred vsem namen, podkopati Tiszevo ministerstvo. \ nanje države. Knez bolgarski je bil nenadoma iz Plov-diva, kjer že biva nekaj časa, vrnil se v Sofijo, pa zopet povrnil nazaj v Plovdiv. Ker so v Plovdivu bili opozicijonalci proti knezu izrekli svojo željo, da bi odpustil Stambulova, mislilo se je, da je bilo to povod, da je nakrat hotel govoriti princ Ferdinand z n iin i ste rs k i m predsednikom. Kakor se pa iz Sofije javlja, je le Stambulov precej zbolel in so ga celo zdravniki operovali, ter je knez prišel v Sofijo le pohodit ministerskega predsednika. lliiNki veleposlanik je v začetku tega meseca z novo noto opominjal vlado turško, da naj „Prezident", „Agata", »Trobenta", »Krof«, „Šti-balaw, „Frajlica", „Mežnar", „Dratar", „Zimska rožica", „Zajček", „Egiptovski cigan", „Podgana", „Šoštar", „Posavee", „Posavšček", „Farćek" in „Grilček". Iz tega se vidi, da naši fijakarji ne zaostajajo za slavnimi Dunajskimi tovariši glede izvirnega krepkega humorja in bodočemu nabiratelju priimkov slovenskih bodo ti doneski izvestno dobro došli. Kar se tiče predpustnih veselic, z veseljem beležimo, da se marljivo prirejajo. Potrebna so iz dvojnega ozira. Prvič zaradi tega, ker je že stara navada, da se človek predpustora veseli in malo zavrti, drugič pa, da bodo naši obrtniki in trgovci vsaj nekaj zaslužili. Kupčija je slaba, prometa malo ali pa nič in skoro bi rekel, da pred nekatero proda-jalnico že trava poganja. „Kaj pa misliš?" doni mi nasproti krohoten ugovor, „zduj po zimi, da bi trava poganjala?" — I zakaj ne? Ako v „Rimskem Katoliku" predpustom žabe regija jo, zakaj bi v nas ne smela trava rasti ? „Tone od Kala" bode s tem argumentom izvestno zadovoljen, zato mu iz vsega srca želim „V e se I p ust n i tore k!" s. plača vojno odškodnino. Sedaj je že 854,166 tur ških funtov zaostankov. Samo lani je 110,856 turških funtov ostalo na dolgu. RusKi veleposlanik poudarja, da naj bi se zaostanki poplačali z novim posojilom ali pa z denarjem, ki ga je dobila od železnic. Ta zahteva je tem bolj opravičena, ker so se potrebščine za novo orožje plačale iz novega posojila Konec note je posebno oster, kajti nepo ■redno že preti z vojno. Pravi se namreč, da se ruska vlada nadeja, da se bode turška vlada ozirala na opomin, da Rusija ne bode prisiljena za varstvo interesov svojih nastopiti pota, ki bi ae ne ujemala z odnošaji dveh prijateljskih vlastij.: Prejšnje runiiiiiMko ministerstvo pride najbrž nazadnje le hh zatožno klop. Najprej bode to stvar pretresal odsek sedmih članov. Članovi tega odseka so pa vsi zato, da se z»čne aodnja preiskuva proti bivšim ministrom. Sodnja obravnava, če do nje prde, utegne razkriti lepe stvari, kajti pod prejšnjo vlado bila je strašna korupcija. Uradniki so izne-verjali, ministri jih pa neso nič ovirali pri tem delu, četudi so dobro vedeli, kako se godi. V zbornici ItalijaiiNkej je interpeloval po slanec Campans, če je res, da je v Neaplu pri banketu na čast nemškemu brodovju general Avogadro v svoji napitnici naglašal, da se bodo v bodočej zmagono8nej vojni s Francijo Italijani pokazali vredne zaveznike Nemcev. Crispi je odgororil, da je general le napil prijateljskim čuvstvom italijanskega in nemškega brodovja. Gori omenjenih besed ni izrekel. S takimi besedami bi se bil zakrivil zločinstva, a v vojski italijanske) ni nobenega, ki bi se predrzni 1 mešati v politiko. Italijanski odnošaji s Francijo so izvrstni in doseglo bi se bilo Še marsikako sporaz umljenje, da ni v Franciji nakrat prišlo do mini-sterske krize. Crispi je grajal liste, ki raznašajo take lažnjive vesti, kakor je vest o napitnici generala Avogadra. Parlament angleški otvoril se je s prestol-nim govorom, v katerem Be nagiaša, da so odnošaji z vsemi vla3tmi najbolji Tudi ni uzroka bati se, da bi se nemiri okrog Suakima ponavljali. Pogajanja s Tibetom zaradi Suakima še nese končana, a je upati, da ne bode treba vojne. Kraljica pa je dovolila, da se v Berolinu sklicana konferenca bavi s samoJ8kimi zadevami. Nadalje poudarja kraljica, da mora Anglija kaj več storiti za brambo obrežji, ker se druge države vedno oborožujejo. Sedaj so odnošaji res z vsemi vlastrai dobri, pa se lahko premene. Sultan zanzlharski je izdal ukaz, da se v uvoz in izvoz orožja ter trgovina ž njim prepoveduje za Zanzibar in Pemba. Konzul angleški je ukazal podložnikom angleškim, da naj se ravnajo po tem ukazu, sicer bodo morali 1000 rupi j kazni plačati in bodo še dva meseca zaprti. Sedaj domačini ne bodo mogli več lahko dobivati orožja in bodo nekoliko mirnejši. Veliko pa ta ukaz ne bode pomagal, ker je prepozno se objavil, Redaj so se že z orožjem preskrbeli skoro vsi, kateri mislijo na kak upor. Dopisi. Iz Hfovega mesta 21. febr. (Volitve v mestni zbor.) Začetkom prihodnjega meseca vršiti se imajo pri nas občinske volitve. Nasprotniki, katerim je greben zopet zraatel vBled pred tremi leti napravljenega kompromisa — nesrečnega Bpo-mina — pripravljajo se že par mesecev na volitev. Z agitovanji odlikuje se posebno neki Bothschutz (nekd j Božič), kateremu prav vrlo sekunduje njegova žena, alias „der Frau", bivša vdova po žalibože prerano preminulem vrlem Belokranjci, trgovci g. Muh viči. Izbirčni neso naši nemčurji pri svojem agitovanji prav nič. V prvej vrsti zabavljajo seveda na naša „brezpotrebna" narodna društva, katerih je četvero v našem mestu — menda iz gole zavisti, ker imajo sami le jedno hirajoče društvo na razpolaganje. Ne bom navajal raznih epizod in zdi se mi potrebno, da narodno stranko, ki menda še — spanje pravičnega spi, na to agitovanje opozarjam z nujno prošnjo, da tudi ona svojo narodno dolžnost Bpolni — inače se zna zgoditi, da bo hudič prišel in luliko zasejal. Da se pa slednje ne bi zgodilo — v to pomozi Bog ter narodna dolžnost! S Ptuja 21. februvarja. [Izv. dop.] V četrtek, dne 14 t. m. vršila se je v šoli Ptujske okolice redka svečanost; tukajšnji gospod okr. glavar izročil je g. Karolu Švajgel-nu, bivšemu nadučitelju te šole, prav svečano zlati križec za zaluge. Učitelji od daleč in blizu in drugi prijatelji slavljenca zbirali so se že zgodaj v okoliški šoli, raz katero so vi hrale zastave, znak veselja, kojega je občutil vsakdo od malega šolarčka do starega moža, kajti ni ga bilo izraej naših faranov, da bi mogel reči, moj učitelj slavljenec ni bil. Ob 10 uri podali so Be prišleci s šolsko mladino v cerkev sv. Petra in Pavla, kjer je služil č. g. o. Benko Hrt in, župnik in gvardijan, z veliko asistenco slovesno sv. mašo. G. učitelji popevali so Miklošičevo mašo. Po sv. maši zbrali smo se v krasno ozaljšani učilnici okoliške šole. Razven mnogo odličnih go-8pej in gospic s Ptuja, počastili so slavljenca gosp. dr. Fran Jurtela, deželni poslanec in načelnik okr. zastopu, č g. o. Benko tirtiš. župnik in gvardijan, gosp. Raišp, odbornik okr. zastopa, in drugi. Občinstva privrelo je toli ko, da je bila sicer prostorna učilnica natlačena, kakor še nikoli. Otroci zapeli so pesen: „Ljubezen do domovine", in na to je g. okr. glavar v jedrnatih bese dah naslikal zasluge g. Švajgelna, spominjaje se presvetlega cesarja, katerega je zadelo najhujše, kar sploh dobrega očeta zadeti more, proseč nebeškega Očeta, vzvišenemu monarhu kreposti, da mu bode srčno bol možno prenašati. S trikratnim živ»o presvetlemu cesarju končal je govor ter pripel slav-Ijencu križec na prsi. Po sobi odmevali so pa mili glasovi cesarske pesni. Starček bil je tako ganjen, da mu ni bilo moč besedice govoriti. Nemo stisnil je glavarju roko. Na to čestital mu je gosp. okr. nadzornik, ravnatelj Ranner, želeč mu, da ga Bog ohrani še dolgo vrsto let, da se mu bode prav dolgo visoke milosti veseliti. Z v srce segajočimi besedami govoril je njegov naslednik, gospod nadučitelj Kavkler, zbranemu ljudstvu v mili r.^ši besedi ter razlagal pomen današnjega dne, slikat težave učiteljskega stanu, in poudarjal, da je slavljenec prek pol stoletja vse svoje moči vzgoji mladine poklonil. Prekrasne besede izvabile so nekatero solzo v očeh prostega ljudstva, znak mehkega, nepokvarj^nga naroda našega. Na to čestital je nekdanjemu učitelju v imenu šolske mladine, neki učenec in neka učenka poklonila mu je lep šopek cvetlic. Zdaj slišal se je zopet petja glas, — otroci zapeli so peBen .Savica". Po dokončanej svečanosti bil je skupen obed, kjer se je starosta in dika učiteljev, veselil do poznega večera s svojimi prijatelji. 'Mt Rakeka 21. februvarja [Izv. dopis.] Pri vsaki priliki pokazalo je tukajšnje prebivalstvo svojo iskreno ljubezen in neomahljivo udanost do presvetle vladarske hiše Habsburške; ravno tako tudi zdaj o prežalostni vesti nenadne smrti cesar-jevica Rudolfa ni zaostalo svoje nepopisljivo srčno sočutje javno pokazati s tem, da je takoj razobesilo črne zastave, tudi 8 cerkvenega stolpa vihrala je žalna zastava in zvonovi so tužno zapeli. Na splošno željo RakovČanov daroval je gosp. dekan Kunstelj dne 18. t. m. ob 9. uri na Rakeku slovefno črno sv. mašo za dušni blagor r. cesarjeviča Rudolfa, katere so se udeležili občinski zastopniki, krajni šolski svet, šolska mladež s svojo črno ovito zastavo in učiteljstvora, c. kr. žandarmerija, Cerkniška in Rakovska požarna hramba v paradi z žalnimi trakovi, železniški in poštni uradniki in skoro vsi Rakovčanje. Sploh cerkev je bila tako natlačena pobožnega ljudstva, da je moral marsikateri svojo pobožnost zvunaj cerkve opraviti. Vsem se je pa že na zunajuosti poznala globoka žalost in srčno sočutje po ranjem cesarje viči Rudolfu. V sredi cerkve bil je postavljen visoki mrtvaški oder s krasnim vencem, spredaj nad ce arskim grbom bila je pa v črno tančico ovita cesarjevičeva podoba z lovorovim vencem. Pri sv. maši se je posebno milo glasila pesen : „Le ti ga bodeš sodil, milostno Gospod". Slavnej požarnoj hrambi Cerkniškej pa zakli-čemo, osobito njenim vrlim stotnikom, da se težavne in uro hoda dolge poti neso ustrašili. „Slava" ! Iz INiMtojiiie 21. februvarja. [Izv. dopis.] Notranjske čitalnice pričele so pridno nabirati doneske za M. Vilharjev spomenik, kateri se ima postaviti v Postojini. Veselici v ta namen priredili sta že bralni društvi v Zagorji in Št. Petru in preteklo nedeljo vršila Be je v isti namen veselica v čitalnici Postojinski. Želeti bi le bilo, da bi še druge sestre čitalnice, vsaj notranjske, ta lepi izgled posnemale in tako pomagale zgraditi spomenik, ki bo na čast celemu narodu. Zabave prirejene na korist Vilharjevemu spomeniku privabijo mnogo več občinstva, nego ga pride sicer k navadnim veselicam. Mnogim rodoljubom je Vilhar še v dobrem spominu iz osobnega občevanja; masi narodovi je pa priljubljen zaradi svojih milih pesnij in popevk. Vsak torej rad daruje za svojega ljubljenega pesnika svoj obolus in čitalnice si s prirejevanjem takih veselic v moralnem oziru gotovo pridobe. To se je videlo zadnjo nedeljo v Postojini. Dalje v prilogi. '"W Priloga »Slovenskemu Narodu" Bt Zanimanje za veselico bilo je v vseh krogih zelo živo, tako da si je bil odbor že naprej dobrega uspclm labko gotov. Za ta večer prepustil je gospod Bakar čič svoje prostore brezplačno, za kar se mu izreka topla zahvala. In ti lepi, ne majhni pn stori bili so za toliko občinstva skoro pretesni. Postojino videl si tu polnoštevilno zbrano; zavedni Pivčani prihajali so kar trumoma in tudi drugi bližnji kraji poslali so svoje zastopnike. Veselica otvorila se je s krasnim proslovom, kateri je zložil za ta večer gosp. Gestrin. Boljega interpreta tej pesni bi pa ne bili mogli najti, kakor je bila deklamovalka gospodičina V. Praprot-nikova, katera ima za deklamovanje izreden talent. Jenkov .Onamo" peli so naši pevci precizno in naudušeno; pesen sama je pa polna lepote in divote. — V slavnostnem kratkem, a jedrnatem govoru predočil nam je gosp. Gestrin glavne momente iz MiroBlavovega življenja. Sledili sta na to dve glasbini točki na citre. Izvrševal je obe gosp. Al. Lavrenčič, poznan kot umetnik na tem svirala daleč izven naše domovine. Mili glasovi, katere on citram izvablja, segajo ti do srca, morajo te poblažiti. Z globokim Čutom in prijetnim glasom pel in spremljal je Blumlacher-jevo skladbo „Življenje v smrti", katero je Blumlacher, Vilharjev prijatelj, nalašč za ta večer zložil, g. Gestrin jej pa priredil primeren tekst. V dveh točkah nastopil je tukaj že dolgo pogrešani mešani zbor. Obe pesni, kateri je pel, Foer-sterjevo kitico narodnih pesni j in Ipnvčev „Mrak" želi sta občno pohvalo. Pri teh zborih uživalo je res oko in uho. Pevcem pridružilo se je devet brhkih gospodičin, ki so s svojimi zvonldmi glasovi občinstvo kar elektrizovale. Burna pohvala donela je posebno Ipavčevemu .Mraku" (bariton g. Ivan Ditrich), žal, da se radi obširnosti programa nobena točka ni mogla ponavljati. Uprizorila se je dalje ta večer prvič tukaj priljubljena Garthejeva „Vinska poskušnja" (komičen solokvartet). Izpeljali so jo vsi itirje sodelovalci izvrstno; dobro so znali vino pokušati, še bolje pa in gladkeje peti in kretati se. Petje je prav spretno na glasoviru spremljala gospa Marija Lavrenčič. Burka „Ponesrečena glavna skušnja* vzbudila je silno smeha. Nisi vedel, se li hočeš bolj smejati toposti hlapcev ali zadregi glumačevi. Dobro predstavljanje in gladko 'granje doneslo je igralcem buren rokoplbsk. Gdč. Prelesnikova je za krč-maričino ulogo kakor ustvarjena. Ni jej Boštjan brez uzroka oponašal, da ga ima nabvušenega. Živahen in eleganten ples zaključil je veselico in beli dan ponedeljkov ugledal je ge lahko skozi okno vrteče se pare. Fondu za Vilharjev spomenik donesla je veselica 52 gld.; čitalnici pa deta vso Čast. Le vrlo naprej 1 Domače stvari. — (Družba sv. Cirila in Metoda.) Slavna posojilnica na Krškem je ob sklepu svojih računov darovala naši šolski družbi deset forint o v. Slava! V posnemo drugim posojilnicam, katerim se je družba že večkrat priporočala. — (kastnim občanom) imenovala je občina Črnuče pri Ljubljani velecenjenega gospoda Josipa G oru pa, veledušnega dobrotnika Slovencev. — (Občina Moravče) imenovala je v svoji seji dne 20. januvarja t. 1. Alojzija Rat o lisko, c. kr. poštnega nadkomisarja jednoglasno svojim čast nim občanom. — (Nova obrtna šola) je glede* ustanov jako dobro oskrbljena. Nič manj kakor 45 učencev in učenk dobilo je ustanove. Učenci večinoma po 80 gld., učenke od 50 do 25 gld. — (Društveni odbor Marijine bratovščine) izvolil je v zadnji seji načelnikom društva gosp. Karola Laheinerja; namestnikom g. Miho Pakiča; tajnikom g. Matija Kunca in blagajnikom g. Gašperja Ah čina. — (Z Dunaja) brzojavlja se .Tagesposti" da se bode ondu v kratkem pričela zgradba srbske cerkve, poBebej pa še nove ruske cerkve. — (Iz Brna) dobili smo danes jeden izvod tamošnjega lista ..Beobachter", v katerega podlistku se priobčujo dr. Tavčarja zgodovinska povest „Vita vitae meae" v g. Bogomila Kreka prevodu. — (Za maškarado „Sokolovo") razpošiljala bo bodo krasna vabila jutri in prihodnji teden. Vse gospode, kateri bi Vabila po pomoti ne 46 23. febrnvarja 1889. prejeli, prosimo, da to pravočasno naznanijo blagajniku društva g. P. Skale tu. — (Ples slovenskih biciklistov), kakor se sliši, počastila bode deputacija I. hrvatskega bicikliškega kluba iz Zagreba in klub slovenskih biciklistov iz Kranja v društvenej obleki. — (Slovensko delavsko pevsko društvo .Slavec") priredi na čast svojemu častnemu članu v nedeljo dne 24. februvarja 1889 pevski večer s plesnim venčkom v restav-raciji „Hotel Europa". Vspored: 1. A. Fbrster: „Pjevajmo", zbor. 2. Pozdrav. 3. S. Stegnar: „Sla-vec in pevec", zbor s tenor- in bariton-solo, pojeta gg. J. Pavšek in V. Bijec. 4. J. Lew: „ Pfi-letelv vlašt'ovičky", češki peterospev z bariton-solo, pojo gg. J. Pavšek, A. Jeršek, V. Bajec, R Tavčar, A. Malic. 5. Dr. B, Ipavic: »Prošnja", zbor s tenor-solo; solo poje g. Meden. 6. S. Stegnar: „Oblakom", zbor z bariton solo, poje g. Bajec. 7. A. Volarič: .Kukavica", zbor s tenor-solo, poje g. Meden. 8. * m * „Stotuik in njegov sluga", komični prizor, predstavljata gg. Jeršek in Perdan. 10 Ples. Pri plesu svira privatni orkester pod vodstvom g. Julija Euzmana. Ustopnina udom prosta, neudom 30 kr. za osebo. Začetek ob 7. uri zvečer. K tej veselici vabijo se društveniki in prijatelji pttja in zabave. — Pustno nedeljo dne 3, marca „sijtjna maškerada" v restavraciji Ljubljanske čitalnice odbor. — (Soireeteatrale) bode v torek dne 26. t. m. v redutni dvorani. Priredil jo bode del nemških gledaliških igralcev, ki so svoje predstave v kazinski verandi zaradi slabega obiska in gmotnega nedostatka ustavili. Program je nekda zanimiv, glavne točke pa bodeta izvajala g. Marija pl. Leu-chert in g. Mondheim, kar vsled njijine prošnje tem potom občinstvu naznanjamo. — (Iz Št. Petra na Notranjskem.) Zopet sta blagorodna gospoda Gorup in Kali ste r svojo rodoljubno in blago srce pokazala s tem, da sta poslala 200 gld. za nesrečne pogorelce v Hrastji, za kateri dar se v imenu ubogih pogorelcev najtoplejša zahvala izreka. Ivan špilar, nadžupan. — (Nova knjiga) izšla je ravnokar pod na Blovom: „Postoj insko okrajno glavarstvo". Zemljepisni ,in zgodovinski opis. Spisali in izdali učitelji v okraji. Knjigi pridejun je zemljevid Postoj inskega okrajnega glavarstva. V Postojini. Založil in tiskal R Šeber. 1889. 238 str." V knjigi opisani so: Postoj ina, Slavina, Kožana, Št. Peter, Trnje, Orehek, Sv. Ivan, Št. Mihel, Studeno, Su horje, Oatrožno brdo, Trnovo, Knožak, Prem, Zagorje, Podstenje, Vrbovo, Dolenji Zemon, Haiije, Hrenovice, Ubelsko, Razdrto, Vreme, Vipava, Col-Podvelb, GoČe, Slap Vrabce, Št. Vid, Lozice, Po-draga, Planina, Budanje, Pod k raj, Ustije, Šturija. Pridejana je „Entomologija" in „Flora" in statistični pregled. Lično tiskana knjiga, kolikor smo jo v na glici pregledali, je dobro sestavljena in za domoznan-stvo jako koristna. Cena za trdo v platno vezano 1 gld. 15 kr, za mehko vezano 85 kr., z zlato obrezo 1 gold. 40 kr., po pošti 10 kr. več. — (Narodno bralno društvo v Kneza k u ) opustilo bode vsled smrti cesarjeviča Rudolfa nameravano predpustno veselico. — (Cerkniška čitalnica) priredi veselico dne 28. svečana t. 1 v prostorih g. Josip Milavca. Vspored; 1. Šaljiva loterija 2. Ples. Pri plesu svira Češki kvintet B!eyer. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustopnina znaša za ude 40 kr. od osobe, z družino 60 kr.; za neude 60 kr. od osobe, z družino 1 gld. K prav obilni udeležbi vabi odbor. — (Krško bralno društvo) priredi ve selico z godbo, petjem in plesom dne 27. februvarja 1889 v društveni dvorani. Začetek ob 8. uri zvečer. Godbo preskrbi domači godbeoi klub s prijaznim sodelovanjem godbenega kluba iz Mokronoga. — Ustopnina za ude 30 kr.; za neude 80 kr za osobo. K prijazni udeležitvi vabi uljudno odbor. — (Ormoška čitalnica) priredi plesni venček dne 27. februvarja t. 1. v svojih prostorih v Ormoži. Začetek ob uri zvečer. Prosi se, da gospodje pridejo v črnih suknjah. Ustopnina: Za posamezne osobe 50 kr, za obitelji 1 gld. Odbor. — (Solkanska čitalnica) priredi plesno veselico v nedeljo 24. februvarja t. 1. v Mozetičevi dvorani. Začetek ob 7. uri zvečer. Pri počitku, ki bode ob 11. uri bode petje in srečkanje 3 dobitkov, Številke srečk po 10 kr. jedna. To plesno veselico počaste tudi nekateri domaČi in Goriški „Sokoli". Ustop k plesu za čitalniške diuštvenike in .Sokole" v obleki znaša 60 kr., za vse druge 1 gld. Ustop brez vabila ni dovoljen. K obilni udeležbi vabi odbor. — Hud vihar) razsajal je pretekli teden po Dalmaciji. Kakor čitamo v .Narodnem Listu" porušil je vihar v Kninu več hiš, pri DraŠnici pa so morski va'ovi narasli 100 čevljev visoko in razrušili zidovje obeh obali. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Levov 22. februvarja. V ruskih mejnih okrajih ustavljen je vsled nenavadno visocega snega skoro ves železnični promet. Sneg je več metrov (?) na debelo. V nekatere vasi se niti na saneh ne more. Pariz 22. februvarja. Spuller imenovan vnanjim ministrom. Pariz 22. februvarja. „Temps" potrjuje bombardovanje Sagala in objavlja tudi uzroke. Francoski zastopnik naznanil je, da se je Aši-mov izkrcal. N"a francoske vlade vprašanje odgovorila je ruska vlada, da pri Ašinovljevem podjetji ni prav nič udeležena. Na to pozvali so po naročilu francoske vlade Ašinova naj se uda ali pa ostavi kraj. Ašinov je to odklonil in razobesil rusko zastavo, trdeč, da je opravičen, ostati v 8agalu. Guverner v Oboku dobil je potem ukaz, uporabiti silo. Podrobnosti vladi še neso znane. Ašinova in spremljevalce njegove priveli so v Obok. Berolin 22. februvarja. „£6rsenzeitung" javlja, da bode vlada za pomnoženje topništva zahtevala 21 milijonov mark. Genova 22. februvarja. Nemško bro-dovje, broječe štiri fregate, dobilo ravnokar (ob 2% ure popoludne) nepričakovano ukaz, da ima takoj odpluti v Samoo. London 2 3. februvarja. Dolenja zbornica nadaljevala adresno debato. Grorst dal nastopno izjavo: Vlada ni razen parlamentu znanih prevzela nobene druge zaveze za vojaško akcijo. Vlada misli na to, da se ohrani mir po vsej državi. Petindvajset let bili so izdatki za vojsko in mornarico tako omejeni, da sedaj treba pomnožiti brambena sredstva, da bode 1110 pripravljeni na možno vojno nevarnost. Razne vesti. * (Ljudsko gibanje po vesoljnem svetu ) Na svetu govori se dandanes 3064 jezikov. Število moških je skoro jednako onemu ženskih Povprečna starost znaša 33 let. Jedna četrt vsega prebivalstva na svetu umrje pred dopolnjenim 17. letom, hmej 1000 osob doživi le jedna dobo 100 let in le šest dobo 65 let. Na zemlji prebiva sedaj nekaj nad jedno milijardo ljudi), Od teh jih umre vsako leto 35,214 200, vsak dau 96.480, vsako uro 4020, vsako minuto 67 in vsako sekundo jeden. Niirodi se pa vsako leto 36 792 OOO, vsak dan 100 800, vsako uro 4200 in vsako minuto 70 otrok. — Ljudje v zakonu žive dlje uego samci, zmerni in marljivi dlje nego nezmrni in lenuhi, člani omikanih narodov dlje nego člani ne-oteBancev. Veliki ljudje tudi navadno dožive višjo starost nego osobe majhne postave. Kar se tiče dolgosti življenja imajo ženske pod 50. letom v obče ugodneje stanje nego moški, a po tej dobi jo razmerje naopak. Število zakonskih stoji proti Številu sanico v kakor 75: 1000. Spomladi rojeni otroci bo trdneji in močnejše postave nego rojenci družili letnih časov. Rojstvo in smrt imamo češče po noči nego po dnevi. * (Potres) V Tridentu čutili so 16. t m. ob tri četrt na jednast dopoludne lah k potres z valovitim guganjetn Ravno ta dan imeti bo tudi v Veroni ob sedmih zjutraj lahek potres. V Tridentu in po okolici je sneg že skoro čisto skopuel. * (Vrtinec.) V Alabami, Georgiji in Virgi-niji divjal je 19 t. m. strašan«k vihar .vrtinec", kateri je napravil veliko škode. V Atlanti vzdignil je vihar le eno kmetska kočo s tal, jo nesel z obi-teljo vred v vzduhu jedno angleško miljo (!) daleč in jo vrgel na tla, da se je porušila in usmrtila stanovalce. Drugod popihal je kar cele vasi z zemeljskega površja, * (Velikanska tatvina.) Iz Mesine se javlja 21. t. m.: V vilo barona Cal m en za ne ulo-mili so včeraj drzni lopovi ter odnesli državnih papirjev in biserov za 270.000 lir. Dvanajst osob, katere so te tatvine jako smnne, s.> že prijeli iti deli pod ključ. Nova pesmarica. Ker je Razlagova »Pesmarica*, i/dana poaled njikrat 1872. I., že pošla in je tudi že zastarela, ker se v njej pogrešajo vsi pesniki proizvodi poz nejšdi let, čuli smo že večkrat željo, da bi se izdala nova »Pesmarica". Knjiga ta potrebna je slasti pevskim društvom ugajala bi pa tudi sploh vsemu narodu slovenskemu, ki ima toliko nadarjenost in toliko ljubezen do petja in glasbe. Uvažuje to potrebo ni mnoizostranske želje, odločili smo se, prirediti „Xovo l'osiHiino«". V njej bodo zbrane vse pesmi, ki se po Slovenskem poj 6; ozirali se pa bodemo tudi na proizvode hrvatske, srbske in bolgarske, ter na pes'»i češke, poljske in ruske, ki se pojo v koncertih it na pevskih veselicah, da bode „Nova Pesmarica" prava priročna knjiga za naše pevce. „Nova Pesmarica", katero smo že zaceli sestavljati, stala bode elegantno vezana I gld. 20 kr., broširana 80 kr. Oglasila, oziroma naročila pošiljajo naj se upravništvu „Narodne Tiskarne", da nam bode možno vsaj primeroma določiti število natisu. Uredništvo „Nove Pesmarice". Poslano. Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete, skučeno in od znamenitih zdravnikov priporočano sredstvo proti zabasnuju. — 1 škatljica a 15 pit 15 kr , 1 zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — 1'reri pomirejuujeiu s»e jnko ■vari. — Pristne so samo, če ima vsaka škatljica rodeče tiskano našo protokolovano varstveno znamko ,,Sveli Leopold'* in nado firmo lekarna ..p--! sy. Leo« poldu", Dunaj, uieHto, Ecke — „ 11120 5°/0 marčna renta .... , 9905 — „ 9i) 05 Akcije narodne banke... „ 885"— — „ 8H7'— Kreditne akcije..... „ 312 30 — „313 — London.........12120 — , 121-15 Srebro........„ —— — . —'— Napol.......... 957«/, - , 9-57'/, C. kr. cekini...... 5-68 — , 5158 Nemške marke...... 59 20 — , 5917«/, 4% državne srečko ie I. 1851 250 gld. 137 gld. 75 kr. Državne srečke iz I. ^64 lOo , 182 „ — „ Ogerska zlata renta 4%...... 101 „ 45 „ Ogerska papirna renta 5n/0 . . . 94 „ 10 „ 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 101 ,, 75 „ Dunav« reg. srečke 5°/0 . . K Ki gld. 123 „50 „ Zemlj. obč. avstr. 41/,0/,, zlati zast. listi . 121 „ *>0 „ Kreditne srečke.....100 gld 184 „ 75 „ Rudolfove srečke..... 10 ., 22 „ — „ Akcije anglo-avstr. banke 120 „ 133 ,, 60 „ Iramravvav-drust. vclj. 170 gld. a v. . 234 „ 60 „ GLAVNO S KLADI STE najčistije lužne KISELINE kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let ni dobrem glasu v vseh boleznih dilial in prebavil, pri protmu. želodčnem in me-hurnem kataru. Izvrstno je za otroke, preti 1-2 > bolele in lnij nosečnostjo. Najboljša (lijolelirna in osvc/ovalna pijača. Henrik Mat oni, Karlsuad in Dunaj. St. 83 4 Siavbinski risar (129—2; z dovršenimi tehniškimi šolami ali pa z dovršeno obrtno solo, kateri je pa potem bil dalje časa v praktični službi, vsprejme se pri deželnem odboru v Ljubljani za čas zidanja deželnega gledišča v službo z mesečno plačo 75 gld. in proti povračilu stroškov za pot v Ljubljano in proti trimesečni odpovedbi. — Prošnje za to mesto z dokazili o dovršenih studijali, o dosedanjem službovanji in o zmožnosti slovenskega ali katerega druzega sorodnega jezika in z dosta\ kom časa, kedaj zamore kdo to službo nastopiti, naj se pošljejo do lO« uičircij«* 1. deželnemu odboru v Ljubljani. o* : : Na nuj im vej Si in najboljši način miK-tiM* (825—25) I zobe im s&h»Y}st f ustavlja brez Vlakih bolečin ter opravlja plin.....>■ 0 vatija In vho toUiip 0|»«»»-a«H|«', — ocUtranujo ♦ sobne bolečine z usuirtenjem živca J zobozdravnik A. Paichel, } J polog Hradeokega. čevljarskega) mostu, I. nadstropje. J Uzorci na vse kraje franko! Sukno po tovarniških eeiiah, od najcenejše de najfinejše bale. Meter po J gld. in več do najfinejšo baze za pomladno in letno potrebo. odnzki se daj« ceneje nego kjerkoli drugod, in sicer: (l 17—l) Mtr. 3 10, za celo obleko . . . gld. 3 30 n n ,inn - • n 5'60 „ „ jako fino n 7.50 „ „ najtinej&e gld. 9.60—14,— cel ogrtač . . . gld. 3.G0 * Hno . „ 6,— „ „ jako fino . J 7.40 „ r najiinejfie . „ 9.00 ČrilO sukno za salonske obleke po gld. 7.60 in več. Letno grebenasto sukn«, ki se sme prati, po 8 gld. in več 1'itinet-gilel.s po 60 kr. in več. Sukno vsake vrbto ceneje kakor kjer koli pošilja, Zaloga c. kr. pr. tovarn za sukno in moderno blago Morica Schvvarca v Svitavi (Zwittau). 3 10, 310, 8 10, 2-10, 2 10, 2 10, 2 10. GospočUm krojačem knjiga vzorcev pošilja frankovane. I»r. I i ideluje belotO, nežnpat in čvrstost; odslrani kaj iia-.j»»l»l jani pni II. Itoczv-ji, li'kniji. pl. irn- (HOil—7) Št. ii874 Natečaj. (116-2) Pri magistratu deželnega stolnega mesta Ljubljane je popolniti : a) službinsko mesto magistratnega tajnika z letno plačo 1200 gld. in pravico do dveh v pokojnino u.Števnih 10°/o petletnic; b) novo ustanovljeno službinsko mesto konceptnega pristava z letno plačo 750 gld. in pravico do dveh v pokojnino uštevnih 10°/o petletnic. Prošnje za ti službi je vložiti do I ii. lllćirCcl letos pri mestnem magistratu. Prositelji za mesto magistratnega tajnika morajo poleg druzih potrebnih svojstev dokazati sposobnost, kakoršna je predpisana za upravno državno službo, oni za mesto konceptnega pristava posebno strokovnasko zve-denost v statistiških delili. V Ljubljani dne 15. februvarja 1889. Župan: Grasselli. rrTTrnjTJfirFTrjfTtiifiriiiinfiu| iS1 Nakup za Pariz! Starodavnine, dragocenosti in denarje kupujem, kakor znano, po najviših cenah, obstoječe iz: zlata, srebra, bruna, bele prsti in porcelana, »a-daljo rimske izkopanine, starovozane masno obleke, slike, orožje, niiiiijulurc in lepo pomalane pahljače, posebno se iščejo Ntari nakiti, pristni beli liis:»ri! nadalje zlato in srelirni denarji. Na pismeno zahtevanje pojde se isknt tudi na dom ali eelo kak drug kraj. (147)» Herman Lukešič, trgovec s starodavni nam i in denarji in o. kr. zapriseženi cenilec v Gradci, sedaj v Ljubljani (hotel „pri Slonn" sob. St. 89). Od danes do četrtka se more slednji dan od 9. ure dopoludne do 1. ure popoludne govoriti z menoj. rrrrTrTmriJiTTJiffiTrtfiffrirfr/ BLAGAJNE rnbljeno in nove po coni samo pri S. BEKUKK-fi, l»nmij, strukcije v raz- OrOKdnl milili in ladni mlini j nih velikostih. Mlatilnice, čistilnice, gepli, robkalnice za turšico, sejalntce, pluge itd. Priprave za sušenje sadja in zelenjave. Rezllnloe za krmo v največji izberi, izvrstno narejeue, po najnižji tovarniški ceni. (120-1) IG. HELLER, Wien, Praterstrasse 78. Katalogi in vsakeršna pojasnila na zabtevanje zastonj in frank*). Frckupccm najugodnejši pogoji. — Sposobni zastopniki se iščejo in dooro plačajo. Svetovna razstava v Bruslji 1888 srebrna svetinja, Otlllkuvalne Hvetinje. „„„inim m"™«1 «•«««-. ua.ni Higijenična razstava v Parizu 1888 zlata svetinja. Tovarniška zaloga sukna EDVARDA CERHAK-A v KRNOVU {26—U) (.Tiiji;«r*iir 1"— A.vft*t*-iJMltii tŠloatijsi) priporoča priznano dotro I-IXiniOX7-SlrO H silino in iz ■l Izdelke po izvornih tovarniških cenah. mu Kompletne, bogato izbrane zbirke uzoroev so gospodom krojačem iu iaz-prodajalcem na drobno na znhrevanje nefrankovano na razpolago, iz katerih »e lahko preverijo, kako korist bodo imeli, eo bodo blago dobivali naravnost i/. Krnova (Jagerndorf). Za dobro blago in točno pošiljanje se jamči. Za čas stavbe Mestni trg št. 10 trgOVlIia Z MeZMIlO Mestni trg št. 10 v velikem izboru iu po zelo nixki eeni okove za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in cveke, santokolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, znano' najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (Dach-pappe) in asfalt za tlak, kakor tudi' lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezne dele. Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesiiigaste t rombe in ventile in železne okove. Za poljedeljstvo: (103—2) Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne. železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gvps) za gnojenje polja. Stev. 3201. a zg Las .110-1) Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je v svoji seji dne 13. t. m. sklenil, da je z«** pokritje izvanrednih treskov mestne občine Ljubljanske od 1. januvarja 188i). 1. naprej pobirati G %> no doklado na vso predpisano svoto neposrediijih davkov z vsemi državnimi pri kladami vred. To se v zmislu §. 43. obe. reda za Ljubljano naznanja z dostavkom, da mora vsak, kdor misli, da se mu s tem sklepom krivica godi, svoje ugovore zoper njega uložiti cio Kft. mnrca t. I. pri magistratu. Mestni magistrat Ljubljanski, v 21. dan februvarja 1889. Župan: G-rasselli. -««3t> .Tocliiiit, tapecirnrwkii lcu.|>«>i jti. v I .jnliljuii. •<>*• F Tapeoirar J ANTON OBREZA t Tapecirar 1 V---6--!.!:/ v |jJ,,blJani» Še^nburfSovc nliro št. I, ^in *»korat6r.j (72—0) lil lil!! priporočil okusno in trdno narrjene zimnice, modroec na peresih, divane, stole, otomane, garniture /a salone, .jedilne sobe in spalnice; dekoracije za sobe, dvorane in eerkve. — Mojo delo in niu.: S Si © avstro-francoska družba za za- j avstro-francoska družba za zavarovanje varovanje življenja in rent. * proti elementarnim škodam in nezgodam" Ravnateljstvo: na Dunaji, l, VVipplingerstrasse št. 43. 9 milijonov gld. avstr. velj. | | 2 milijona gld. avstr. velj. I>i*n2l>» mm varil |e človeško življenje v vseh navadnih komhitiacijah : Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim obmišljencem Zavarovanje za doživetje, pre-skrbovanje v starosti in otročje dote, zavarovani znesek se izplača zavarovancu samemu, ko doseže neko določeno starost. Zavarovanje dosmrtnega dohodka udovskih pokojnin in dohodkov za od-gojo po najnižjih premijah in z jako kulantnimi pogoji, zlasti onim, da se a) proti Škodam, katero napravijo požar a i strela, parne ali plinove eksplozijo, ali so narede z gašenjem, podiranjem iti izpraznenjeui pri stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, mohilnah in vsakovrstnih opravah, zalogah blaga, pri živini, gospodarskem orodji in zalogah; b) proti škodam, katere napravi ogenj ali strela ob žetvi iu koSnji na poljskih ali travniških pridelkih v giunnih iu stogih; c) proti škodam, ki je napravi toča na poljskih pridelkih; d) proti nevarnostim prevažanja blaga po vodi in po suhem. Zavarovanje proti telesnim nezgodam so še ni pričelo, a bo bode pravočasno naznanilo p. D. občinstvu, kadar se pričue. policam ne more ugovarjati. Zastopstva družbe: V Itiuliiiipešti: Wieiiorgasse 3 in SchiffgrtBse 2; v Cirailei: Albrechtsgasse 3; v luo-lUOMtu: Bahnatraiie, Hotel „Goldenes SchitT"; v K v Jiil>Uani* Šclciibiirtf'4»vc ulice št. 3, liri H\ JOSIPU bmu^b;\( n. DOMAČIH ZDRAVIL, kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Izdal in založil Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard Benedičič, nadzdravnik usmiljenih bratov v St. Vidu na Koroškem. Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — Stane 40 kr., po pošti 45 kr. D$3C 6 domače perutnine. Z mlekom pitane štajerske kapune K gld. 1.10 it n n rt n n » *• f i „ B • Polarde „ Purane ff * m ■ race » Nadalje perje od kapunov brez peruti „ Velike gozdne jerebe • ■ • komad po Škarjevce....... » „ razpošilja proti povzetja 1.— -.80 -.9 o - 20 -90 1.40 99—«5; Josip ICol>ils<*li v TI;iri Iftoru. T : : : t Izvrsten rned (pravi garantiran pitanec) dobiva se v kositrenih škatljah po 5 kilo, kllO 50 kr., škatlja 30 kr., proti prt-dplarilu ali pođtncinii povzetju pri (113-2) OROSLAVU DOLENCU, NV*'t'.»l'J i v i i* j ;iie i. Zalivala! Pred kratkim rasom prizadela me je nesreča požara mojih poslopij. K sreći bil sem zavarovan pri zavarovalnici S „FRAuKO-HONGROISE", | katera mi je po njenem glavnem zastopniku za Kranjsko gpoBp. Jos. Paulin-u v Ljubljani izplačala zavarovalnino popolnoma do krajcarja in jako hitro. Čutim se dolžnega, omenjene! zavarovalnici izrekati najtoplejšo zahvalo in ta zavod priporočati vsem posestnikom kot najboljši. Vrhnika, dne 30. januvarja 1889. Gregor Dollenz m, p, leMNIlIMtMNI (146) l m z i Sledeče zahvalno pismo je došlo od Nj. prejaa- nouti : SpoStovnni gospod! = Izvleček olja za sluh == c. kr. sekimdiirakc^a zdravnika dr. Scbipka ozdravil je popolnoma unijo zelo zastarelo gluhoto, katero sem dobil pri oblaganji Sebastopoha. Seda; sem vsled rabe tega> zdravila popolnem zadobil svoj sluh, za kar Vam a tem Urekaoa Javno zalivalo ter priporočam slednjemu, ki jo gluh, to neprecenljivo sredstvo. V Kovu n. Knez Ivan pl. Gimtov. Ta izvleček olja za sluh c. kr. sekundarskega zdravnika dr. Sehi pka dobiva se 7. navodilom, kako rabiti, po 1 Kiti. 50 kr. v glavni zalogi Frimu (iiaeoiuelli-jiu Wlcn, limf-liuns. Mta4lio>ii|(»nhc 1. (781—H) Sveži pustni 3zx ofi dobivajo se vsako nedeljo v Jat. Zalazaitovi petami (ui—3) Stari trg1 št. 19. i jrTvrMT^ri^ri vi'rvi^i'vi titiviv Dobra knj ga. _ . . . . Navodi poslane knjige so sicer kratki in jedermiti, pa kar nalašč* za praktično porabo; ter so moji rodbini pri različnih boleznih Izvrstno pomagali". — Tako in jednako glase se zahvale, ki dohajajo »koro slednji dan ltichter-jevi zalogi, ker sejo knjiga b podobami „Der Krankenfreutid' razpoBlali. Kakor knjigi dodana izvestja srečno ozdravljenih dokazujejo, so ozdraveli, čo so se ravnali po tej knjigi, celo taki, ki so že bili izgubili Vsako npailjo. Knjiga, v kateri so zapisani uspehi skušenj, zaslužuje re3ne pozornosti. Nikdo naj nikar ne zamudi po dopisnici pri Richter-jevi založbi v Lipsiji »*li v Novem Jorkn, 320 Broad-way, zahtevati 936. natis knjige „Der Krankon-freundu. Pošlje se brez troškov. »805—ti) Št. .'5409. Razglas. (142—1) V zmislu §. 15. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887. L, dež. zak. št. 22) se javno naznanja, da so imeniki volilnih upravičencev za letošnjo dopolnilno volitev občinskega sveta sestavljeni in da se sinejo od danes naprej 14 dnij tukaj pregledavati in zoper nje ugovore ulagati. 0 pravočasno uloženih ugovorih razsojal ho občinski sve,t. Mestni magistrat Ljubljanski, v 22. dan februvarja 1889. Kdor si želi jasnosti o nemfikem oblikoslovji, omisli si naj (102—3) Početnico nemškega jezika. Za 1. in 2. razred slovenskih gimnazij, tudi za pripravnice slovenskih učiteljišč sestavil c. kr. profesor v Kopru. V platno vozana stane HO l«r. Razpošilja jo pisalec sam, in to poštnim potom, ako se priloži 5e h kr. poštnine. Brnsko sukno za elegantne DomMaiisle in pleme obleke v otlreslcili po 3-10 m, to jo po 4 Dunajske vatle vsak odruzek, kateri stane ifSF- Kia. I.ho i/, fino MF* «1«. «.— iz Htiejšo — i^lT" t; i ii. 7.~n iz jako fine 'JtiF~ 10.54» i/. najlinejSe pristne ovčje volne. Nadalje blago za Ogrtače, s svilo pretkano grebenasto sukno, letni tuđen, blago za livrejo, blago iz sukanca, ki se sme prati, fino in najfinejšo črno snkno za salonsko obleke i. t. d. i. t. d. razpofiilja proti povzetju zneska kot redna in solidna dobro znana (106—4) zaloga sulsna SIEGEL-IMHOF v BRNU. Izjava: Vsak udrezek jo 3*10 m dolg in 136 cm širok, torej zadostuje za celo moško obleko. Tudi se posije vsaoega blaga toliko metrov, kolikor kdo želi. Jamči se, da ae pošlje ravno tako blago, kakor se izbere uzorec. ZZZI^ Uzorei /.asi on | in Trunko. N Ml / HOTEL „PRI SLI 1 J". VOJAŠKIKONCE (38-4) RT. Razglas. I>ne 28. IW»iu\;.i ja t. I. ob 10. uri do- poludne se bodo na Itakeku poleg šole ležeči občinski prostori na mestu za već let na javni dražbi v najem «lajali, in sicer: Vse pritlične sobe s kuhinjo in kletjo v šolskem poslopji; prostorni živinski hlev; velika ledenica, pripravna za pivo; prostorna, z opeko krita šupa za shrambo lesene rezane robe; jako pripraven prostor za skladanje vsake vrste lesene robe in velika ograda. Podžupanstvo in krajni šolski svet na R^akekn, (134_2) dne 21. februvarja 1889. A. Svet, podžupan. L. Sebenikar, načelnik kraj. šol. sveta. Proti ognju varne blagajnice in kasete po ceni in najsolidneje narejene. Na vseh razstavah jako visoko odlikovane. Založnik vseh avstro-ogerskih železnic, poštnih hranilnic itd. Odlikovan od Nj. c. kr. vele-castva z veliko zlatu svetinjo za umetnost, znanost in industrijo. (3—13) Feliks BlftŽiSek, Dunaj, V., Straussengasse 17. H Gg. šolskim predstojnikom g in učiteljem (104—2 priporoča I trgovina z železnim in orodjem 11» Mestnem fcraru skt. lO vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja mi za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves, f> in sicer: drevesna strguljn, škarje za go- XZ< senice, ročna lopatica, drevesna žaga sadni trgač, drevesne škarje, cepil cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnar- (q ski nož in drevesna ščetka. Orodja bo vsa fjf na lepo popleskaui leseni plošči urejena in po prav nizki ceni. >ž hranilnice Kočevskega mesta Odbor hranilnice Kočevskega mesta je v svoji seji dne 1. februvarja 1889. sklenil, »bresti za posojila^ zavarovana na poscvslvili, z dne fl. Julija flSSJ>: nočenši znižati s 6";« na 5°|o. Dosedaj obstoječa dolžnost, da se mora slednje leto l°/0 kapitala nazaj plačati, se je odpravila, vender sme vsak dolžnik še nadalje na ta način dolg plačevati, Če sam hoče. Hranilnica Kočevskega mesta, dne 1. februvarja 1889. (iio-2) Ravnateljstvo. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tink »Narodne Tiskarne". 596452