GOSPODARSTVO
LETO XVI. ŠTEV. 407
CENA LIR 30
POST. PLAČ. V GOT.
PETEK, 23. MARCA 1962
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL 38-933
Natančno po načrtu
Slovenci na Tržaškem imamo nekaj besede v štirih občinah, v Nabrežini, Zgoniku, Repenta-bru in Dolini. Zapisali smo «ne-kaj>; kajti občinska avtonomija v Italiji, vsaj kakor se praktično izvaja, je močno omejena. Omejuje jo oblast državnega Junkcionarja, prefekta, pa tudi občinskega tajnika, ki ga postavlja država. Kako daleč sega prefektova oblast, vemo že iz resničnega dogodka na Goriškem, ko je prefekt dal odstraniti dvojezično označbo krajev, ki jo je postavila občina. Pri vsem tem se Slovenci v slovenskih občinah čutijo domačine, čutijo se doma tudi v občinskem uradu, kjer imajo domač občinski odbor, oziroma občinski svet in domačega župana. V občinski svet volijo može, ki jim zaupajo. Tako se v svojih občinah tudi politično izživljajo in dajejo duška svojemu mnenju in gledanju na javne zadeve. Politično udejstvovanje na občinskem področju je sicer ozko, a je za nas kljub temu velikega pomena, ker nam je načrtna volilna geometrija preprečila, da bi lahko izbrali lastne poslance v parlament, ki bi lahko nastopali tudi kot predstavniki našega naroda.
Sistematično naseljevanje istrskih beguncev po našeh vaseh in občinah, ki so bile narodnostno popolnoma čiste ali pa smo v njih imeli pretežno večino, gre očitno za tem, da nam te občine vzamejo. Zato gradijo za priseljence nova naselja tudi v naših kraških vaseh, čeprav je v Trstu na razpolago nešteto nezazidanih parcel in čeprav bi istrski begunci rajši živeli v mestu.
Že nekaj let se1 razvija frontalni naskok na devinsko-nabre-žinsko občino. Čez ozemlje te slovenske občine peljeta železnica in cesta, ki vežeta Trst z Apeninskim polotokom, kjer so Italijani naseljeni kompaktno. Ta ozek pas med morjem in ita-lijansko-jugoslovansko mejo je treba zdaj po načrtu italijanskih nacionalistov, ki imajo v teh zadevah nažalost odločilen glas tudi pri v tržaški Krščanski demokraciji, naseliti z italijanskim življem. Tako so nastale naselbine (ribiško naselje) «San Marco-» v Štivanu in San Mauro v Sesljanu, v krajih, ki pripadajo devinsko-nabrežin-ski občini.
Zdaj hoče Organizacija za pomoč julijskim in dalmatinskim beguncem (OAPGD), ki razpolaga za svojo gradbeno akcijo s petimi milijardami državnega denarja, zgraditi novih 250 stanovanj v naselju San Mauro v Sesljanu in tako naseliti v devinsko - nabrežinsko občino okoli 1000 novih Italijanov. Občinski svet se je temu uprl, toda Državni svet v Rimu, najvišja sodna oblast v upravnih zadevah, je dal, kakor poroča beneški «11 Gazzettino* prav Organizaciji za begunce.
Ali je s tem vsa zadeva zaključena? Mislimo, da ne. Graditev novega naselja in naselitev tako velikega števila Italijanov v slovenski občini je o-čitno proti črki in duhu londonskega sporazuma, s katerim se je Italija obvezala, da ne bo Spremenila narodnostnega sestava naših krajev. O tem, ali naj iz zadeve nastane diplomatski spor, mi ne moremo odločati; pač pa naše organizacije, od kulturnih stanovskih in gospodarskih ustanov do političnih strank, v katerih so organizirani Slovenci, lahko glasno Spregovorijo in morajo skupno Spregovoriti. Ne gre morda samo za politično zadevo, temveč tudi za gospodarsko. Nekje na svetu vendar moramo živeti in kie bolj naravno kakor tam, kier živimo danes in kjer smo živeli že 1300 let? In živeti hočemo kot narod in ne kot zgubljene ovce med tujim življem.
čeprav je omenjena begunska organizacija dobila tožbo, kakor poroča «/Z Gazzettino*, u-Vamo, da z italijanske strani še ni bila izrečena zadnja beseda. Odgovorni naj dobro premislijo, kaj delajo in vrh useda še v imenu demokracije. Nekoč smo že zanisali, da o bodočnosti Trsta ne more odločati okolnost, — ako že to vprašanje sami postavljajo — kdo i-ma v rokah slovenske podeželske občine v njegovi okolici, kakor niso te občine odločale o Trstu v preteklosti. Ali je po vsem tem pametno uničevati naša zadnja domača narodnost-na občestva in zapirati našemu ljudstvu zadnje ventile, skozi katere lahko politično diha ter ga tako siliti v nezakonitost, a. hkrati brez potrebe tudi drezati narod, h kateremu se naše ljustvo prišteva?
Videant consules!
Amerika proti protekcionizmu EST
Zanimanje za stališče Združenih ameriških držav glede carinske politike Evropskega skupnega trga, ki vlada med takoimenovanimi tretjimi državami, ki niso včlanjene v Evropski gospodarski skupnosti, se je povečalo zlasti, odkar so Združene ameriške države nedavno sklenile z Evropsko gospodarsko skupnostjo sporazum glede znižanja carin. Države izven Evropskega skupnega trga računajo, da bodo vsakega zvišanja, ki ga dosežejo Združene ameriške države, deležne tudi one, kolikor gre za izvoz v držar ve EST.
Zanimanje za ameriško trgovinsko politiko se z druge strani stopnjuje tudi zato, ker so tudi Združene ameriške države pristale, da bodo čimprej znižale tudi svoje carine. S tem bo olajšan izvoz iz drugih držav v Ameriko.
V tej zvezi je značilno, kako je ameriški državni podtajnik George Bali branil trgovinsko politiko predsednika Kennedy-ja, ki teži za sprostitvijo, pred posebnim odborom v predstavniškem domu. Govornik je naglasil, da so že minili časi «lah-kega izvoza*, ker so se razmere po svetu v temeljih spremenile :	razpadla so kolonialna
carstva, nekdanje evropske kolonialne države ustvarjajo Združeno Evropo in nastal je kitaj-sko-sovjetski blok, ki šteje eno milijardo ljudi. Ker so se nekatere zahodnoevropske države leta 1957 združile v Evropsko gospodarsko skupnost in tako postavile temelje za carinsko enotnost, kakor so bili postavljeni v Filadelfiji leta 1789, za enotno carinsko ZDA, obstajata danes dva velika skupna trga na Zapadu (Evropski skupni trg in Amerika), ki sta odvisna drug od drugega in ki morata skupno nastopati. Da bo Amerika lahko uspešno sodelovala z državami Evropskega skupnega trga, je treba izvesti zunanjetrgovinski načrt, ki ga je postavila Kennedyjeva vlada. Ta-
Kaj lahko pričakujejo druge države
mogoče zadržati
ko t
voj protekcionističnih teženj navznotraj Evropske gospodarske skupnosti in podpreti težnje za sprostitvijo. Ameriški program poleg tega olajšuje rešitev vprašanj, ki se postavljajo za države EFTA in ki so se komplicirala, odkar je Velika Britanija sklenila pristopiti k Evropskemu skupnemu trgu; ameriški program tudi olajšuje sploh položaj vseh držav izven Evropske gospodarske skupnosti, torej tudi latinskoameriških držav.
Američani si morajo zagotoviti razpečavanje blaga v državah EST, dokler je čas. Ameriško gospodarstvo ,ki je usvojilo tehniko množične proizvodnje, se mora preusmeriti in prilagoditi Evropskemu trgu. Položaj Amerike bo toliko lažji, kolikor Evropa potrebuje kapital in tudi izkušeno osebje.
Podtajnik • Bali je obširneje govoril tudi o ameriških carinah. Carinske postavke v ZDA in državah EST so si povprečno precej podobne, čeprav je n Uho v sestav zelo različen. V ZDA je, namreč okoli 1000 postavk. to je vse blago, ki ga Američani sami proizvajajo, prostih carine, medtem ko je ostalo blago podvrženo carini
raz-, od 30 in še več od sto.
Baltovemu poročilu je sledila živahna razprava, v katero so posegli republikanci in demo-
Za enotni energetski trg
Na zadnjem sestanku ministrov Evropske premogovne in jeklarske skupnosti v Luksemburgu so prvič obširneje načeli vprašanje ureditve enot-| nega energetskega trga med
krati. Tudi v tem primeru se j državami skupnosti, ki so hkra-
je pokazalo, da je med ameriškimi gospodarskimi krogi še mnogo pomislekov proti večji sprostitvi mednarodne trgovine oziroma znižanju carin v Ameriki.
Treba zaščititi koristi tudi drugih
Bivši pomočnik državnega tajnika za trgovino M. Bernstein je v neki ameriški strokovni reviji na vsej črti podprl prizadevanje predsednika Ken-nedyja za sprostitev mednarodne trgovine. Združene ameriške države se morajo postaviti na četo novega programa za znižanje carinskih pregraj. Ko bodo izvedene vse določbe rimskega sporazuma o Evropskem skupnem trgu, bodo te države poskušale čimbolj skrčiti uvoz iz drugih dežel ter ga nadomestiti z notranjo trgovino. Pisec naglaša, da je nujno potrebno, da ostanejo odprte poti trgovini Združenih ameriških držav, pa tudi drugim narodom po svetu.
Evropa kupuje vedno več v IDA
Trgovina med državami Evropske gospodarske skupnosti se razvija čedalje bolj. Vrednost izmenjave med temi drža
države, v veliki meri tudi Italija.
Trgovina držav EST z državami izven skupnosti je doseg-
vami v lanskem letu cenijo na! la vrednost 20 milijard dolar-
12 milijard dolarjev; izmenjava je lani napredovala za okoli 16 odstotkov	v primeri	z	le-
tom 1960. Poročilo komisije Evropskega skupnega trga pravi dalje, da je lani trgovina napredovala	za	45 odstotkov	v
primeri z letom 1959 m za 73 odstotkov	v	primerjav’!	z	letom 1958.	K	povečanju	zuna-
nje trgovine so prispevale vse
Na veronskem kmetijskem velesejmu
(Izvirno poročilo za Gospodarstvo)
Verona, marca
Veronski velesejem je med vsemi italijanskimi časovno najkrajši, saj traja le 9 dni. Ta okolnost ima svoje prednosti in svoje posle naglo zaključijo brez velike izgube časa.
Veronski sejem je bil prvič odprt že 1. 1898. Ob 50-letnici so sejem premestili v nove prostore, zgrajene v poljedel-sko-industrijski coni ob cesti, ki pelje iz mesta proti avtocesti Milan-Benetke. 'Sejmišče obsega kar 280.000 ky. m, od tega nad 100.000 pokritega prostora.
Letos je bito na velesejmu prisotnih 3300 razstavljavcev, med temi 1200 tujih. Od tujih držav so bile uradno prisotne: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Francija, Jugoslavija, Holandija, Nemška zvezna republika, Izrael, Španija in Švica. Posamezna podjetja in predstavništva pa so zastopala še češkoslovaško, Dansko, Japonsko, Vzhodno Nemčijo, Norveško, Portugalsko, Južno-afriško zvezo, švedsko, Madžarsko in Združene države Amerike.
JUGOSLAVIJA V LASTNEM PAVILJONU
Jugoslavija je letos prvič nastopila v večjem lastnem paviljonu, medtem ko je prejšnja leta imela samo informacijsko pisarno; prejšnja leta je razstavljala samo živino sploh. Letos je jugoslovanska industrija, kakor podjetja Zmaj iz Zemuna in Agro-Vojvodina iz Novega Sada, razstavila tudi kmetijske stroje domače, to je jugoslovanske proizvodnje. Kakor po drugih razstavah so Jugoslovani tudi na veronski posvetili pozornost svojim prehra-
Še drugih 200 stanovanj za izseljence
Conte Guarnieri, predsednik Spravnega sveta tovarne papirja v štivanu ob Timavi, je obvestil občinsko upravo devinsko-habrežinske občine, da namerava tovarna zgraditi na področju te občine 200 stanovanj 2a svoje delavce. V ta namen bo odkupila okoli 100.000 kv. Uretrov zemlje. Očitno bodo v nova stanovanja naselili delavce, ki prihajajo zdaj na delo iz Trsta, Tržiča in Furlanije; kaj-
ti Slovencev je v tovarni komaj dobra desetina in še ti že stanujejo po svojih domovih. Vse prizadevanje, da bi tovarna najela več domačih delavcev je bila doslej zaman. Graditev 200 novih stanovanj pomeni praktično priselitev okoli 800 novih priseljencev druge narodnosti, če prištejemo k tem še 1000 priseljencev, za katere bo zgradila stanovanja Organizacija za begunce, pridemo do zaključka, da se bo v občino Devin-Nabre-žina priselilo okoli 1800 Italijanov. Na zadnjih občinskih volitvah je »Občinska enotna lista (Neodvisne socialistične zveze, Komunistične stranke, Slovenske demokratske zveze in Slovenske socialno krščanske zveze) zbrala 1898 glasov, Krščanska demokracija 1074. Italijanska socialistična stranka 199 in 116 druga italijanska skupina. Slovenci so torej gla-sovali za enotno občinsko listo, oziroma nekateri tudi za socialistično stranko, če primerjamo glasove oddane za posamezne liste, vidimo, kako velika nevarnost preti tej slovenski občini. Prav z graditvijo novih industrijskih podjetij in naseljevanjem delavcev so Italijani dobili večino v Meranu in Bocnu.
njevalnim izdelkom, ki so prikupno konservirani. Opazili smo tudi med znanega slovenskega izvoznega podjetja »Meden* iz Ljubljane. V oddelku za živino so Jugoslovani razstavljali konje govejo živino (za delo in za rejo) in prašiče.
Od drugih prisotnih držav je Avstrija razstavljala konje tipičnih avstrijskih pasem ter govedo pasme Simmenthal. Zasebni razstavljavci so pa razstavljali kmetijske stroje ter stroje za predelovanje lesa. Belgija zelenjavo, semena, cvetje, sadje, pivo in razne mlečne izdelke; Bolgarija kmetijske in obrtniške izdelke; Francija semena, vina, konjak, boljše vrste sira, domače živali; Zahodna Nemčija kmetijske stroje, poljedelske in jestvinske izdelke, traktorje, kemične izdelke za kmetijstvo; Izrael poljedelske in živila, semena, jajca ter priprave za umeten dež; Holandija semena, jajca, govedo; Španija poljedelske ter jestvinske izdelke; Švica govedo, mlečne ter kemične izdelke; češkoslovaška stroje in kmetijske pripomočke; Japonska konzervirana živila; Danska govedo; Velika Britanija traktorje ter na splošno kmetijske stroje; Norveška kmetijske stroje; Portugalska vina in razne likerje; švedska govedo, kmetijske stroje, stroje za mlečno industrijo ter priprave za predelovanje lesa; Madžarska vina ter druge kmetijske izdelke, konje in govedo; Združene države Amerike kmetijske stroje ter razne priprave za živinorejo ter živila.
Naravno, da je bila na velesejmu prisotna italijanska kmetijska industrija skoraj v celoti. Posebno pozornost so vzbujali paviljoni, v katerih so razstavljali kmetijske stroje in potrebščine Fiat, Montecatini in Pirelli.
Gesto letošnjega velesejma je bito »Povrniti kmetovalcem vero* v bodočnost. To so oznanjali veliki napisi po sejmišču Minister Trabucchi, je ob tej priložnosti naglasil, da morajo kmetovalci imeti občutek, da je tudi kmetijstvu določena važna naloga napredku.
Veronski velesejem je nastal iz osnovne zamisli, da bi italijanskim kmetovalcem pokazal naj novejše napredke v kmetijstvu, zlasti pa nova mehanična sredstva, in druge pripomočke, kakor gnojila in razne sredstva za pobijanje kmetijskih škodljivcev, s katerimi naj bi se kmetijstvo dvignilo. Italijani si zdaj prizadevajo, da bi kmetijsko proizvodnjo tako pocenili, da bi njihovi pridelki lahko konkurirali pridelkom drugih dežel. Ob tej priložnosti so tudi razni komentatorji v svojih govorih in v tisku ugotovili, da so sredstva, ki jih je dal na razpolago Zeleni načrt preskromna in da se tudi izplačevanje že nakazanih podpor preveč zavlačuje.
v
jev ter je bila za 5 odstotkov obsežnejša kakor leta 1960. Izmenjava mea državami EST m drugimi državami je nekako u-ravnovešena, prebitek je le majhen. Vsekakor je napredek trgovine z drugimi državami majhen in ne kaže novega razmaha v primerjavi z leti 1959-1960. Povečal se je uvoz iz prekomorskih dežel, ki so pridružene Evropskemu skupnemu trgu, in sicer za 6 odstotkov, iz Velike Britanije za 14 odst. in Združenih ameriških držav za 6 odstotkov. Uvoz iz teh držav se razvija hitreje kakor iz drugih držav izven Evropskega skupnega trga. Mnogo blaga so kupili na Angleškem zlasti Francozi (kar 30 odstotkov več); angleški primanjkljaj nasproti državam EST je upadel za več kakor 200 milijonov dolarjev ter se je skr-ul na 60 milijonov dolarjev ob koncu lanskega leta. Kakor rečeno, se je povečal uvoz iz ZDA, toda izvoz iz EST v Ameriko je nazadoval. Tako je primanjkljaj držav EST nasproti ZDA narastel od 1.600 milijonov v letu 1960 na 1.800 milijonov v letu 1961. To je mnogo pripomoglo k zboljšanju a-meriške plačilne bilance.
Glede samega blaga v izmenjavi pravi poročilo, da je trgovina v lanskem letu zajemala čedalje več vrst blaga; samo uvoz živil in surovin v države EsT ni napredoval. Trgovina z industrijskimi izdelki ni napredovala tako naglo kakor leta 1960; vsekakor je bil napredek v trgovini s stroji in industrijsko opremo hitrejši kakor napredek pri drugih vrstah blaga.
CARINE EST NA SVINEC, CINK IN SVILO
Komisija Evropske gospodarske skupnosti je Italiji priznala olajšavo glede uporabe medsebojnih carinskih tarif v tem smislu, da Italiji ne bo treba predčasno znižati carine na cink, svinec in svilo, kar bi Italija morala storiti že prve dni maja 1960.
ti članice tudi Evropskega skupnega tržišča. Glede angleške vloge za pristop k Evropski premogovni in jeklarski skupnosti so sklenili, da je z reševanjem tega vprašanja treba počakati, dokler se pogajanja za pristop Velike Britanije k Evropskemu skupnemu trgu bolj ne razvijejo.
Zakaj je premog dražji
Razprava o enotni ureditvi energetskega trga je bila zelo živahna. Nazadnje je bil sporazum v načelu dosežen, toda med razpravo se je pokazala precejšnja razlika med stališči predstavnikov posameznih držav. Za enotno ureditev trga energetskih virov je nastopil posebno toplo predstavnik Francije, medtem ko so Italijani v tem pogledu bolj rezervirani. Znano je, da se je Italija v zadnjih letih močno navezala na uvoz petroleja iz Sovjetske zveze. Po vsej verjetnosti ne mara teh poslovnih zvez prekiniti. Sklep ministrskega sveta Premogovne in jeklarske skupnosti poudarja, da je potrebno enotno urediti trg energetskih virov, ker se je Evropsko skupno tržišče že močno uveljavilo na drugih področjih in celo na kmetijskem. Takšna enotna ureditev trga energetskih virov bi zelo koristila industriji. V smislu tega sklepa bi bito treba evropsko proizvodnjo energetskih virov zavarovati, vendar hkrati omogočiti dobavo energij iz raznih virov. Nekateri ministri so poudarili, da bi ne bito dobro nasloniti bodočo evropsko energetsko politiko na ceno premoga. Ta namreč se dviga kljub temu, da je premoga dovolj, in sicer zaradi podražitve delovne sile.
Na sestanku je nekdo izmed ministrov predložil, naj bi znižali ceno petroleja za industrijsko uporabo; v ta namen bi bilo treba odpraviti razne davke in pristojbine. Na sestanku so visoko oblast zaprosili, naj prouči razmerje med naraščajočo ceno premoga in gibanjem cene delovne sile v okviru Evropske gospodarske skupnosti.
Mnogo sovjetskega petroleja za Italijo
»LTnformation* poroča, da je Italija lani uvozila 5,6 milijona ton petroleja iz Sovjetske zveze. Uvoz se je dvignil kar za 39,5 odst. v primerjavi z letom 1960. Italija je s sovjetskim petrolejem pokrila lani 16,5 odst. svojih potreb, medtem ko je italijansko-sovjetska pogodba določila, naj bi kritje s sovjetskim petrolejem ne prekoračilo 14 odst.
Izvoz starega železa
v načelu prepovedan
V Luksemburgu so se dotaknili tudi vprašanja prodaje starega železa in potrdili v načelu sklep, da je izvoz starega železa iz držav Evropske gospodarske skupnosti v druge države prepovedan. Izjemoma so na tem sestanku pooblastili nekatere države članice, da vendar izvozijo v aprilu, maju in juniju določene količine starega železa, in sicer Zah. Nemčija 30.000 ton, Belgija 10.000 in Nizozemska 12.000 ton.
«PRAVI, DA BI SE NAM RAD PRIDRUŽIL, AKO BI MU IZROČILI VESLA IN KRMILO HKRATI»
Angleški ministrski predsednik MacMillan, Hruščev in Ken-nedy se vozijo po ženevskem jezeru, a de Gaulle noče v čoln, čeprav so mu te dni z razorožitvene konference poslali novo povabilo. Na ženevski konferenci sodeluje 17 držav, med temi osem nevezanih. Največje težave dela vprašanje nadzorstva nad razorožitvijo. Rusi ga odklanjajo, češ da bi se nadzorniki spremenili v vohune. Angleži predlagajo, naj bi bili nadzorniki iz nevtralnih držav. Zunanji minister Segni je izrazil mnenje, naj bi se države zedinile vsaj glede delne razorožitve. Tudi jugoslovanski zunanji minister K. Popovič je v svoji izjavi nekemu jugoslov. časopisu izrazil podobno misel
Manj premoga na skladiščih
Cena še visoka - Vprašanje uvoza iz drugih držav
ITALIJA NA »SEJMU PREHRANE« V BERLINU
Italija se je udeležila »Sejma prehrane* v Berlinu. Na sejmu je razstavila vina, slaščice, konservirano sadje in povrtnino, prekajene izdelke, itd.
Visoka oblast Premogovne in jeklarske skupnosti je te dni izdala običajno letno poročilo o razvoju železarstva v njenem območju. Poročilo poudarja, da bo skupnost po pristopu Velike Britanije proizvajala več premoga kakor Združene ameriške države ali Sovjetska zveza. Proizvodnja železarskih proizvodov pa bo večja kakor v Sovjetski zvezi ter približno enaka proizvodnji v Združenih državah. Pristop Velike Britanije bo namreč dvignil proizvodnjo premoga na okoli 400 milijonov ton, in proizvodnjo jekla na 100 milijonov ton.
Zanimivo je stališče, ki ga visoka oblast zavzema v svojem poročilu do obrambe pred uvozom trdih in tekočih goriv iz tretjih držav. Premogovna in jeklarska skupnost mora sicer zavarovati premogovnike pred premogom in petrolejem iz tujine, toda ta obramba ne sme biti «absolutna*, temveč nekako na sredi med popolnim zaprtjem meje pred tujim blagom, in popolno liberalizacijo trgovine s temi vrstami blaga. Poročilo nadalje ugotavlja, da posamezne države članice skupnosti ubirajo še vedno različne poti glede proizvodnje in trgovine s premogom ali jeklarskimi proizvodi.
PROIZVODNJA PREMOGA SE DVIGA
Proizvodnja premoga v okviru Premogovne in jeklarske skupnosti v zadnjem času narašča. V letošnjem januarju so v državah članicah te skupnosti izkopali 20,583.000 ton premoga (v lanskem decembru
18.834.000	ton, v lanskem januarju pa 19,749.000 ton). Januarska proizvodnja je bila razdeljena po državah članicah takole. Zahodna Nemčija je pridobila 12,824.000 ton, Francija 4,697.000, Belgija 1,918.000, Nizozemska 1,089.000 ton in Italija
55.000	ton. Kar zadeva italijanski trg, je odbor za premog pri ministrstvu za industrijo in trgovino navedel, da je Italija v lanskem letu uvozila 10,704.383 ton premoga (v letu 1960 10,311.063). Notranje po-vprašanje po premogu je nara-stlo, in sicer v prvi vrsti zaradi potrebe železarn. Delež premoga v italijanski energetski bilanci se je tako dvignil od 17 odst. v letu 1960 na 18 odst. v lanskem letu.
Zaloge premoga v državah članicah Premogovne in jeklarske skupnosti so se v preteklem januarju zmanjšale za o-koli 900.000 ton ter so tako dosegle najnižjo količino (24.16.000 ton) od začetka premogovne krize, če primerjamo zaloge premoga konec letošnjega januarja z zalogami konec lanskega januarja, so se te znižale za 2,5 milijona ton. Ta količina pa znaša približno eno_ desetino celotnih zalog. INaj-T boij so se skrčile zaloge v Bel-’ giji (od 6,49 milijona ton konec lanskega januarja na 4,09 milijona letos).
Cena premoga previsoka
Osnovna značilnost premoga, ki ga pridobivajo v državah Premogovne in jeklarske skupnosti je njegova cena, ki je znatno višja od cene, po kateri je mogoče v Evropi dobiti katerokoli količino premoga iz Združenih ameriških držav. To težavo bodo članice skupnosti lahko premagale s tem, da bodo sprejele ustrezne ukrepe proti uvozu premoga iz tretjih držav. Toda premog ni samo drag v primerjavi s premogom iz drugih virov. Njegova cena je previsoka tudi, če jo primerjamo v ceno drugih energetskih virov v samih članicah Premogovne in jeklarske skupnosti. V tem primeru seveda ne morejo priti v poštev zunanjetrgovinski ukrepi. Pomaga lahko samo znižanje cene doma izkopanemu premogu. To pa je zopet mogoče doseči samo tako, da se izkop v nerentabilnih rudnikih kar opusti ter da si vsak premogovnik po svoje prizadeva, da bo znižal svoje proizvodne stroške in da bo lahko prodajal premog po nižji ceni.
MANJ ŽELEZA V ZAHODNI NEMČIJI
Meseca februarja je proizvodnja jekla v Zahodni Nemčiji nazadovala od 2,647.327 ton v januarju na 2,554.271 ton. Februarja leta 1961 je znašala 2,789,338 ton. Litega železa so meseca februarja pridobili 1,889.344, meseca januarja 2 milijona 027.169 (2,053.950 februarja 1961).
Premog se umika pred petrolejem
Poraba energetskih virov na Francoskem je lani dosegla 165 milijonov ton premoga (prejšnje leto 130 milijonov ton), ako preračunamo uporabo vseh energij na premog. Zanimivo je, da tudi na Francoskem u-pada poraba premoga v razmerju z ostalimi energijami, in sicer je delež premoga nazadoval od 54 na 50, medtem ko je delež petroleja napredoval od 33 na 40 odst. Francoska petrolejska industrija računa tudi letos na ugodno konjunkturo ter bo investirala 40—60 milijonov funtov šterlingov za iskanje novih vrelcev v Franciji in Afriki vsako leto. Francozi so lani pridobili 19 milijonov ton, letos računajo na proizvodnjo 25 milijonov ton petroleja. Zmogljivost francoskih petrolejskih čistilnic znaša danes 42 milijonov ton, a se bo to leta 1965 dvignila na 54 milijonov ton, oziroma za 28 odst. V Strasbourgu gradijo veliko rafinerijo z zmogljivostjo 7 milijonov ton. Po francoskih naftovodih se pretaka petrolej na razdaljo 1250 milj; v gradnji so novi naftovodi kakor od Berre do Strasbourga. Francoski primanjkljaj v petroleju cenijo na 60 milijonov ton, toda v nekaj letih bodo to bilanco Francozi uravnovesili, zlasti s pridobivanjem zemeljskega plina.
MNOGO DENARJA ZA JEDRSKO RAZISKOVANJE
Vsedržavni odbor za jedrsko raziskovanje v Italiji bo v ta namen porabil v razdobju 1960—64 75 milijard lir. V istem času bo Velika Britanija izdala za jedrsko raziskovanje 136 milijard, Francija pa 168 milijard lir.

V času, ko prihajajo železnice že nekako «iz mode* in ko jih čedalje bolj izpodriva motorno vozilo na cestah, zasluži primer švicarskih železnic res pozornost, saj so švicarske železnice aktivne. Poleg tega zanimajo švicarske železnice stro-1 kazalo zgraditi pod Gotthar-kovnjaka tudi z drugega vidika. [ dom še drugi predor med Am-
Švicarske železnice napredujejo
Tajnost uspeha: tranzit m modernizacija
Ni slučajno, da izkazujejo železnice v Švici prebitek, da torej ne potrebujejo posebne državne pomoči. Pri tem igra namreč veliko vlogo ugodna zemljepisna lega Švice, ki namreč omogoča tranzit prevoza tovorov iz Zahodne Nemčije, pa tudi iz Francije dalje v druge države, predvsem v Italijo. Tranzit prinaša devize, in sicer toliko več, kolikor je bolje organiziran. švicarski primer utegne prav zaradi tega zanimati tudi strokovnjake v Sloveniji; kajti tudi Slovenija je že po svoji legi važna tranzitna dežela.
Velika prednost švicarskih železnic je v tem, da so popolnoma elektrificirane, pa tudi sicer, kolikor se le da, avtomatizirane. Pogon zaradi tega ne zahteva mnogo osebja, hkrati pa je prednost glede brzine o-čitna. Tovorni vlak, poln premoga namenjena iz Zahodne Nemčije v Italijo, lahko iz Baz-la prepelje do Chiassa na italijanski meji samo en strojnik in to v nekaj urah. Promet v Bazlu je tako živahen, da ga železnice komaj zmagutojo. V zadnjem času so začeli resno
sseaševaži	v £ r
stegom in Giornicom,
Okoli leta 1938 so nekateri pesimisti napovedovali tako črno bodočnost švicarskim železnicam, da so že predlagali, da bi jih spremenili v ceste. Toda že zadnja vojna je pokazala, kako bi to bito nespametno, saj je tedaj primanjkovalo bencina. Pozneje so se razmere naglo zboljšale. Leta 1938 so po švicarskih železnicah prepeljali U3 milijonov potnikov in 14 milijonov ton tovora, leta 1960 pa 226 milijonov potnikov in 30 milijonov ton tovora. Država ima takšno zaupanje v bodoči razvoj železnic, da je odredila po 280 milijonov frankov za zboljšanje prometa na leto, in sicer kar za dobo 20 let. Leta 1938, to je v času pesimizma, so odredili za zboljšanje prometa samo 30 milijonov frankov.
Uspeh je v glavnem v tem, ker se uprava teh železnic takoj prilagodi zahtevam prometa. Ko je vodstvo opazilo, da bi se dalo s prevozom cementa mnogo zaslužiti, je uprava železnic dala zgraditi poseben tip železniškega voza za prevoz cementa. Tako si je zagotovila 95 odst. prevoza cementa v drža-’t, V a&hedni Nemčiji na pri-
mer imajo železnice samo 5 odstotni delež na prevozu cementa. Kjer je more, si uprava prizadeva, da zboljša in modernizira naprave. Zdaj gradijo novo postajo v Bernu. Postaja bo imela tudi posebne garaže za avtomobile, kamor bo lahko zavozilo 600 avtomobilov.
še nekaj podatkov o prometnem osebju. Leta 1936 je bito na švicarskih železnicah zaposlenih 26.700 ljudi; tako močno so skrčili osebje od leta 1920, ko je bito zaposlenih 39.700 ljudi. Danes dela na železnici 39.000 ljudi, to je približno prav toliko kakor leta 1936. Danes so železnice že popolnoma elektrificirane in navadno vozi lokomotivo samo po en človek. Posamezna lokomotiva prevozi dnevno 932 milj (okoli 1500 kilometrov), pred vojno pa samo 621 milj (okoli 1000 km).
Razdelitev
železniškega prometa proti Trstu
V Ljubljani je bil te dni sestanek predstavnikov jugoslovanskih, italijanskih, avstrijskih in češkoslovaških državnih železnic, to je železniških u-prav, ki so povezane s sporazumom o prevoznih tarifah če-
škoslovaška-Trst. Sestanek je trajal tri ani. Na dnevnem redu so bila različna vprašanja o prevozu češkoslovaškega blaga v tranzitu čez jugoslovansko, avstrijsko in italijansko ozemlje do Trsta. Sprejeli so neko spremembo v zvezi s prevozom blaga na relaciji Jesenice-Repen-tabor. Temu odseku so določili del prometa med češkoslovaško in Trstom, ki ga je doslej opravljala železnica po progi Trbiž-Trst. S tem bodo na eni strani razbremenili to progo po italijanskem ozemlju, z druge pa tudi progo Ljublja-na-Sežana-Trst.
PROZVODN.fA ITALIJANSKEGA ŽELEZARSTVA NAPREDUJE Po podatkih, ki jih je objavila družba Assider, je itajan-ska proizvodnja jekla v letošnjem februarju dosegla 745.000 ton ter je bila za 6,3 odst. višja od proizvodnje v lanskem februarju. Proizvodnja surovega železa je znašala 250.000 ton ter je bila za 14,7 odst. višja od proizvodnje v istem mesecu lanskega leta. Skupna letošnja proizvodnja jekla (v januarju in februarju skupaj) je dosegla 1,525.000 ton, ter je bila za 3 odst. višja od lanske (1,457.000 ton); proizvodnja surovega železa je narastla od
453.000	na 517.000 ton. Proizvodnja pločevine je znašala v januarju 615.000 ton in je bila za 5,7 odst. višja od lanske, ki je v istem razdobju dosegla
582.000	ton.
UT
Letos kos ne poje
črne misli so mi blodile po glavi, morda ker zunaj brije burja in premraženo telo ne čuti krasnega spomladanskega sonca, ki se s pravo muko bori z zimo. Hotel sem vam že pisati o velikanskih gomilah črnega premoga, ki ga je letošnja muhasta in dolga zima požrla in črni krizi bolj od-pomvgla kakor vse razprave še tako modrih glav v Premogovni in jeklarski skupnosti, šla mi je tudi po glavi, grda misel, koliko kadi katarja so ljudje letos v Evropi več izpljuvali zaradi čudne zime kakor druga leta. In verjetno bi vam bil pisal prav o teh črnih in vsakdanjih rečeh, kakor da bi jih življenje ne prinašalo tudi vam, ko bi ne bil na cesti srečal domačina, o katerem vem, da po openskih rebrih včasih še pase krave.
Čudno hitro in naravno je stekla beseda: »O gospod, kaj bo letos! Sv. Jožef je bil druga leta vesel in topel, krompir je bil že davno v zemlji, a letos kos ne poje....t Ali sem ga prav razumel? Tudi okoli naše hiše skakljajo lepi prav črni kosi, tudi jaz sem jih opazoval, a vprašal sem se kvečjemu, ali morda iščejo mrvice kruha v mrazu. Da bi se bil vprašal, zakaj letos kosi ne pojejo, še na misel mi ni prišlo.... Tudi jaz sem se torej že preveč pomeščanil in očitno ne pogrešam kosovega petja kakor naš kmet. Blagor njemu! On je videl tudi kosova jajčeca v gnezdu, ki so gotovo že zmrznila, kakor je dodal. Kako toplo mora biti v njegovi duši, ko doživlja vse te pojave v naravi!
Še sva govorila o letošnji zimi. Govoril je pravzaprav on. Meni se je duša ob njegovih besedah ogrela, Sam ni vedel, da mi je priklical tudi v spomin tople ure študenta s knjigo v roki v zavetju vipavskih pušč, naslonjenega na kup rož-ja; a jezik se mi ni hotel razvezati. Pri vseh šolah ne dosežem preprostega kmeta, ko ie treba opisovati naravo in njeno bogati življenje. Živega jezika ne znam več.
Kje je pisatelj ali publicist, ki bi bil bolj točno in bolj plastično prikazal današnje odnose med kmetom in oblastniki na Tržaškem, kakor tisti kmet-na zadnjem kmečkem zborovanju, ki je vzkliknil: Oni hoče jo biti pastirji in mi naj bomo ovce.... Toda tem ovcam je potrebna trava, zato naj nam pustijo zemljo ter naj nam pomagajo, da bomo svoje pridelke lahko bolje prodajali.
Prenaglo sva se morala raz-stati z domačinom, še bolje, sicer bi meni gotovo bilo ušlo vprašanje: Koliko glav imate še v hlevu, koliko zemlje so vam pobrali za igrišče, za Vil-laggio del fanciullo. za cesto, za razširjenje postaje za sanatorij in za istrsko naselbino.... Tako bi se morda pred nama kljub bleščečemu pomladanskemu soncu pomračilo in v meni bi bila zginila čudovito živa podoba o kosu, ki letos ne poje, kakor da bi slutil, da mu bodo jajčega v gnezdu zmrznila.
Vi pa mi povejte, ali bo pri nas kos sploh kdaj še pel?
- Ib -
PO

j. T
Erl/
KDO BO NOVI PREDSEDNIK REPUBLIKE? V italijanskih političnih krogih so že pričeli razpravljati o osebnosti, ki naj prevzame državno krmilo, ko zapade rok sedanjemu predsedniku G. Gronchiju. Nekateri so mnenja, naj bi krščanka demokracija postavila za svojega kandidata sedanjega zunanjega ministra Segnija, drugi zopet predlagajo za bodočega predsednika voditelja socialnih demokratov Saragata.
PREMIRJE V ALŽIRIJI. Na podlagi sporazuma med Francozi in Alžirci v Evianu je bil v ponedeljek ob 12. ustavljen ogenj v Alžiriji. De Gaulle je ta dogodek sporočil francoskemu narodu v svečanem govoru po radiu. Predsednik Tito je čestital De Gaullu in predsedniku začasne alžirske vlade in naglasil, da pomeni francosko-al-žirski sporazum tudi splošno pridobitev za mir. Predsednik De Gaulle si je skoraj 4 leta prizadeval, da bi dosegel zadovoljivo rešitev alžirskega vprašanja. Vojna v Alžiriji je trajala dobrih 7 let. Na Francoskem bo 8. aprila referendum (ljudsko glasovanje) o francosko-alžirskem sporazumu. Pozneje, ko se duhovi umirijo, bo glasovanje v Alžiriji in s tem izpolnjena pravica Alžircev do samoodločbe. Sporazum zagotavlja enakopravnost vsem državljanom, torej tudi Evropejcem, ki ostanejo tam. Francoska vojska bo začasno poskrbela za red, pozneje se Evropejci lahko odločijo ali so za to, da ohranijo državljanstvo Alžirije, ali pa ostanejo francoski državljani. Pristaši tajne francoske armade O AS skušajo z atentati vseh vrst, z napadi in izzivanjem spopadov preprečiti izvedbo sporazuma, vendar je jasno, da ne bodo uspeli in da samo po nepotrebnem prelivajo kri.
ZBLIŽEVANJE MED SOVJETSKO ZVEZO IN AMERIKO. Predsednik Kennedy je predložil Sovjetski zvezi, da bi obe državi sodelovali glede poletov v vesolje z znanstvenimi nameni. Predsednik Hruščev je v načelu ponudbo sprejel. Sovjetska zveza navaja v odgovoru več podrobnosti o tem sodelovanju, ki bi bilo velike koristi ne samo s čisto znanstvenega vidika, temveč tudi zaradi praktične uporabe izsledkov na teh poletih, saj bi n. pr. vremenska zaznavanja lahko tudi praktično izkoristili; na drugi strani bi sodelovanje pomenilo tudi velik prihranek za obe državi. Hruščev postavlja za takšno sodelovanje po gej, da bi se poprej dogovorili glede razorožitve.
RUSI IMAJO «GLOBALNO» RAKETO. Hruščev je naznanil svetu, da so sovjetski znanstveniki izdelali tako imenovano «globalno» raketo. Podrobnosti ni navedel. Dodal je le, da je raketa nedosegljiva. Iz razlag tujih strokovnjakov se da sklepati, da bi Sovjetska zveza s takšno rakete lahko streljala v Ameriko po ovinku, to je o-koli Južnega tečaja torej ne neposredno v ravni smeri. Proti takšnim neposrednim izstrelitvam naj bi bili Američani zavarovani z radarji, ki bi opazili vsako raketo, ki bi bila izstreljena proti Ameriki. Sicer ima takšna zaščitna organizacija samo ta pomen, da lahko prebivalstvo opozori, naj čimprej zgine v zaklone.
TURČIJA LAHKO PREIDE NA DRUGO STRAN. Sodelavec londonskega «Economista» prihaja v svojem dopisu iz Ankare do zanimivega zaključka: današnja povezava Turčije z Zapadem ni dokončna. Danes vlada v Turčiji starejši rod pod vodstvom Inenija, ki mu je ob strani general Girsel. Ta dva sta zrušila konservativca Men-deresa, toda naj novejši poskus državnega udara proti Ineniju, ki so ga izvedli mladi častniki, izvira iz prepričanja mladih, da je tudi Ineni preveč konservativen. Mladi letalski general Irfan Tansel se pojavlja na političnem obzorju. Mladi hočejo nadaljevati z načrti za socialno preobrazbo, ki jih je začel izvajati Ataturk. Mladi čutijo, da je Turčija po svojih idejah sorodna Sovjetski zvezi.
MEDNARODNA TRGOVINA
Blagovne liste «Alpe - Adria»
V poslovnih krogih v Trstu in Gorici se živo zanimajo za priprave na sejem «Alpe-Adria» in poizvedujejo o blagovnih listah, da bi si lahko ustvarili jasnejšo sliko, kakšne kupčije bodo lahko zaključili na tem sejmu. Kakor znano, bo sejem meseca maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Blagovne liste, ki bodo predstavljale osnovo za kupčije, do sedaj še niso bile objavljene, ker je še niso potrdili pristojni organi v Rimu oziroma na Dunaju.
Kakor poroča «Gospodarski vesfnik», so na seji odbora za sejem «Alpe - Adria» pri Trgovinski zbornici za LR Slovenijo obravnavali že povsem konkretna vprašanja v zvezi z organizacijo sejma. Priprave na
reditve že prehajajo v ključno fazo. Medtem ko so jugoslovanski pristojni organi že sprejeli vse potrebne dokumente za uspešno izvedbo sejma, ahko v prihodnjih dneh pričakujemo, poroča omenjeni list, da bodo isto storili tudi pristojni organi v Italiji in Avstriji. V tem smislu je namreč Trgovinska zbornica za LR Slovenijo še prejela vsa potrebna zagotovila, že ta teden je zato pričakovati objavo sejemskih list za uvoz oziroma izvoz blaga, ki bodo vsebovale tudi o-značbo kontingentov. Na posebnem sestanku bo posebna komisija, ki so jo izvolili v okviru omenjenega odbora, sporazumno s predstavniki prizadetih podjetij smotrno razdelila kontingente.
Italijanska plačilna bilanca ugodna
Italijanska plačilna bilanca se je 31. decembra 1961. zaključila s prebitkom 643 milijonov dolarjev. Bila je torej ugodnejša kakor leta 1960, ko je prebitek znašal 521,3 milijona dolarjev. Sama trgovinska bilanca je konec lanskega leta izkazovala primanjkljaj 930,9 (predlanskim 893,3) milijona dolarjev. Nevidne postavke v plačilni bilanci so dale naslednje rezultate: turizem 733,6 milijona dolarjev (leta 1960 624,9 mil.); pomorske prevoznine 281 (leta 1960 249,2 milijona dolarjev; «druge storitve» so vrgle 493,2 (leta 1960 424) milijona dolarjev. Nevidne postavke so torej več kot pokrile primanjkljaj v trgovinski bilanci.
Med posameznimi postavkami plačilne bilance naj omenimo še investicije tujega kapitala v Italiji. Lansko leto so te investicije, .dosegle, 333,7 (v..letu .1960. 322,5) milijona dolarjev. V i-stern času' so "tuje države dovolile Italiji za 167,3 (prejšnje leto za 56.3) milijona dolarjev posojil. Tudi italijanske investicije kapitala v tujini so se znatno povečale, in sicer od 109 milijonov dolarjev v letu 1960 na 198.4 milijona dolarjev v letu 1961.
Italijanske zlate in valutne rezerve so se dvignile zaradi u-godnega razvoja v plačilni bilanci od 3.079,7 milijona dolarjev 31. decembra 1960 na 3-419,2 milijona 31. decembra 1961.
Uvoz masla iz vzhodnih držav
Ministrstvo za zunanjo trgovino je izdalo navodila o tem, kako naj se izkoristijo u-vozni kontingenti masla; kontingenti so bili določeni kakor sledi: 9.600 stotov iz držav Evropske gospodarske skupnosti; 15.000 stotov iz držav, s katerimi sta v veljavi seznama A-import in B-import (razen seveda držav članic EGS), in iz Argentine. Rok za prijavo za dodelitev kontingenta se je začel 20. marca in poteče 10. a-prila letošnjega leta.
Ministrstvo je povečalo kontingent 450 ton masla iz Poljske, ki naj bi ga Italija uvozila na podlagi dovoljenja z dne 5. decembra 1961, za nadaljnjih 450 ton. (Rok za prijave od 20.3. do 10.4. letos);
kontingent 75 ton masla za uvoz iz Madžarske se prav tako poveča, in sicer za nadaljnjih 75 ton (rok za prijavo idem kakor zgoraj); kontingent 35 ton iz češkoslovaške se poveča za nadaljnjih 35 ton (rok za. prijavo isti); kontingent 180 ton iz Bolgarije se poveča za nadaljnjih 180 ton (rok isti).
Dogovor s Prago o tranzitu
Februarja letos je zapadla veljavnost sporazuma med tržaškimi Javnimi skladišči in praškim podjetjem čehofracht. Pretekli torek je zaradi tega odpotovalo v Prago odposlanstvo tržaških gospodarstvenikov, da bi pričeli s predstavniki podjetja čehofracht pogajanja za obnovitev pogodbe. V odposlanstvo so bili predsednik trgovinske, zbornice dr. R. Caidassi, ravnatelj Javnih skladišč dr. Bernardi in predsednik združenja tržaških špediterjev Gropaiz. Kakor smo svoj čas že poročali v <?Gospodarstvu», je tranzit češkoslovaškega blaga čez tržaško pristanišče dosegel v letu 1961 skoraj 500.000 ton. Od tega je odpadlo na bo-
Uvoz mesa kontingentom
Uvoz mesa v Italijo bo zopet dovoljen
Prekinitev uvoza mesa in goveje živine je povzročila po mnenju nekaterih italijanskih gospodarskih opazovalcev kmetijstvu, industriji in sami zunanji trgovini Italije veliko škodo. Kakor trdi milanski gospodarski list «24 Ore» (8. marca), je prepoved uvoza mesa iz severnoevropskih, vzhodnoevropskih in južnoameriških držav, odvzelo italijanskim poslovnim krogom velike količine «zamenljivega denarja», s katerimi bi se lahko še nadalje razvijal izvoz italijanskih industrijskih izdelkov v te dežele.
V resnici imajo nekatere države v svoji zunanji trgovini z Italijo med prvimi pomemb-
o Evropski gospodarski skupnosti. Ta sistem bo po vsem tem prej ali slej nujno odpravljen.
UVOZ MESA KONTINGENTIRAN
Na sestanku, ki sta se ga udeležila tudi minister za kmetijstvo in gozdarstvo Mariano Rumor in minister za zunanjo trgovino Luigi Preti, so sprejeli nove določbe v zvezi z uvozom živine in mesa. Te dni bo vlada izdala dokončna navodila v zvezi z naslednjimi točkami: a) preklic liberalizacije v odnosih do tistih držav, s katerimi sta v veljavi seznama A in B import; b) odprava
Decentralizacija pomorske upravne službe
Naloge pristaniških podjetij v Jugoslaviji
ne j Šimi postavkami prav živi- sistema minimalnih cen; c)
no oziroma meso. Zastoj v italijanskem uvozu živine in mesa ima za nujno posledico u-padanje tudi izvoza italijanskih industrijskih izdelkov v te države, ki nimajo dovolj deviz, da bi plačevale uvoženo industrijsko blago.
Italijanski mesni industriji je začelo primanjkovati surovin. Cene mesa na debelo so že presegle «minimalno» višino, to je višino, ki bi mora-
gatejše vrste blaga skoraj po- la sprožiti uvozni mehanizem, lovica. Na praškemu sestanku Prvotno je bilo namreč dolo-
naj bi tržaški gospodarstveniki dosegli za letošnje leto vsaj e-nake pogoje kakor lani.
Med razgovori so se predstavniki čehofracht obvezali dvigniti obvezni obseg češkoslovaškega tranzita čez Trst za 100 tisoč ton blaga. Zajamčeni minimum češkoslovaškega tranzita je leta 1960 znašal 150.000 ton (tranzit je tedaj dosegel
197.000	ton): lani je veljal obseg 250.000 ton (dejansko doseženi tranzit 470.000 ton), za letos pa naj bi veljal obvezni minimum 350.000 ton. Tržaški predstavniki so izrazili upanje, da bo ustrezen sporazum v doglednem času tudi podpisan; tranzit češkoslovaškega blaga čez Trst naj bi letos dosegel okoli 600.000 ton.
Uvoz krompirja in čebule s Poljskega
Kones oktobra preteklega leta je ministrstvo za zunanjo trgovino izdalo dovoljenje za uvoz 8.000 ton krompirja iz Poljske. Rok, v katerem bi se moral izvršiti uvoz, je zapadel 31. decembra; te dni ga je ministrstvo podaljšalo do 31. maja letošnjega leta, ker uvozni kontingent ni bil izčrpan v celoti. Do 31. maja. je bil podaljšan tudi rok za uvoz 7.000 ton industrijskega krompirja s Poljskega. Tudi rok za uvoz
1.000	ton čebule iz iste države ie bil podaljšan do 31. maja letošnjega leta.
SPORAZUM MED JUGOSLAVIJO IN MADŽARSKO
V Budimpešti so pred kratkim podpisali madžarsko - jugoslovanski protokol o blagovni izmenjavi za leto 1962. Po novi pogodbi bo vrednost obo jestranske izmenjave dosegla 45 milijonov dolarjev. Madžari bodo dobavljali Jugoslaviji industrijsko opremo in stroje, proizvode precizne mehanike, naftne derivate, itd., medtem ko bo Jugoslavija dobavljala Madžarski vagone za prevoz blaga, rezan les, lesne izdelke metalurške surovine, proizvode barvaste metalurgije in elektroindustrije ter izdelke široke potrošnje.
čeno, da bo uvoz mesa in živine toliko časa dovoljen, dokler ne bo cena mesa na notranjem trgu padla pod to ceno. Sedaj je cena mesa v Italiji višja in bi torej moral biti uvoz dovoljen. Za cenami na debelo so se zganile tudi cene na drobno. Industrij ci in prekupčevalci z mesom zahtevajo od vlade, da bi ta čimprej ponovno odprla uvoz mesa in živine iz tujine, minister za zunanjo trgovino pa je v tej zvezi nedavno izjavil, da se bo vlada, kakor hitro pride do njene dokončne ustalitve na političnem področju, pozanimala za novo ureditev uvoza mesa in živine.
Sistem minimalnih cen se je namreč večkrat izkazal za neprimernega. V načrtu je zdaj, I da bi uvoz teh vrst blaga uredili na podlagi kontingentov. Za države članice Evropske gospodarske skupnosti bi veljal en kontingent, za države izven te skupnosti drugi, a za «vzhodne» države tretji kontingent. Za zdaj ni še zna^-v kakšen ukrej bo sprejela vlada, vsekakor velja poudariti, da je sistem minimalnih cen izrecno prepovedan v pravilih
finančno pomoč vojaški vladi. Frondizi je nato sestavil vlado demokratične unije, ki jo ;e podprla tudi Cerkev. Vlada je razveljavila volitve v pokra-Stara sovražnost nasproti So- jinah, kjer so zmagali peroni-
določitev globalnih kontingentov in č) izkorist sedanjih kontingentov, veljavnih v o-kviru že sklenjenih trgovinskih pogodb.
Vladni organi bodo določili tri globalne kontingente: enega za države članice Evropske gospodarske skupnosti in prekomorske dežele, ki so z njimi povezane; enega za države, včlanjene v OECD; tretjega za Argentino, Urugvaj, Brazilijo in nekatere druge države.
V okviru tega načrta bo Italija uvozila 900.000 stotov mesa v razdobju 8 mesecev. Nova ureditev uvoza ostane nespremenjena, dokler ne začnejo veljati nova določila za kmetijstvo v okviru Evropskega skupnega trga. To pa se bo zgodilo letošnje jeseni.
Izkoriščanje pristanišč je v Jugoslaviji po novem urejeno s posebnim zveznim zakonom, ki je bil objavljen dne 21. junija 1961. Po tem zakonu se morske luke 1) in notranja pristanišča, ki so usmerjena za javni promet, praviloma izkoriščajo po posebnih pristaniških podjetjih, ki so pristojna ne le za prekladanje blaga in za druge storitve v samem pristaniškem prometu, marveč tudi za vzdrževanje in gradnjo pristaniških naprav. Prekladanje blaga in druge pristaniške storitve opravljajo pa lahko poleg njih v posameznih pristaniščih, če je to potrebno, tudi posebna prekla-dalna podjetja.
Pristaniško podjetje ustanovi praviloma ljudski odbor pristojne obalne občine, lahko pa u-stanovi tudi dvoje ali več občinskih ljudskih odborov sporazumno eno samo podjetje za eno ali več pristanišč na območju njihovih občin.
če občinski ljudski odbor za izkoriščanje pristanišča, namenjenega za javni promet, ni ustanovil posebnega pristaniškega podjetja, prepusti izkoriščanje lahko kaki transportni ali drugi gospodarski organizaciji ali zavodu ali pa tudi lahko izkorišča pristanišče sam po
1) Uradna terminologija uporablja za morska pristanišča izraz «luka». V tem sestavku se tudi zanje u-porablja splošni izraz «pri-stanišče».
svojih organih. Občinski ljud- pitanije) še naprej vzdrževali
Razveseljiv razvoj domačega denarnega zavoda
V nedeljo, 11. marca je bil občni zbor Kmečko-obrtne hranilnice in posojilnice na Opčinah. To je bil že 53. občni zbor, saj je bila posojilnica u-stanovljena že leta 1909, da bi našemu majhnemu človeku pomagala iz denarne zadrege, ga tudi da bi pripomogla k razvoju kmetijstva in obrtništva. Ta naš denarni zavod žanje v zadnjih letih prav lepe uspehe. Lani se je v posojilnico vpisalo precej novih članov, tako da je njihovo število lani doseglo o-koli 750.
Napredek openske posojilnice
Vino In lOcerfi
v trgovini EST
V Veroni je bilo te dni zanimivo «Srečanje o vinu», ki se ga je udeležil tudi predsednik veronskega sejma senator Tra-bucchi. Med številnimi govorniki je imel zanimivo predavanje zlasti dr. Niederbacher, predsednik italijanskega «Zdru-ženja vin». Govornik je naglasil, da v drugem razdobju Evropskega skupnega trga bodo vinski proizvodi razdeljeni v dve skupini; v prvo skupino bodo spadali tako imenovani «industrijski proizvodi», kot so žganje, vermut in razne druge žgane pijače m likerji, v drugo skupino pa »kmetijski pridelku) grozdje, mošt, vina, peneča se vina, naravni alkohol itd.
Za proizvode iz prve skupine je predvidena prosta trgovina v okviru Evropskega skup-
čbvekov um ne mirijje
vjetski zvezi pojema in nikdo danes ne more zajamčiti, da bo Turčija ostala na strani zahodnih sil.
GRČIJA ODPOVEDALA OBMEJNI SPORAZUM Z JUGOSLAVIJO. Grška vlada je odpovedala sporazum z jugoslovansko vlado glede obmejnega prometa. Odslej ne bo smelo grško obmejno prebivalstvo prehajati jugoslovansko-grške meje z obmejnimi dokumenti. To bo dovoljeno le jugoslovanskim državljanom iz obmejnega pasu. V zadnjem času se je jugoslovanska javnost začela bolj zanimati za položaj makedonske manjšine v Grčiji. Grkom, ki ne priznavalo tej manjšini narodnostnih pravic, in bilo to po volji. Prav tako niso grške oblasti z zadovoljstvom gledale ,kako Makedonci iz Grčije prihajajo v stik z Makedonci v Jugoslaviji.
PERON STRAŠI V ARGENTINI. Pri volitvah je Frondizi-jeva stranka (radikali) zgubi la večino zaradi zmage pristašev Perona v nekaterih pokrajinah. Na pritisk vojaštva je vlada odstopila, toda Amerika J# zagrozil^ bo odpovedala
sti. Na strani teh je zlasti 62 sindikatov (okoli 500.000 članov); kaže, da so z njimi glasovali tudi komunisti, ker se je Frondizi postavil na stran Amerike proti Fidel Castru.
ŠIROKA AMNESTIJA V JUGOSLAVIJI. Podpredsednik izvršnega sveta Rankovič je pred Zvezno ljudsko skupščino napovedal široko amnestijo za politične prestopke; skupščina je 13. marca ustrezni zakonski o-snutek tudi sprejela. Objavo zakona o amnestiji je tajnik za pravosodje dr. J. Henčevič napovedal v najkrajšem času. U-godnosti amnestije bodo deležni državljani doma, pa tudi državljani v tujini. Navodila za izvajanje zakona bodo izšla i-stočasno z objavo zakona. Republiški sekretariati za pravosodno upravo pripravljajo vse potrebno, da bi se uporaba zakona izvršila čimprej. Kakor je izjavil podpredsednik Rankovič bo amnestijo lahko izkoristilo okoli 150.000 jugoslovanskih državljanov, ki so po vojni zapustili Jugoslavijo; Jugoslovanska konzularna predstavništva bodo prejela ustrezna navodila, kako naj obravnavajo posamezne primere.
CIKASKl AVTOBUSNI PROMET BREZ ŠOFERJEV
Tudi avtobusni promet brez šoferjev pri krmilu pomeni sa-mouporabo že znanih odkritij in raznih tehničnih naprav v navadnem vsakodnevnem življenju. Veliko elektronsko podjetje Barrel Electronics iz Northbroo-ka (Illinois) je že izvedlo vrsto praktičnih poskusov za krmarjenje motoriziranih vozil brez šoferja: avtomobili in avtobusi so se sami ustavili pred raznimi ovirami na cesti, raznimi zapuščenimi predmeti ali pa takimi, ki so se nenadno pojavili pred vozilom. Poleg tega so avtobusi lepo zavirali in počasneje vozili na ovinkih, se izogibali drugim vozilom, se ustavljali na avtobusnih postajah, počakali, da so potniki izstopili in v redu vstopili, vse brez šoferja pri krmilu. Ne gre za veliko tajnost. Električni kabel v šasiju sproži elektro-magnetično polje, si oddaja navodila avtomatičnemu pilotu. Posebna radarska nrara va pa seveda vidi s svojimi >č-mi skozi meglo, temino in morebitne nalive vse predmete na cesti pred vozilom in že avtomatično opozarja elektronsko napravo, ki takoj reagira na avtomatsko krmilo.
Elektronsko podjetje je kaj pada delalo praktične poskuse pred raznimi predstavniki velikih prometnih podjetij zato, da bi dali večja naročila. In res se je kot prvo javilo veliko pod jetje za osebni promet z avtobusi v čikaških predmestjih. Splošen brezšoferski promet bo stekel leta 1964.	elek-
tronskega krmarjenja naj bi bila cenejša kot železniška ali pa v podzemeljski železnici. Javna podjetja se le težko odločijo, kadar gre za novosti, ki terjajo velike dolgoročne investicije Odločijo se šele takrat, ko z dosedanjimi sredstvi ne r orejo več napredovati. Nastaja -vi-
šanje, ali so res živa človeška bitja, vključena v zamotani in napeti ulični promet, že ovira nadaljnjemu tehničnemu razvoju. Eno drži, da ti šoferji ne rabijo testov za preskušanje, ali so pili alkohol; drugič ti avtomatični šoferji ne stavkajo. Pač pa utegnejo stavkati elektronski tehniki, ki nadzorujejo celotno omrežje.
MEGLA, SMOG, PRAH KORISTNI?
Ni dolgo tega ko smo brali, da meglena ozračja Londona, Milana, Ljubljane in drugih mest niso tako obsojanja vredna, kot jih gledamo mi prebivalci ob morju s - številnimi sončnimi dnevi. Zdravniška statistika je ugotovila, da so ljudje v meglenih predelih odpornejši proti nekaterim boleznim infekcijske narave. Vsekakor pa imamo mi Tržačani izkušnje, da niso Milančani ali Ljubljančani, s katerimi imamo opravka, prav nič bolj betežni, morda so celo bolj delavni in dinamični od nas, ki uživamo večjo dozo sončnih žarkov. Znani goriški zdravnik dr. A. Brecelj, ki je pozneje deloval v Ljubljani, je trdil, da ljubljanska megla ne škoduje pljučem.
Zadeva atomskega žarčenja čedalje bolj meša ljudem pamet. Tisti narodi, ki imajo trdno valuto, kakor na primer Američani, se gredo graditelje zakio-^ nišč pred atomskimi okužbami? Cela vrsta tehnikov postavlja podmeno, da je smog, to je ti sta strašna mešanica megle in industrijskega prahu, Ki visi v zraku nad Londonom in Milanom, neke vrste zaščitnega za-štora, skozi katerega prodira v manjši meri atomsko žarčenje kot pa skozi čist, prosojen zrak Smog je namreč že tako gost, da ne more vsrkavati novih delcev, in med tem tud’ atomskih, v tolikšni meri kot čisto ozračje.
nega tržišča. Proizvodi iz druge skupine pa bodo podvrženi trgovinskim pravilom, ki bodo veljali za vse kmetijske pridelke. Carinska zavesa med državami članicami EST se je v tem pogledu v zadnjem času znižala za 30—35 odstotkov (30 odst. za kontingentirano in 35 odst. za nekontingentirano blago). V Italiji in Franciji so kontingentirane vse vrste vina brez izjeme. V Belgiji, na Nizozemskem in v Luksemburgu ni nobenega kontingenta, medtem ko je Zahodna Nemčija kontin-gentirala uvoz navadnih vin, desertnih in penečih se vin, grozdnih sokov in kisa; uvoz industrijskih vin in vermuta ni podvržen kontingentiranju.
Glede kontingentov je vsaka država že poskrbela po svoje in upoštevala sklepe zadnjega srečanja predstavnikov držav članic v Bruslju. Italija in Francija tvorita v tem pogledu izjemo, kajti ne prva ne druga nista postavili kontingenta za nevstekleničeno vino. Italija je kontingentirala samo uvoz za leto 1961 iz Zahodne Nemčije. Določen je bil kontingent 10.500 hi. Italija in Francija pa sta povečali kontingente penečih se vin in izbranih vstekleničenih vin. V Francijo je sedaj mogoče izvoziti 40.000 hi penečih se vin in za 528 milijonov frankov navadnih vin. V Italijo je mogoče uvoziti za 175 milijonov lir penečih se vin in za 126 milijonov vstekleničenih vin.
Glede trgovine z nevstekleni-čenimi vini v okviru Evropske gospodarske skupnosti bi bili morali Italija in Francija dovoliti uvozni kontingent, ki naj bi predstavljal najprej 3 od^t. domačega vinskega pridelka, 5 odst. v letu 1961 in 5,7 odstotka v letu 1962. Toda obe državi sta se zavzeli za to, da se trgovina z vinom med državami članicami Evropskega skupnega trga postavi na drugo osnovo. Za letošnje leto sta se Italija in Francija obvezali, da bosta uvozili 150.000 hi določenih vrst vina.
ITALIJANI
POPIJEJO VEČ VINA,
A TUDI MLEKA
Zanimivi so izsledki neke ankete o potrošnji vina v Italiji od 1951 do današnjih dni. V Italiji je bilo leta 1951 okoli 30 odstotkov prebivalcev abstinentov, danes jih je samo še 24 odst. Na vsakih 100 ljudi jih 79 pije vino (leta 1951 76), 3 pivo (leta 1951 1), 5 mleko (leta 1951 4) Med ženskami je bilo leta 1951 47 neabstinentk (1. 1951 34).
kaže še najbolj naraščanje vlog, saj so se te lansko leto dvignile kar za okoli 30 odst. Značilen je tudi drugi podatek za razmah posojilnice, in sicer glede vsote podeljenih posojil; ta je namreč ob koncu lanskega leta dosegla 155 milijonov lir.
Poslovanje v lanskem letu se je zopet zaključilo z dobičkom, ki ga je občni zbor razdelil, kakor običajno, po določenem ključu. Od dobička pojde ena petina v razne dobrodelne namene preostali dobiček pa se porazdeli v rezervni sklad, kakor to določajo pravila posojilnice.
Poročilo o poslovanju posojilnice v lanskem letu je podal predsednik J. Podobnik. Člani so njegove besede vzeli z zadovoljstvom na znanje; saj je iz njih zvenel optimizem tudi glede razvoja delovanja posojilnice v''letu ‘1962. Občni zbor je potrdil delovanje dosedanjega odbora ih nato prešel k volitvam novega odbora. V glavnem je bil potrjen prejšnji odbor pod predsedstvom J. Podobnika, dodali so mu le nekaj novih članov, ki naj bi s svojimi izkustvi sodelovali pri delu za napredek posojilnice.
že na prejšnjih občnih zborih je bilo večkrat govora o vprašanju novih prostorov. Razširjenje poslovanja, do katerega je prišlo v zadnjih letih, je namreč postavljajo pogosto na dnevni red vprašanje primernejših poslovnih prostorov.
Pretesni so tudi sedanji prostori, ki so sicer lepo urejeni in že s svojo zunanjostjo govorijo o razmahu posojilnice, ki poprej pravzaprav ni imela prostorov, kakor jih zahteva poslovanje denarnega zavoda.
Po krajši razpravi o tem je občni zbor sklenil, naj si posojilnica zgradi lastne prostore, čimprej naj kupi primerno zemljišče in nato prične graditi ustrezno stavbo na primernem mestu. V ta namen je pooblastil občni zbor predsednika, da potroši okoli 20 milijonov lir.
Glede samega poslovanja posojilnice in njenih pristojnosti naj omenimo, da je tudi hranilnica in posojilnica na Opčinah pooblaščena, da podeljuje posojila, ki jih predvideva Zeleni načrt. Ko gre za prijavo davkov v smislu Vanonijevega zakona, lahko davčni zavezanec, ki je najel pri posojilnici posojilo, prejme od posojilnice potrdilo o obrestih, ki jih mora plačevati za posojilo in ki se odbijejo od obdavčljive vsote po Vanonijevem zakonu.
ski odbor je pa dolžan ustanoviti pristaniško podjetje, če izkoriščanje pristanišča omogoča temu podjetju poslovanje po načelih, ki veljajo za gospodarska podjetja. Za pristaniška in za prekladalna podjetja, v pristaniščih veljajo, čeprav so to v bistvu javnopravne ustanove, vsi tisti predpisi, ki veljajo za gospodarske organizacije, kolikor zanje zakon ne določa drugače.
Sredstva za svoje poslovanje si ustvarjajo pristaniška podjetja z dohodki od pristaniških pristojbin in z drugimi dohodki od svoje dejavnosti. Pristaniške pristojbine se po zakonu plačujejo za uporabo obale, kot ladijska ležnina in kot pristojbina za privez. Pristojbine za uporabo obale plačujejo ladje za vkrcavanje oziroma izkrcavanje potnikov, in sicer v prometu med domačimi pristanišči in v obmejnem prometu od vsakega vkrcanega potnika, v prometu s tujino pa od vsakega potnika, vkrcanega ali izkrcanega v domačem pristanišču. Za vkrcavanje ali izkrcavanje blaga plačujejo ladje pristojbino v določenem znesku od vsake tone vkrcanega ali izkrcanega tovora. Ladijsko ležnino plačuie-jo ladje za vsakršno drugačno uporabo obale, pristojbino za privez pa plačuje lastnik ali u-porabnik ribiške ladje ter ribiškega ali kakršnega koli drage aa čolna, če stalno privezuje ladjo ali čoln na obalo.
Pravica uporabe operativnih obal, lukobranov, neizgrajenih obal in dragih območij na morju, ki so družbena lastnina, je od zveznih in republiških organov, pristojnih za varnost plovbe, z novim zakonom prešla na občine, v katerih so označeni objekti. Toda dokler ne bodo izdani posebni predpisi o organizaciji in opravljanju službe za varnost plovbe, bodo sedanji organi zvezne pomorske u-pravne službe (pristaniške ka-
red v pristaniščih in opravljali vse zadeve v zvezi z varnostjo ladij in plovbe. Nadzorovali bodo tudi še nadalje stanje operativnih obal in lukobranov ter vzdrževanje globin v pristanišču, ki so potrebne za varnost plovbe.
PROMETNA SLUŽBA V KOPRU
Za izkoriščanje pristanišč ob severni istrski obali je bilo na osnovi novega zakona ustanovljeno v Kopra že lani podjetje «Pristanišče Kopen, ki posluje za pristanišča v Kopru, Izoli in Piranu in gradi tudi nove koprske pristaniške naprave. V smislu določil novega zakona je to podjetje z veljavnostjo od 1. jan. 1962 že predpisalo v podrobnostih izdelano splošno tarifo pristojbin, ki jih morajo plačevati ladje v teh pristaniščih za prekladanje blaga, za vkrcavanje in izkrcavanje potnikov, za stalno privezovanje ob obali, za ladijsko ležnino in za pilotažo v pristaniščih. Pristojbine za uporabo sredstev za varnost plovbe (kakor svetilnikov, luči, znakov in pod.) morajo pa ladje plačevati po u-redbi Zveznega izvršnega sveta, ki je bila objavljena dne 9. avg. 1961.
Dr. O.
DOGOVOR O RIBOLOVU ZAČASNO PODALJŠAN
Dne 28. februarja letos je zapadla veljavnost sporazuma, ki je bil dosežen med Jugoslavijo in Italijo glede ribolova na Jadranu. Vladi sta si te dni izmenjali posebni noti, po katerih se veljavnost sporazuma začasno podaljša do 31. maja letos.
Prebivalstvo Kanade se naglo množi: Po najnovejših statističnih podatkih se je prebivalstvo Kanade v zadnjih 10 letih pomnožilo za eno tretjino in znaša danes 18 milijonov 238.247.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10
TELEFON ST. 38-101
BRZOJAVNI NASLOV: BANKREO
VISTA
TRST — Ul. Carducci 15, telefon 29-656
Bogata izbira naočnikov, dalj nogledov šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
Hotel «D0M NA POLŽEVEM*
Višnja Gora

Stalna telef. veza št. 8
Samo 6 km od avtoceste Ljubljana - Zagreb, odcep Višnja gora ali Ivančna gorica. Lep hotel C. kat. — 22 sob, 50 ležišč — izbrana jedača in pijača.
IDEALNA IZ L ETNI SK A TOČKA višine 624 m, tereni za smučanje ob hotelu
UR ARNA IN ZLATARNA
MIKOLJ KABEL
TRST
Čampo S. Giacomo 3, tel. 95-881
Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
Hotel POSTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Cene od 750 lir dalje.
KMETIJSKA ZADRUGA
TRST - Ul. Foseolo 1 - Tel. 94-386 Ul. Flavia 62 Milje, ul. Roma 1
Ob nakupu kmetijskih potrebščin obiščite nas. Dali vam bomo potrebna pojasnila in nasvete. Prodajamo tudi piščeta.
Održava osam linija i to:
Sjeverna Evropa (tjedno)
Sjedinjene Države Amerike (desetodnevno)
Južna Amerika (mjesečno)
Levant (tjedno)
Iran, Irak (svaki mjesec i pol)
Indija, Pakistan, Burma (mjesečno)
Daieki Istok, Japan (mjesečno)
Daleki Istok, Sjeverna Kina (dvomjesečno)
Na svim prugama plovi 40 brzih i modernih brodova, koji imaju 280.000 tona nosivosti, rashladni prostor, tankove za biljna ulja i 520 putničkih mjesta.
Prevozite robu prugama »JUGOLINlJEn
MOBILI MADALOSSO
TRST-TRI ES TE, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianea, tel. 35-740
Pohištva dnevne sobe - oprema Gž&lrine	za urade - vozički - posteljice
permafles	Razstave: UL Valdirivo, 29 Ul. F. Filzi, 7
rji
Strun 3
SEDEŽ, TRST - ULICA FABIO FILZI
8-1. - TELEFON ST. 37-808
Tečaj za vajence:
Letos so se začeli dopolnje-valni tečaji (ENALC) za vajence. Delodajalci so prejeli te dni sporočilo glede začetka tečaja, ker so obvezani pošiljati vajence na tečaj, kjer jim bodo sporočili tudi urnik tedenskega pouka. Na tečaj je treba poslati tudi vajence, za katere niso delodajalci mogoče prejeli ob vestila. Zato morajo delodajalci, ki niso prejeli omenjenega sporočila, obvestiti Deželni urad za delo (Uff. Regionale del La-
voro — via Teatro Romano n. 24 — tel. 38.314); to store lahko tudi telefonsko in zahtevajo tudi tozadevno pojasnilo.
Prodaja skupnostim je oproščena davka na promet (IGE).
Ministrstvo dopušča, da so o-proščeni prometnega davka vsi nakupi živeža s strani zavodov, bolnic, klinik itd. pri prodajalnah na drobno. Tako je oproščeno tudi vse drugo blago, če je za zasebno potrošnike teh ustanov kupljeno v trgovinah, katere imajo obrtnieo za pro-
LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja »Bled* plove med New Torkom in Tangie-rom, kamor prispe 25. marca. Ladja »Bohinj* je prešla 11. marca Gibraltarsko ožino na poti v New York, kamor je priplula 21. marca. Motorna ladja «Bovec» je 16. marca odplula iz Tesalonika za Dubrovnik, Benetke, Trst in Reko. Ladja »Bovec* bo 28. marca ponovno odplula z Jadrana via Trst in Koper. Ladja «Bled» bo nastopila to pot konec aprila.
JUGOLINIJA Proga Jadransko morje — Indija — Pakistan Dinara 28.3., Lovčen 31.3.
Proga Jadransko morje — Indonezija — Daljni vzhod Lovčen 31.3.
Proga Jadransko morje — Japonska Lovčen 31.3. Proga Jadransko morje — Severna Evropa Pobjeda
22.3,	F. Supilo 27.3.
Proga Jadransko morje
— Južna Amerika Makedonija 30.3.
Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv Vojvodina
23.3.
Proga Jadransko morje — Vzhod Titograd 21.3., Skopje 29.3.
JADROLINIJ A Proga Jadransko morje — Dalmacija — Grčija (tedenska) Opatija 27.3., Ore-bič 3.4.
Proga Jadransko morje — Grčija — Kreta (štirinajstdnevna) Lastovo 30.3, Lastovo 13.4.
Predstavništvo jugoslovanskih družb v Trstu. Družba Nord-Adria di V. Bortoluzzi preneha Poslovati. Predstavništvo Jugo-slavenske linijske plovidbe, Jadranske linijske plovidbe in Ju-goslavenske tankerske plovidbe Prevzame pomorska agencija V. Bortoluzzi. ________
PODRAŽITEV AVTOBUSNIH ZVEZ. Od 19. marca dalje so vozarine na avtobusnih progah med Trstom in istrskimi mesti Precej višje kakor do sedaj. Na jugoslovanski strani so zvišali tarifo za potnika/km od prejšnjih 5 na 9 dinarjev na kilometer, na italijanski pa od 6,50 na 8 lir. Tako stane zdaj avtobus iz Kopra v Trst 200 dinarjev (poprej 110), iz Trsta v Ko-Per pa 180 lir (145 lir).
REVIJA O SEJMU V BARIJU
Revija »Civilta degli Scam-bi», ki jo izdaja trgovinska zbornica v Bariju skupno z u-pravo Levantskega sejma, je posvetila zadnjo številko 25. vzorčnemu sejmu v Bariju. Prvih 40 strani revije obsega članke 34 novinarjev, ki so si ogledali sejem kot predstavniki italijanskega in tujega tiska. Tudi minister za industrijo E. Colombo je napisal krajši članek za revijo. V njem pravi, da je Levantski sejem pomembno sredstvo za splošen gospodarski napredek zlasti južnih predelov Italije.
dajo na drobno.
Prispevki za socialno zavarovanje v trgovski stroki.
V odstotkih, skupno ter v breme delavca (I) in delodajalca (II).
A.	— prispevki INAM — bolniško zavarovanje na vso plačo za uradnike:
za delavce:
Skupaj %	%
I. II.
za uradnike:	6.35 0.15 6.20
za delavce:	9.07 0.15 8.92
B.	— socialno zavarovanje za uradnike:
za delavce:
višina prispevkov je spremenljiva v smislu tabel A in B, dostavljenih od Zavoda socialnega zavarovanja.
C.	— odbitki za upokojence Soc. zavarovanja za uradnike: za delavce:
višina prispevkov spremenljiva po višini pokojnine.
D.	— Prispevki INA-CASA
na celotno plačo:	1.72 0.57	1.15
E.	— Prispevki za podporo —
za pokoj, fond, za jetične, brezposelne:	21.70 5.75 15.95
Višina vseh prispevkov v breme nameščencev, ki so zavarovani znaša celotno 6.47%. Davčna prijava V AN ONI: Ponovno opozarjamo člane, naj ne odlašajo z izpolnitvijo prijave do zadnjih dni.
Pred pogajanji z Avstrijci
V našem mestu bo 27. marca poseben sestanek predstav-
Na političnem obzorju
tržaški socialist:, nova ianimaetje za jugoslovanske |‘Vf^fovek Skar6 T vesenem^se"-
nikov avstrijskega m tržaška- VLADA> AUTONOMNA DE ŽE-	v	stl’ cloVek kar Z veseijem i Ta
ga gospodarstva. Na sestanku i IN MANJŠINE. Tudi v fe- KfljlZeVItOStl V lIBflJI bodo razpravljali v prvi vrsti j deraciji italijanske socialistič-1
obaie*. Takih m podobnih zgodovinskih »resnic*, je v članku, ki naj bi zaradi namena publikacije ohranil trajno vrednost, še nekaj. Med drugim izvemo, da je nekdaj Triglav zaznamoval mejo med Italijo in Av-
o delovanju tržaškega pristanišča, na dnevnem redu pa so še druga važna vprašanja, kakor vprašanje železniških tarif, vprašanje novih cestnih zvez s Severom (avto cesta Trst — Videm — Beljak — Bavarska) in vprašanje nameravane gradnje naftovoda iz Trsta v Avstrijo z morebitnim podaljškom do Linza.
sti, človek kar z veseljem se-. Ta op;s jstre se bo v nasled-že po revijah, kakršen je, re- njj številki De Agostinijevega cimo, De Agostimjev tednik' tednika »Atlante* nadaljeval. V Ne samo strokovne siavistič- j Atlante.	prvem delu svojega enostran-
.................. Marčna številka 10 tega tedni-, skega prikaza Istre nas član-
___	„	_	ka prinaša daljši, z obilnim fo-, kar Qan Daniel vodi od nej-
nastali dve struji, takoimeno- za književnosti jugoslovanskih tografskim gradivom opremlje-1 ne postojanke škofij ro za' >-vana avtonomistična, ki je na1 narodov. Dvomesečnik «L’Euro-1 ni opis Istre »onstran*. Današ-; ni istrski obali do Pulja, v tira-
’ pa ietteraria», v založbi Rappor- nja Istra je piscu članka sicer i gem de;u nas bo povedel od Re-
-------- ..	f - --- »stičišče med Latini in Slova-; kg pQ V7hodni obali Istre zonet
ni», a iz njegovega opisa ne j do puija.
ne stranke prihajata do izraza ne revije v Italiji, tudi splošni spričo nove vlade levega centra ■ literarni časopisi se zanimajo
strani Nennija, torej za neodvisen nastop socialistov, nepovezan s komunisti, druga «ba-Sijanska* (zlasti med mladino), ki se ne navdušuje za vlado levega centra, pač pa za sodelovanje s komunisti (frontizem).
ti Europei v Rimu, je v decembrski številki minulega leta prinesel razgovor Sergija Pantassa s štirimi srbohrvatski-mi pisatelji: Tanasijem Mladenovičem, Esihom Kosom, Steva-nom Rajčkovičem in Predra-
IZVOZ RABLJENIH MOTORNIH KOLES CEZ TRST Jugoslovani še vedno kupujejo v Trstu rabljena vozila, deloma pa tudi rabljene avtomobile. Pri tem jih ne ovira posebno carina, ker plačujejo za rabljena vozila precej nizke cene, pa tudi carina ni zanje pretirana. Z uvozom rabljenih motorjev se bavijo tudi podjetja, ki bolje organizirajo trgovino. Nekateri tržaški posredovalci pravijo, da stane rabljena lam-breta še z razmeroma dobro o-hranijenim motorjem 30.000 lir. Na to ceno plača jugoslovanski kupec okoli 15.000 dinarjev carine. Bolje ohranjena vozila stanejo 60.000-75.000 lir in carina zanje znaša približno 40.000 dinarjev., Nizko cene imajo še posebno odprte lambrete.
Član osrednjega vodstva stranke j O.om paiavestro. v Rimu poslanec Ds Pascalis se, Med najbolj zanimivimi ugotovitvami, ki jih italijanski do-
Sporazum
s pristaniškimi delavci
Generalni vladni komisar dr. Mazza je pretekli petek sklical k sebi predstavnike pristaniških delavcev in korist nikov tržaškega pristanišča, da bi skušali rešiti vprašanje novih delovnih pogojev za delavce. To vprašanje se je zavleklo več mesecev, na petkovem sestanku pa sta se stranki končno sporazumeli. Tako je odpadel sestanek pri ministru za trgovinsko mornarico, ki je bil najavljen za sredo, 21. marca. Tajnik sindikalne organizacije pristaniških delavcev svetnik Muslin je izrazil zadovoljstvo sindikalnih organizacij za doseženi sporazum. Zahteve delavcev so bile le delno sprejete. Povišek njihovih prejemkov bo pomenilo za Javna skladišča in za koristnike pristanišča okoli 100 milijonov lir novih izdatkov.
Novi sporazum prinaša v glavnem naslednje izboljšave za pristaniške delavce: tarife za nakladanje in razkladanje blaga iz odkritih vozov (železniških ali tovornjakov) se povišajo za toliko, da bodo enake tarifam za nakladanje in razkladanje blaga iz pokritih vozov; pri določenih delih bodo sodelovali trije delavci kakor doslej, če bodo mehanična
je zaprosil sv. stolico, naj ga razreši dosedanjih dolžnosti, ker je že v letih in ker zaradi
sredstva ,žerjavi) de,ovala or«d,‘“fSkSfijSS' JotoTpl
pež je njegovo prošnjo sprejel 15. februarja in ga razrešil vseh dolžnosti. Nadškof ostane v Gorici še nekaj časa kot apostolski administrator, dokler sv. stolica ne imenuje naslednika. Msgr. Ambrosi je bil na tem mestu 11 let, in sicer od smrti nadškofa Margottija.
Med Portorožem in Piranom
Kako privabiti[ iimvei turistov
Na občnem zboru Turistične-, samezna društva ne bila kos ga društva Piran-Portorož so tej nalogi, je za izdajo takšne-°bravnavali tudi vprašanje iz- ga priročnika poklicana Turi-tiaje monografije o Piranu, | stična zveza Slovenije, ki naj
vPrašanje turistične vzgoje in Vprašanje upadanja članstva. K tem vprašanjem nam je neki Paš bralec in prijatelj turizma Poslal naslednje pripombe:
Izdaja monografije o Piranu, ki naj bi izšla v 25.000 izvodih, je bila že pripravljena za tisk. Zaradi previsoke cene je zamisel padla v vodo. Ostalo pa je nerešeno vprašanje prepotrebne izdaje vodiča po Piranu njegovi bližnji okolici, ki se kakor j ara kača vleče že okrog Pet let, odkar sta zanj napisala besedilo gospa Kovičeva in kustos Piranskega muzeja N. Pahor, če to besedilo res ne Ustreza popolnoma zahtevam Prizma in če je morda zares Pekoliko predolgo, ga je treba Prilagoditi tem zahtevam. Kakor na vse kaže, do te izdaje Pe prid* niti letos, niti prihod-Pje leto, in še manj seveda do skrajšanih izdaj v nemškem, jrancoskem in angleškem jeziku, po katerih se čuti velika Potreba. To velja zlasti za nemško izdajo, ker prihajajo v Piran in v Portorož predvsem turisti nemške narodnosti.
Zaradi raznih izdatkov je Pamreč društvo lani zašlo v finančne težave. Kljub temu pa bi ne smelo z izdajo vodiča več odlašati in pripraviti bi moralo slovensko nemško izdajo vsaj do pričetka sezone v bodočem letu; vsaj deloma bi društvo lahko premagalo fi-Pančne težave z oglasi, ki bi jih Rjavili v inseratni prilogi k vo-diču. izdaja vodiča bi vendar bila ena izmed redkih investicij v turistični propagandi, ki bi se prav gotovo krila že s sa-Pio razprodajo.
, Turistično vzgojo bo treba ^Peljati zlasti med mladina v ta namen naj bi turistični Vzgoji v osnovnih šolah turističnih krajev posvetili vsaj nekaj ur na mesec. Morda bi se dalo vključiti to vzgojo v predavanja o kakšnem predmetu, kot je na primer prirodopis. S tem bi seveda obremenili vzgojitelje ; da bi jim delo olajšali, je nujno potrebno, da izdamo Priročnik, iz katerega bi črpa-i gradivo za svoja predavanja, 'lede na to, da je takorekoč vsa Slovenija eno samo turistično področje in ker bi po-
sporazumno s šolskimi oblastmi čimprej sestavi in izda tak priročnik. V tem naj bi bilo med drugim tudi navedeno, kako naj se mladina vede nasproti turistu, kako naj pazi na snago, ne sam doma, temveč tudi v javnih prostorih, kako naj čuva cvetje in nasade, kako naj ščiti ptice-pevke itd. Za turistično vzgojo starejših generacij pa bi prišla predvsem v poštev predavanja, združena po možnostih s predvajanjem ustreznih filmov in projekcij.
Da bi dvignili število članov turističnega društva, bi članom morali tudi nekaj nuditi, že večkrat je bilo na društvenih sejah govora o predlogu, naj bi se društvo ne omejevalo samo na pospeševanje receptivnega turizma, marveč naj bi pospeševalo tudi iniciativni turizem s prirejanjem izletov za domače prebivalstvo v bližnjo in daljnjo okolico. Ker bi bili ti izleti v mrtvi sezoni, predvsem spomladi in jeseni, ko so avta busi in motorne in ribiške lad-j je manj zaposleni, bi bila cena za takšne izlete lahko zmerna in za člane društva še nižja.
Mnogo članov bi gotovo privabila tudi ustanovitev kluba turističnih delavcev, ki naj bi imel tudi svojo čitalnico in po možnosti tudi knjižnico Takšen klub ni potreben samo za domačine, temveč postaja nujno potreben tudi za turiste zlasti zdaj, ko se bo z odprtjem termalnih kopeli sezona raztegnila tudi na poznojesenske in pomladanske mesece. Izven sezone, ko je vreme hladnejše, bi se turisti radi zatekali v tople klubske prostore, v katerih bi imeli na razpolago časnike, časopise, knjige, šah in druge družabne igre ter televizijo. V sezoni bi se klub lahko spremenil v donosno kavarno.
Ker bi člani kluba morali plačevati primerno članarino, nečlani pa vstopnino, bi s tem denarjem in v sezoni z dohodkom kavarne lahko krili režijo, združeno z vzdrževanjem take-
vsem časom 'izmene (4 ure); sicer bo vsaki skupini dodeljen še četrti delavec. Nove delovne tarife so povprečno za 5 odst. višje od prejšnjih.
MENJALNICO Je na Opčinah odprla Cassa di Risparmio di Trieste. Napis je v italijanščini, nemščini, francoščini in angleščini, namenjena pa je Jugoslovanom . . .
STAVKA V LADJEDELNICAH. Včeraj popoldne so pričeli stavkati delavci v tržaških in miljskih ladjedelnicah, v Tovarni strojev Sv. Andreja in v Tržaškem arzenalu. Stavka bo trajala do jutri zjutraj. Proglasila jo je sindikalna organizacija FIOM; gre za lokalno akcijo v okviru vsedržavne sindikalne dejavnosti, ki si prizadeva, da bi bili delavcem s tega področja priznane nekatere izboljšave gospodarske narave.
DVOJNA SMRT NA CESTI. V okolici Vidma se je te dni pripetila nenavadna nesreča. Dne 18. marca zvečer je neki tovornjak povozil Riharda Mo-realea, ki je bil na mestu mrtev. Naslednjega dne, prav tako zvečer, je tovornjak povozil njegovega brata Angela, ki je tudi podlegel hudim poškodbam.
TRŽAŠKI HOTELI ne smejo sprejeti potnikov, ki prihajajo iz Monschana v Zahodni Nemčiji, iz Karačija (Pakistan) in Leopoldvilla (Kongo), če nimajo zdravniškega izpričevala, da so bili cepljeni proti črnim kozam.
PRORAČUN ZGONIŠKE OBČINE za letošnje leto predvi deva 31 milijonov lir izdatkov in 10 milijonov lir dohodkov. Občina bo zaprosila državo, na; prispeva 21 milijonov lir za kritje tega primanjkljaja. Lansko leto je država prispevala 12 milijonov lir.
NOV SVET TURISTIČNE U-STANOVE. — Podtajnik ministrstva za turizem Lombardi je umestil novo vodstvo Pokrajinske turistične ustanove v Trstu.
V upravnem svetu je 21 članov, med temi tudi župan re-pentaborske občine Jože Bizjak. Poleg ravnatelja odv. Vol-lija so v izvršnem odboru še svetovalci Goitan, Jona, Pate-miti, Rigoletti, Rosolini in Slo-kovich.
GORIŠKI NADŠKOF ODSTOPIL. — Na izredni seji goriški nadškof msgr. Ambrosi sporočil stolnim kanonikom, da v trgovini.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
priredi v soboto, 24. t.m. ob 21. uri in v nedeljo, 25. t.m. ob 17. uri
Premiero DARIO FO’
Komedija v treh dejanjih
Prevedla: Lelja Rehar-Sancin Scenograf: Jože Cesar Kostumograf: Ružiča Fanelli Glasba: Fiorenzo Carpi Režiser: ANTON MARTI, k.gost
Nastopijo: Stanislav Starešinič, Edvard Martinuzzi, Adrijan Rustja, Silvij Kobal, Alojz Milič, Livio Bogateč, Jožko Lu-keš, Zlata Rodošek, Mira Sardoč, Miranda Caharija, Nora Jankovič (igr.š.) in Ina Piščanc
Predprodaja vstopnic v Tržaški knjigarni ter eno uro pred pričetkom predstave v baru Moscolin (nasproti Avditorija)
je na shodu v Trstu izjasnil za vlado levega centra in proti frontizmu, češ da se je ta že preživel. Tržaški voditelj Pitto-ni je ob tej priložnosti naglasil. da tržaški socialisti odobravajo politiko osrednjega vodstva stranke in sodijo pozitivno o sedanjem preobratu v državi (sestavi vlade levega centra ob podpori socialistov). Prav tako so socialisti za ustanovitev avtonomne dežele Fur-lanija-Julijska krajina, toda pod pogojem, da se Trstu prizna upravna in zakonodajna avtonomija, proglasi prosta cona in zajamčijo pravice slovenski manjšini.
TEHTNA BESEDA ZA AVTONOMIJO. Prof. De Castro, ki je bil svoj čas predstavnik Italije pri zavezniški vojaški upravi v Trstu in pogosto objavlja v torinski »Stampi* članke o naših vprašanjih, je 20. tega meseca predaval v dvorani Dante Ali-ghieri o vprašanju ustanovitve avtonomne dežele Furlanija-Ju-li.jska krajina. Govornik je odločen pristaš ustanovitve avtonomne dežele, kajti v njenem okviru bi bilo mogoče rešiti gospodarska in socialna vprašanja, ki ovirajo razmah Tržaškega ozemlja. Ni dvoma, da bo prišlo do ustanovitve takšne dežele, vprašanje je samo, kako naj se avtonomna dežela uredi. Po njegovem mnenju si mora dežela prizadevati, da okrepi enotnost Italijanov, toda z druge strani naj bo tudi most za zbližan j e s slovenskim in socialističnim svetom na Vzhodu. V novi deželi bo treba zavarovati koristi Trsta pred številčno nadmočjo Furlanov. Predavanju je sledila razprava, med katero so neofašisti in liberalci nastopili proti avtonomiji. medtem ko so republikanci socialisti in krščanki demokrati branili ustanovitev avtonomne dežele.
NAŠE SOŽALJE
V	Trstu je umrl trgovec Jakob Tominc, v Trebčah Danilo Kralj, v Logu Marij Žafran, v Sv. Križu Ivan Ukmar, v Mačkovi j ah Antonija Tul, v Nabrežini Marija Stavbar roj Peric, v Brezovici pri Ljubljani Ivana Artač, mati prof. dr. Ivana Artača v Trstu.
V	Dornberku je umrla 72-let-na Angela Berce roj. Šinigoj, mati župnika Mirka Berceta v štorijah in bivšega partizanskega majorja Franca. Zeta Rojca so leta 1944 hitlerjevci sežgali in njegovo sestro zaklali, druga sestra pa je pri tem znorela; žena, to je hčer ka rajne, se je rešila s tem, da je preplavala Vipavo.
V	Trstu je zadela kap 6b-let-nega Ivana Lisjaka, bivšega lastnika bara »Cellini*; tega je rajni prodal in kupil trgovino avtotehničnih potrebščin v Ul. F. Severo. Smrt ga je dohitela
OBISK GORIŠKIH KOMUNISTOV V NOVI GORICI. Pod vodstvom tajnika federacije Komunistične partije Italije Vin-cenza Marinija je odposlanstvo goriških komunistov obiskalo 19. t. m. Novo Gorico, kjer se je sestalo s predstavniki Zveze komunistov. Poleg tajnika je bilo v odposlanstvu 8 italijanskih in slovenskih komunistov z Goriškega pod Italijo.
Marija Bernetičeva namestnica tajnika federacije KPI v Trsta je te dni praznovala 60-letnico rojstva. Na zadnjem zborovanju stranke v dvorani federacije, na katerem je poslanec Vidali zavzel stališče o vladi levega centra, so zborovalci čestitali slavljenki.
pisnik izve od mladih jugoslovanskih književnikov, je ta, da v Jugoslaviji tudi široka publika veliko bere literarno kvalitetna dela. Med to publiko so oblino zastopani zlasti študentje, pa ne berejo samo ti, bere m celo piše se tudi po deželi.
Proti literarni plaži, ki preplavlja Italijo, kakor pravi Pan-tasso, se v Jugoslaviji borijo na ljudskih in delavskih univerzah, zato tam ta pojav nima takega obsega kakor v Italiji. K temu precej pripomorejo tudi literarni večeri književnikov in že samo to, kako občinstvo sprejema tako posredovanje literarnih del, priča o zdravem okusu jugoslovanskega povprečnega človeka. Dopisnik revije «L’Europa letteraria» ugotavlja, da je v Jugoslaviji pri književnikih zelo živ smisel za njihovo vlogo v družbi.
Na vprašanje, katere knjige zadnjih let imajo tisti štirje jugoslovanski pisatelji za najboljše, odgovarjajo, da so po njihovem mnenju na prvem mestu «Gora vzdihov* Miha j la Kraljiča, »Pomlad Ivana Gabe-la*, ki jo je napisal Vladan Desnica, »Navijanje* Erika Kosa, »Pozno poletje* Stevana Rajč-koviča, »Glembajevska trilogija* Miroslava Krleže in seveda Andričev «Most na Drini*.
Od italijanskih pisateljev, ki so znani in so utegnili vplivati na jugoslovanske, navajajo Vit-torinija, ki je bil nekaj časa v modi, a je zatonil. Trenutno je najbolj bran Moravia, zlasti njegova «Noia», a jih ne prepričuje popolnoma. Cenjen je Maiaparte. Razumniki pa najbolj berejo in se navdušujejo za Paveseja. Zdaj čakajo na celoten prevod Svevovih del v srbohrvaščino. Poleg teh so doživljali slavo tudi Pratolini, Si-Ione, Alvaro, Levi, Rea, Calvi-no, Soldati, Marotta in Tobino. V revijah so izšli prevodi iz Ungarettija, Montaleja, Sabe in Quasimoda.
če poskušamo pretehtati literarno snovanje jugoslovanskih narodov, se pač mora poudariti skrajna vitalnost, ki ga
spoznamo nič drugega kakor kup nemega zidovja, ki nenehno priča o rimljanskih in beneških sledovih. Pisec priznava, da se je ustavil med drugim v Kopru, »ne zato da opisuje, pač pa zato da opazuje*. In kako člankar po vsej Istri samo opazuje, a vendar v svojem dolgem članku, ki mu je odmerjena skoraj vsa številka tednika, s pekočim obžalovanjem tudi pripoveduje, da je toliko in toliko zidov, hiš, balkonov, zvonikov in kaj vem še česa, kar ga nevzdržno spominja davne preteklosti in zaradi česar bi Istra... Tako bo pač deloval članek na vsakega mladega bravca in prav takim je De Agostinije-va publikacija namenjena. Pisca članka omamlja zunanja podoba arhitekture, zato novega življenja v Istri ne vidi in .po-streza svojim bravcem, namesto s sliko današnje Istre, z okamenelo Istro.
Ko bi pisec bolje premislil svoje besede iz uvoda. k članku, kjer pravi, da so po njegovem vtisu Italijani vsaj delno že pozabili na Istro, bi bil na svoji poti rajši res opazoval in opisoval, ne pa vzdihoval.
Tn vzroke navaja člankar, za-
AVTOPRE VOZNIŠKO PODJETJE
A. POŽAR
TRST - UL. MURER1 3i . 7 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
Veleblagovnice v Ljubljani	=
—'	'J	vsakoear. Moška konfekent
ga
kluba. Najprimernejši prosto-
ri za klub bi bili seveda v sre-
Ljubljana, marca.
Poleg raznih veleblagovnic, samopostrežnih trgovin moderno urejenih bifejev (Dajdam) in na novo preurejenih prodajaln smo dobili sedaj v Ljubljani tudi trgovino posebnega tipa, imenovano «Modna hiša*. Odprli so jo že lani v decembru in služi pravzaprav za posredno prodajo raznim konfekcijskim, tekstilnim, pletilnim in drugim tovarnam. Vsi novi izdelki, ki jih izdelajo omenjene tovarne, so sedaj najprej na prodaj v tej novi Modni hiši, s čimer je kupcu prihranjeno letanje od trgovine do trgovine za nakup posameznih o-blačilnih predmetov. Saj se v tej trgovini potrošnik lahka o-bleče kakor pravimo, od nog do glave, in to po najnovejši modi. Že po kratkem poslovanju je dokazala Modna hiša svojo konkurenčno vlogo nasproti drugim trgovinam, kar potrjuje vsakdanji doseženi promet.
Modna hiša stoji v bližini hotela »Union* in ima 4 nadstropja. Na zunaj stavba ne napravlja kdove kako posebnega vtisa, če se pa potrudiš in stopiš v notranjost, boš strmel nad obilico vsakovrstnega blaga in konfekcijskih izdelkov. Da bi prihranili kupcem u-trudljivo hojo v nadstroja, so
obiskovalec, katerih dovolj) brez truda in hitro dvigne do četrtega nadstropja. Ko stopiš v Modno hišo, zagledaš najprej lepe velike lutke, ki so oblečene v žensko perilo, izdelek večinoma tovarne »Ple-
III. nadstropju vidiš raznovrst-
za
vsakogar. Moška konfekcija je v IV. nadstropju in nudi po-
dišču Portoroža, to je v «Ljud- trudljivo hojo v naastroja, so skem domu* ali v klubu družbe- uvedli tekoče stopnice. Po nih organizacij v hotelu »Istra*, teh se kupec (ali tudi samo
Pariški salon Carita je pri svoji najnovejši modni stvaritvi mislil tudi na ženske, ki hočejo ohraniti daljše lase
je vedno trošnikom veliko izbero. Konfekcijski oddelek čevljev za zdaj še ni nameščen, bo pa gotovo tudi v kratkem urejen.
Modna hiša, nova pridobitev za Ljubljano, je zamišljena kot konkurečno podjetje in so na splošno cene res precej nižje kakor drugod. Kritizirajo pa nekateri, da je preveč v okviru domače proizvodnje; morala bi zajeti izdelke tovarn iz vse Jugoslavije, kar bi še povečalo njeno privlačnost.
Blagovnica za galanterijsko blago bo v kratkem odprta na Prešernovem trgu. Pred vojno znana trgovska hiša Urbanc na vogalu, kjer se stekata Miklošičeva in Trubarjeva cesta, ki jo je po vojni prevzel Centro-merkur, je na Trubarjevi cesti podrla staro poslopje, ki je segalo prek gradbene črte. V tej novi stavbi bodo uredili trgovino tudi za maloprodajno dejavnost tega podjetja. Posebnost tega podjetja bo v prvi vrsti v tem, da bo obsegalo izredno
preveva, in volja pisateljev, da zapuščajo ozke meje nekakšnih jalovih in obrabljenih polemik, kakršna je polemika med modernisti in realisti.
Prav poudarja člankar, da bo priznanje Nobelove nagrade I-vu Andriču, prispevala k poznavanju ne samo Andrica, pač pa vseh jugoslovanskih književnosti. čudno pa, da se ne italijanski literat revije »LUuropa let-teraria* ne štirje srbohrvatski pisatelji še z besedo niso spomnili svojih slovenskih tovarišev. Iz vsega intervjuja bo sledilo italijanskemu bravcu, da je v Jugoslaviji samo književnost v srbohrvatskem jeziku.
Vsekakor so taki prikazi duhovnega snovanja enega naroda v publikacijah drugega več vredni kakor dolge razprave v parlamentih.
Š.
Slika okamenele Istre
Založba Istituto Geografico De Agostini v No vari izdaja vrsto zemljepisnih in narodopisnih publikacij, ki se odlikujejo zlasti po lični opremi. Razkošne eno- in večbarvne fotografije vodijo bravca po najrazličnejših in najoddaljenejših deželah sveta. Tudi članki in spremne besede k tem posnetkom mu skušajo predstaviti deželo, kakršna je danes po svoji zemljepisni podobi in seveda tudi po življenju, ki se v nji odvija.
V poplavi tedenskega in mesečnega ilustriranega časopisja, ki so mu najprijetnejša snov filmske igralke v vseh mogočih pozah pa tudi kronane in
kaj naj bi bili danes Italijani nekako pozabili na Istro: stvarno je pripadala, pravi, k italijanski državi le petindvajset let in v tej četrti stoletja še ni utegnila prodreti v njihovo zavest; vzrok je tudi njen obrobni položaj; končno so bile njene razmere često tako boleče, da jih ta ali oni raje briše iz spomina.
Zaradi same rimsko-beneške preteklosti naj bi istrska mesteca — »razne Benetke v miniaturi* — ostala, kar so bila od pradavnih časov. Vse, kar je nastalo v zadnjem času (n. pr. v Kopru) je »samo v nasprotju z beneško preteklostjo*, če pa katero izmed istrskih mest ni k rimsko-beneškemu značaju v zadnjem času dodalo kaj pomembnejšega, se pisec pritožuje, da je propadlo (n. pr. Pulj).
Člankar se posebno trudi, da bi razložil, kako so vendar Slovani prišli v tako čisto romžm-sko-beneško Istro. Najprej pravi, da so bile Benetke v svojem času »zaskrbljene zaradi vedkosti prebivalstva' v notranjosti polotoka* in da so pospeševale dotok tujega življa. In tedaj da so prišli v zaledje istrskih obalnih mest »Slovani, Bošnjaki in Albanci.* Pozneje da je Avstrija naseljevala v Istri Slovane zaradi neljubega italiianstva in to da je »povzročilo spremembe v etničnem sestavu zaledja, ni pa doseglo vidnejših uspehov vzdolž
Totte Seliškar na Primorskem
Prejšnje dni je potoval pc Primorskem slovenski pisatelj in pesnik Tone Seliškar. Vsega ie obiskal devet krajev m ljudje so ga povsod prisrčno snrejeli, kakor je sam povedal ob koncu svoje poti v Trstu. Na teh obiskih na Primorskem je prebral precej svojih najbolj značilnih novel, da bi jih bilo kar za majhno antologijo. Seliškar je eden tistih slovenskih pisateljev, ki je zelo zvesto ohranil svojo smer iz predvojnih časov. Razen tega je zelo plodovit, saj se je poskusil skraja v liriki, pozneje pa v pripovedništvu in je uspel zlasti v mladinskem slovstvu. Posebno dragoceno za poslušalce je bilo njegovo pripovedovanje o samem sebi, kajti prav to ga je še bolj zbližalo z našim o-draslim in malim občinstvom. Ta Seliškarjev obisk in prisrčnost, s katero je bil sprejet, kaže, kako koristni in potrebni so stiki pisateljev z našimi ljudmi, kaže pa tudi, da ima celo naš preprosti človek smisel za kvalitetno knjigo in ne morda samo za pustolovsko branje, ki ga je -v kioskih na pretek.
Kipar Tršar v Trstu
Sinoči so v galeriji, »La Cava-na», ulica di Cavana 1-A, odprli razstavo slovenskega kiparja Draga Tršarja. Naš gost še je rodil leta 1927. v Planini pri Rakeku, študiral je na umetnosti akademiji v Ljubljani. Najobsežnejšo razstavo je priredil leta 1960 v Ljubljani, toda že prej je njegovo ime zašlo velo tudi drugod po Evropi; saj je razstavljal večkrat v Parizu, nato tudi v Bruslju, Benetkah. Londonu in v Aleksandriji. Prejel je tudi več nagrad. Med njegovimi večjimi deli je tudi spomenik (osnutek) v Kamniku. Razstava bo odprta do 4. aprila. .______________
LJUBLJANSKI FESTIVAL bo ukinjen. Obč. lj. odbor center mesta Ljubljane je sklenil, da bo prenehal o prireditvijo festivala v Ljubljani. Festival so prirejali vsako leto v turistični sezoni v staro znanih Križankah in naj bi nudil turistom in seveda tudi Ljubljančanom primerno razvedrilo. v poletnih mesecih. Izkazalo pa se je, da so stroški 'teh prireditev daleč presegali dohodke. Mesto tega ne zmore in zato letos festivala ne bo več.
JntnAmkOfta Kope*,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 - TELEX: 03-517
K
Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem va-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in vskladišče-nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
FILIALE:
Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor,
Sarajevo, Sežana, Subotica. Novi Sad, Zrenja-nin, Jesenice, Nova Gorica. Kozina, Podgorje,
Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Ploče - Bar.
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel. 37-823
intermercator
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA TRANZITNE POSLE
SEDEŽ
TRST, Via Cicerone 8-10 Tel. 38-074, 38-614 Telegr. INTERMERCATOR, TRST
Poštni predal: 141
PODRUŽNICE
Gorica: Via Cravos 2, tel. 25-65 Milan: Via uegli Zuccaro 7, tel. 423160
Rim: Via L. dl Montreale 16, tel. 504924
New York: 1457 Broadway, 36 N. Y„ tel. BRyant 900034
IZVOZ ■ uvoz
raznovrstnega blaga tudi po tržaškem in gonškem sporazumu
ZASTOPSTVA
raznih metalurških industrij
tenina*. Tu razstavljajo še Mura, Rašica in Angora. Poudariti moramo, da je za obiskovalca pogled na okusno oblečene lepe lutke res estetski užitek. V nastropju so na izbiro razne jopice, puloverji, kostumi, krila v najprazličnejših vzorcih in barvah ženska ter otroška konfekcija sta v II. nadstropju. V i
široko izbiro, ker se čedalje bolj kaže potreba po taki specializaciji v nadrobni prodaji-Na zalogi bo okrog 30.000 artiklov drobnega galanterijskega blagu. Taka trgovina je bila v
Ljubi ioni zelo potrebna in bo zamFv-u- vrzel, ki ie d-^ei" obstajala v trgovskem posiova nju.
— om -
IMPEXPORT
UVOZ - IZVOZ - ZAS10 PSIV A
TRST, Ul. Cicerone 8 Telef. 38-136 - 37-725
Oddelek za kolonialno blago 01. del Bnsco 20 - Tel. 50010 Telegr.: lmpexport - Trieste
U V A Ž A :
VSAKOVRSTEN LES - CEMENT IN GRADBENI MATEHIAL - MESO IN ŽIVINO
IZVAŽA:
TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BI, A 00
Posreduje po Tržaškem in Goriškem sporazumu Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije
RŽNI PREGLED
Italijanski trg
Italijanski zelenjavni trg je koc vedno dobro založen, vendar se kupčije razvijajo ugodnejše s sadjem kot z zelenjavo-Cene zelenjavi so se namreč v zadnjem času zelo dvignile, in to na vseh italijanskih trgih. Na trgu z žitaricami je cena mehki pšenici napredovala; trg s koruzo, ki je bil prejšnji teden v zastoju, se je sedaj o-krepil. Cene oluščenemu in ne-oluščenemu rižu so zmerne. Trg z maslom je vedno živahen in cene so čvrste. Kupčije s sirom so bolj ustaljene, kajti za sir ne vlada v tem času dovolj zanimanja. Na trgu z živino je precej živahno. Trg je dobro založen posebno z govejo živino za zakol in to z voli in kravami, manj s teleti in prašiči; cene so dobre. Kupčije z vinom, ki so se držale vedno na visoki ravni, so začele prejšnji teden padati. Ta teden so se spet okrepile, toda izgubile so svojo ustaljenost.
ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Rumene pomaranče I. 100-105, merk. 30-60, rdeče pomaranče extra 180 do 200, I. 130-170, taroki extra 180 do 200. I. 130-160, limone 55-65, mandarine Palermo extra 70-80,
I.	55-65, jabolka abbondanza I. 40-45, jabolka različnih vrst merk. 20-30 delicious extra 120 do 140, I. 80-90, merk. 35-60, Im-peratore I. 40-60, Morgenduft 65 do 70, renete.extra no-120, hruške extra 120-125, I. 90-110, suh česen (netto) 450-600, erbete 70 do 100, karčofi 40-55 lir kos, korenje krajevnega pridelka 100-105, od drugod 100-140, cvetača 140-160, zelje 70-105, cikorija ka-talonija 100-120, čebula krajevnega pridelka 100-110, od drugod 100-115, dišeča zelišča 200-250, koromač 80-100, rdeč radič 300-400, solata 100-200, trokade-ro 150-250, krompir Bintje uvožen 55-60, majestic 52-55, okrogel krompir Berlino 42-44, paradižniki 200-280, peteršilj 60 do 90, zelena 80-130, špinača 60-95 lir za kg.
ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL
LUGO. Cene veljajo za kg, f.co trg. Goveja živina za zakol: krave brez teleta 280-300, breje krave 290-330, krave s teletom 340-370, krave iz Mark brez teleta 250-280, breje krave iz Mark 270-300, krave s teletom 310 do 330, voli iz Romagne 280-300, voli iz Mark 270-320, junci in junice 2 do 3 leta stare 350 do 370, teleta 2 stota težka 450-520, krave mlekarice 120-220.000 lir krava. Goveja živina za zakol: krave 240-350, junci 355 do 370, teleta 390-550. Prašiči: ne-odstavljeni prašiči 15-25 kg težki 510-570, 25-30 kg težki 460 do 500, 40-70 kg 410-450, debeli prašiči do 150 kg težki 340-360, čez 150 kg 335-350. Konji: konji za vprego 200-220.000 lir konj, konji za zakol 240-260 lir glava, žrebeta za zakol 350-380, osli za vprego 50-80.000, osli za zakol 120-140 lir kg, ovce 210 do 220, jagnjeta 230-240 lir za kg.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN, živi domači piščanci extra 1000-1070, živi domači piščanci I. izbire 930-980, navadni piščanci I. izbire 290-300, zaklani domači piščanci izbrani 1200-1300, zaklani piščanci I. izbire 400-440, H. 320-370, uvoženi zmrznjeni piščanci iz Madžarske 400-450, žive domače kokoši 620-650, zaklane domače kokoši 900-950, sveže uvožene kokoši zaklane v Italiji 550-630, zmrznjene uvožene kokoši 400-500, žive pegatke 1000, zaklane pegatke 1200-1300, zaklani golobi 1200-1400, žive pure 700-710, zaklane 850-900, uvožene zmrznjene pure 400-500, zaklani purani 750-800, uvoženi zmrznjeni purani 400-500, žive gosi 500-510, zaklane 550-650, živi zajci 500-510, zaklani s kožo 650-680, brez kože 660-780. Sveža domača jajca I. izbire 20-23 lir jajce, navadna domača jajca 19420, sveža uvožena ožigosana jajca I. 16,
II.	13-16 lir jajce.
MLEČNI IZDELKI
LODI. Cene veljajo za kg prodaje na debelo, brez embalaže, trošarina in prometni davek nevračunana, f.co skladišče. Maslo iz centrifuge 820-850 lir kg, uvoženo maslo 800-820, lombardsko maslo 700-710, domače maslo 720-730, emilijsko 690-700,
VALUTE V MILANU
12.3.62 21.3.1962 Dinar (100)	66,00	66,00
Amer- dolar	620,05	620,20
Kanad. dolar	588,00	589,00
Francoski fr. 126,00 126,10 Švicarski fr. 143,08 143.05 Avstrijski šil. 24,02	24,04
Funt šter. pap. 1746,87 1747,50 Funt šter. zlat 6075,00 'V>nf' 00 Napoleon	5250,00	5200,00
Zlato (gram)	708,00	708,00
BANKOVCI V CURIHU
21. marca 1962
ZDA (1 dol.)	4,32
Anglija (1 funt šter.) 12,12 Francija (100 nov. fr.) 86,50 Italija (100 lir)	0,695
Avstrija (100 šil.)	16,70
češkoslovaška (100 kr.) 15,00 Nemčija (ICO DM)	107,75
Belgija (100 belg. fr.) 8,62 Švedska (100 kron) 83,25 Nizozemska (100 gold.) 119,00 Španija (100 pezet)	7,10
Argentina (100 pezov) 4,90 Egipt (1 eg. funt)	5,50
Jugoslavija (100 din.) 0,46 Avstralija (lav.funt) 9,57'/2
maslo iz sladke smetane 680 do 690: sir reggiano proiz. 1960 720-760, proizv. 1961 630-670, gra-na iz Lodija proizv. 1960 700 do 730, proizv. 1960-61 650-660, proizv. 1961 600-620, grana svež 440 do 470, postan 480-490, sbrinz svež 470-490, postan 560-580, emmenthal svež 530-550, postan 630-660, originalen švicarski sir emmenthal 730-750, provolone svež 510-520, postan 570-600, ita-lico svež 400-420, postan 470 do 490, crescenza svež 290-310, postan 410-420, gorgonzola svež 335-355, postan 580-610, taleg-gio svež 350-370, postan 430-470, švicarski sirčki (6 kosov) 160 do 200, slan suh sir svež 140 do 150, postan 220-230 lir za kg.
ŽITARICE
MILAN. Cene veljajo -za stot, trošarina in prometni davek nevračunana, brez embalaže. Fina mehka pšenica 6900-7100, dobra merkantile 6700-6800, merkantile 6600-6650, trda domača pšenica dobra merkantile 8600-9100, Ma-nitoba 8200-8300, pšenična moka tipa «00» 9500-11.000, tipa «0» 8800-9100, tipa «1» 8400 do 8500, domača koruza 5125-5200, uvožena koruza 4825-4700, koruzna moka 6600-6700, uvožena rž 4750-4775, uvožen ječmen 4800-4950, domač oves 4100 do 4800, uvožen 4200-4250, uvoženo proso 4000-4050. Neoluščen riž arborio 7900-8500, vialone 8300-9000, carnaroli 10.500-12 000, Ver-celli 7800-8200, R. B. 8400-8800. Fizzotto 8100-8400, P. Rossi 8100 do 8300, Maratelli 7700-8000, Stirpe 136 7000-7300, Ardizzone 7100-7400, Balillone 6800-7000. Oluščen riž arborio 13.900 do 14.300, vialone 15.200-15.800. carnaroli 21-22.000, Vercelli 14.400 do 14800, R. B. 14.100-14.400. Rizzotto 13.500-13.800, Maratelli 13.400-13 600, Stirpe 136 11.200 do 11.400, Balillone 10.900 do
11.100,	P. Rossi 13.600-13.800. Ardizzone 11.600-11.900, lir za stot.
OLJE
MILAN. Cene veljajo za stot, f.co železniški voz v Milanu, trošarina in prometni davek nevračunana. Oljčna semena: suhe tropine 2600-2700, laneno seme 11.300-11.700. Olje iz surovih semen: iz zemeljskih lešnikov 33.500-33.700, iz sončnic 32 do 33.200, iz koruze 29.900 do
30.100,	iz soje 31.700-32.300, iz tropin 30-30.200, iz kokosa 18.800 do 19.300, iz lana 26.500-27.700, iz ricinusa 34-35.000. Semensko jedilno olje: iz zemeljskih lešnikov 36.600-36.800, iz sončnic 36-36.200, iz soje 34.900-35.100, semensko olje I. izbire 35.400 do 35.600, II. 33.500-33.700. Oljčno
Na mednarodnem trgu s surovinami je cin nekoliko pridobil na ceni; baker je v Londonu popustil, medtem ko se je cena cinka popravila. Kavčuk je ohranil čvrste kotacije, bombaž je napredoval in prav tako tudi volna. Cene kakava so padle, medtem ko se sladkor še vedno dobro prodaja.
ŽITARICE
V Chicagu je pšenica v tednu do 16. marca napredovala od 203 1/8 na 206 1/2 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v marcu; cena koruzi'je tudi napredovala, in sicer od 107 3/8 na 110 stotink dolarja za bušel pod istimi pogoji.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Cena sladkorja je v New Yor-ku popustila od 2,»5 na 2,65 stotinke dolarja za funt proti tar kojšnji izročitvi. Ta teden se bo v Londonu sestal mednarodni svet za sladkor, da prouči vprašanje cene sladkorja, na katere je vplivala v zadnjem času vest, da bo proizvodnja sladkorja na Kubi razmeroma ničla Poleg tega so tudi vzhodne države zmanjšale svoje ponudba sladkorja. Kava je v pogodbi «M» nazadovala od 42,19 na 41,31 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v marcu. Cena kakava je nazadovala od 20.73 na 19,90 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v marcu. Ceno je potisnila vest, da bo letošnji pridelek kakava nenavadno bogat. Neka zasebna družba ceni pridelek na 1,2 milijona ton. V sami Braziliji naj bi se letošnji pridelek dvignil od običajnih 50.000 ton na
170.000	ton. Letos naj bi se tudi potrošnja dvignila, in sicer na
1.090.000	ton, s čimer bi dosegla za 10 odst. višji nivo kakor leta 1961.
VLAKNA
Na newyorški borzi je cena bombaža v tednu do 16. marca ostala neizpremenjena pri 35,65
olje: «lampante» 48.300-48.500, retificirano 53.500-53.700 lir za stot.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 780-820 lir za stop/stot, barbera superior 13-14 stop. 880-940, Oltrepd pavese 10 do 11 stop. 780-820, mantovan-sko rdeče 10-11 stop. 730-750, Valpolicella Bardolino 10,5-11,5 stop. 810-830, soave belo 11 stop. 730-750, merlot 11-12 stop. 830 do 860, reggiano 10-11 stop. 760 do 780, rdeča filtrirana vina 11 do 12 stop. 780-790, belo vino iz Romagne 10-11 stop. 740-760, rdeče 10-11 stop. 720-740, bel mošt 10-11 stop. 600-610, Chianti 12-13 stop. 410-450 lir toskanska steklenica, navadna toskanska vina 10,5-11,5 stop. 775-815, are-tino belo 10,5-11,5 stop., 795-825, belo vino iz Mark 10.5-11,5 stop. 725-745, barlettano extra 14-15 stop. 645-665, navadno 13-14 stop. 635-655, Sansevero belo U.5-12.5 stop. 720-740, Gorato 12,5-13,5 stop. 740-750, Martina Franca 11,5-12,5 stop. 730-750, rdeča filtrirana sladka vina iz Brindisija 10.800-11.100 lir stot, iz Barlette 10.200-10.400, Rione-ro-Barile 12-13 stop. 800-830, Al-camo 13.5-14 5 stop 690-700, belo sardinsko vino 12.5-13 5 stop. 725-755 lir, rdeče 13,5-14,5 stop. 685-705 lir stop/stot.
KRMA
MILAN. Cene veljajo za stot, f.co železniški voz v Milanu, trošarina in prometni davek nevračunana. Rožiči celi ali zrezani 3800-4300. domače seno majskee-a reza 3100-3300, II. reza 3100 3300, slama 1500-1600, koruzne krmne norare 4350 do 4500, lanene 6200-6250, krmna moka: iz zemeljskih lešnikov 5700-5750, kokosova moka 4050-4150, iz sončnic 1900-2000, iz sezama 5500-5600, iz surove soie 5200-5250, iz prepečene soje 5500 do 5650. iz koruze 4050-4150, iz lana 5500-5600. iz paradižnikov 3600-3900 lir stot.
GRADIVO
FLORENCA. Cement tipa 500 730 lir za stot, tipa 680 880 lir, gašeno apno 410-480, pesek 700 do 900 lir kub. meter, polna 0-peka tipa UNI 26x13x6 cm 11.500-12.000 lir za 1000 kosov, dvoprekatna opeka ‘ 26x13x6 cm 11-11 500 lir za 100O kosov, šest-nrekatna opeka 26x13x8 11.000 do 12.500. strešniki marsiljskega tipa 24-25 lir kos.
KAVA
MILAN. IBC 950-1060, Santos superior 1270-1290, Santos extra
stotinke dolarja za funt. Izvoz iz Združenih ameriških držav peša. Do 12. marca letos je dosegel le 3,272.249 bal, medtem ko je znašal lansko leto do istega dne 4,614.858 bal. Volna vrste suint je v New Yorku napredovala od 124,5 na 125,5 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi, v Londonu je vrsta 64,5 B napredovala od 98 1/2 na 98 3/4 penija za funt proti izročitvi v marcu. V Roubaixu (Francija) je volna napredovala od 12,85 na 12,95 franka. Japonska in vzhodne države so v zadnjem času nakupile velike količine volne.
KAVČUK
V Londonu je vrsta RSS nazadovala od 23 7/8-24 na 23 5/8-2311/16 penija za funt proti takojšnji izročitvi. V New Yor-ku je cena prav tako nazadovala, in sicer od 28,70 na 28,45 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v marcu. V letu 1961 je svetovna potrošnja naravnega kavčuka znašala 2,087000 ton (leta 1960 2,035.000 ton). Proizvodnja je znašala približno enako. Proizvodnja umetnega kavčuko je lani dosegla
1.960.000	ton (predlanskim
1.885.000	ton).
KOVINE
Na londonski borzi so v tednu do 16. marca zabeležili naslednje kotacije baker 234 3/4 (prejšnji teden 235 1/2) funta šterlinga za tono (1016kg), cin 974 (958 1/2), svinec 611/4 (61), cink 69 3/4 (68 7/8). V New Yor-ku so bile cene naslednje: baker 30,92 .prejšnji teden 30,82) stotinke dolarja za funt, svinec New York 9,50 (nespremenjeno), cink St. Louis 12 (neiz.), aluminij v ingotih 26 (neiz.), antimon Laredo 28-28,50, lito železo 66,44 (prejšnji teden 67), dolarjev za tono, buffalo 67 (neizpr.) staro železo povprečen tečaj 31.83 (prejšnji teden 32,50). živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 192-195 dolarjev jeklenka.
1290-1310, Santos Fancy 1320 do 1340, Pernambuco 1210-1230, Kolumbija 1350-1370, Ekvador extra superior 1220-1240, Venezuela 1430-1450, Peru naravna 1220 do 1240, Salvador 1370-1390, Gvatemala oprana 1400-1420, Kostarika 1390-1410, Honduras naravna 1190-1210, Haiti naravna XXX 1270-1300, s. Domingo 1340-1360, Portoriko 1430-1450, Kongo naravna 3 B 970-990, Gimma 1250-1270, Harrar 1280-1300, Kenija A 1460-1490, Giava 1200-1230, Malezija API 980 do 1010, Hodeidah 1360-1380, Banani 1360-1390 lir za kg.
KONSERVIRANA ŽIVILA
MILAN. Cene veljajo od grosista do prodajalca na drobno, trošarina in prometni davek nevračunana. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga (proizv. 1961) v škatlah po 5 kg 155-170, v škatlah po 1/2 kg 180-190. trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 165-180, v škatlah po 1/2 kg 190-205, v tubah po 200 gr 53-60 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 gr 110-120 lir škatlah, v škatlah po 500 gr 58-64, grah v škatlah po 1 kg 150-160 lir kg, v škatlah po 1/2 kg 160 170. fižol v škatlah po 1 in 1/2 kg 200-210, oljke v olju 340-370 lir kg. gobe v oljčnem ol;u v škatlah po 5 kg 2500-3000, čebulice v kisu v škatlah po 5 ks 270-300. kumarce v kisu 300-330. panrika v kisu 180-200, marmelada v škatlah po 5 ke 210-230, breskve v sirupu v škatlah po 1 kg 220-230, marelice v škatlah po 1 in 1/2 kg 280.300 lir kg, tuna v olju 1050-1200 lir kg, tunina v olju 600-650. sardine v olju 480-520 lir škatla.
Mednarodni trg s kavo
če se položaj na trgu s kavo ne bo spremenil, se bodo odvečne količine tega blaga še nadalje kopičile z veliko naglico. Strokovnjaki svarijo države pridelovalke, naj skrčijo svoje kavine nasade, sicer bo leta 1965 prišlo do tega, da bo svetovna potrošnja segla komaj do 60 odstotkov svetovnega pridelka kave. Kavo so začeli u-porabljati kot gnojilo in krmo za živino, toda poraba biaga v te namene ne bo mogla kriti več kakor 20 odstotkov svetov nega pridelka.
Z letom 1958 je trgovina s kavo zašla v težave. Cena kave je začela postopoma padati ter pada še danes. Strokovnjaki so mnenja, da se to nazadovanje ne bo moglo ustaviti pred letom 1965. Mednarodni sporazumi o trgovini s kavo so imeli le ta efekt, da so za nekaj časa razbremenili tržišče. Toda ti sporazumi so samo le začasne narave in ne morejo predstavljati dokončne rešitve iz kavine krize. Res je sicer, da nekateri faktorji utegnejo- še priskočiti na pomoč trgovini s kavo: med temi na primer neugodne vremenske razmere, carinska in fiskalna politika posameznih vlad, itd. Upoštevati je tudi treba, da si nekatere države prizadevajo, da bi pospešile potrošnjo kave v notranjosti posameznih dežel. Brazilski inštitut za kavo je začel razprodajati stare zaloge domačim pražarnam po ceni, ki je za 30 odstotkov nižja od cen na drobno v državi. Da se položaj nekoliko izboljša, bi morale «vzhodne države» opraviti zapreke za uvoz kave, «zahodne države» pa naj bi znižale carine na uvoz kave.
CENA BRAZILSKE KAVE
V tednu od 12. do 17. marca so bile cene kavi iz tržaškega skladišča naslednje TR IBC/20 305 lir za kg, TR IBC/21 275, TR IBC/17 160 lir za kg. Dne
10.	marca so bile na razpolago v skladišču še naslednje količine kave v vrečah: TR IBC/20 20.827, TR IBC/21 22.518, TR IBC/12 24.606 vreč. Od 7. marca naprej je tržaško skladišče dalo v prodajo novo pošiljko kave vrste TR IBC/19 namesto že prodane IBC/19. Ta nova vrsta kave, katere zaloga znaša 23.538 vreč, je tipa 5/6 in odgovarja
11.	kvaliteti. Prodajajo jo po začetni ceni 275 lir za kg po pogojih pravilnika I.B.C.
VEČ ČAJA NA SVETU
Po podatkih, ki jih je zbrala Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO), je lanski pridelek čaja na svetu znašal 1 milijon 38.000 ton ter je bil za 7 odstotkov večji od predlanskega. Med pridelovalci je na prvem mestu Indija (355.000 ton v letu 1961), sledijo po vrsti Ceylon (210.000 ton), komunistična Kitajska (158.000 ton), Japonska (84.000 ton), itd. Izvoz čaja je narastel za 8 odstotkov v primerjavi z izvozom v letu 1960 ter je znašal 567.000 ton.
Ekskluzivna agencija za prodajo vesp vseh vrst
VELIKA IZBIRA RABLJENIH VESP
IZVOZ
TRST - Ul. S. Francesco, 44
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel)			27.2.62 199,75	12.3.62 203,75	21-3-62 204,50
Koruza (stot. dol. za bušel)	•	• .	104,75	107 3/s	111,50
NEW YORK					
Baker (stot. dol. za funt) .			31.—	31	31
Cin (stot. dol. za funt) . . .			121,25	122,62	124,62
Svinec (stot. dol. za funt) .			9,50	9,50	9,50
Cink (stot. dol. za funt)			12,00	12,00	12,00
Aluminij (stot. dol. za funt)			24.—	24,00	24,00
Nikelj (stot. dol. za funt) .			81,25	81,25	81,25
Bombaž (stot. dol. za funt) .			35,55	35,05	35,65
živo srebro (dol. za steklenico)			192,—	192,—	193,00
Kava »Santos 4» (stot. dol. za	funt) .		34,-	34,-	34,00
LONDON					
Baker (funt. šter. za d. tono)			236,25	235,75	234,25
Cin (funt šter. za d. tono)			954,50	958,—	968,50
Cink (funt šter. za d. tono)			69,75	68 V,	69,25
Svinec (funt šter. za d. tono)	•	• •	60,25	61,-	59,75
SANTOS					
Kava »Santos D» (kruzejrov za 10 kg)			844,—	844,—	844,—
0¥eStnlA KMEČKE ZVEZE
Kako preprečiš jalovost pri domači živini
Naši kmetje v Veroni
Tržaška Kmetijska zadruga je ob sodelovanju s Kmečko zvezo in Zvezo malih posestnikov priredila 18. marca avto-
diti krompir, grah, čebulo in druge povrtnine ter saditi nova sadna drevesa. Na srečo smo lani pripravili mnogo sena, ker je bila letina dobra T.ako smo še preskrbljeni s krmo.
K temu dopisu naj pripomnimo, da je temperatura v zadnjem času tudi na morski strani padla na ničlo in da je mraz pokvaril mandeljne v krajih, kjer so se že razcveteli.
CENA MESA NA TRŽAŠKEM
Večkrat opažamo, da se naši živinorejci pritožujejo zaradi jalovosti mladih junic ali pa celč krav, ki so postale jalove po enkratni ali parkratni te-litvi.
Neposredni vzroki jalovosti so telesne presnovne motnje, zlasti motnje v spolovilih in razne spolne bolezni. Presnovne motnje pa povzroča stalno bivanje živali v hlevu ter pomanjkanje rudnin in vitaminov v krmi. Nekateri naši živinorejci so speljali v vsak prostor pri jaslih avtomatsko vodno napeljavo. Voda pa priteče v posebno železno ali aluminijasto posodo, ko, govedo pritisne z gobcem na gumb, v posodi, žival tako spije poljubno količino vode, kadarkoli hoče. Take naprave pri jaslih bi morali postaviti samo v tiste hleve, ki so opremljeni s tekališči na prostem, kamor bi spuščali živino vsaj enkrat dnevno za nekaj časa. Sicer pa popolnoma odsvetujemo postavljanje takih napajališč, ker ti sicer naša živina bila neprestano zaprta v hlevu in bi zaradi tega bila zelo podvržena jalovosti. Živina stalno zaprta v hlevu bi bila tudi lahek plen drugih kužnih bolezni zlasti jetike. če ne bomo imeli takih napajališč v hlevu, bomo prisiljeni voditi živino na napajanje h koritu. Tako se bo naša živina dvakrat na dan vsaj nekoliko sprehodila.
Jajčniki so ženske spolne žleze, ki so zvezane z maternico po jajcevodu. V njih je polno ženskih spolnih celic in jajčec, ki postopoma dozorevajo. Jajčeca dozorevajo ob poj at vi, ki se pojavlja pri našem govedu vsakokrat po določenem presledku. Jajčeca se pomikajo proti površini jajčnika in plavajo v mehurčku ali mešičku, ki je napolnjen s posebno tekočino. V tej tekočini je važen sok, me-šični hormon imenovan, ki se izloča v kri., že malenkostne količine tega hormona povzro--čijo pri živalih očitne znake pojatve in imajo poseben vpliv na maternico, ki zaradi tega odebeli in istočasno postane bolj prekrvljena. Ko poči mehurček, se dozorelo jajčece iz-izloči iz jajčnika in se premika po jajcevodu proti maternici, če med potjo sreča moške spolne semenčice, spermatozoide imenovane, se združi z na j hitrejšim izmed njih. Na ta način se žival oplodi. Ko oplojeno jajčece prispe v maternico, jo najde že pripravljeno. Tako se jajčece z lahkoto vgnezdi ni začne razvijali v zametek plodu.
s krvjo. Kmalu za tem se pa na tem mestu razvije rumenkasta tvorba, ki postopoma raste in presega površino jajčnika. To rumenkasto tvorbo imenujemo rumeno telo (corpus luteum). Tudi rumeno teld izloča v kri svoj hormon, ki se pa razlikuje od hormona mešička. Ta hormon preprečuje nadaljnje dozorevanje jajčec in s tem onemogoča ponovno oploditev živali, če se ta obreji. I-stočasno pa ta hormon pripravi maternico, da bo hranila in redila dozorevajoči plod. Rumeno teld ostane v jajčniku vso dobo brejosti ni se proti koncu vedno bolj zmanjšanje. V drugi polovici brejosti prevzame namreč njegovo mesto koža, ki izloča hormon, kateri deluje podobno kot hormon rumenega telesa, če se pa jajčece, na svoji poti v maternico ni oplodilo, bo v maternici zamrlo. Rumeno teld se v tem primeru začne manjšati in polagoma zgine. Ker ni več hormona, ki bi oviral dozorevanje novih jajčec, se žival prične ponovno goniti.
Iz navedenega je razvidno, da hormoni vsak na svoj način urejujejo redno delovanje jajčnikov m s tem skrbijo tudi za oploditev. Na delovanje jajčnikov pa vpliva celotna telesna presnova. Zlasti je tu pomemben hormon možganske žleze in plodnostni vitamin E, ki je v večjih količinah v ovsu ni ječmenu. Telesna presnova je odvisna tudi od zdravja živali in od ustrezne krme. V določenih predelih Afrike, ko pritisne velika suša in ko zaradi pomanjkanja zlasti zelene krme prične lakota, se goveda ne gonijo več. Goniti se pričnejo šele v deževni dobi. Iz tega torej vidimo, da je eno delovanje, povezano z drugim prav tako kot pri dobro delujočem stroju. če se pri stroju okvari le eno kolesce ali mu primanjkuje olja, nastanejo motnje, zaradi katerih se stroj ustavi. Na isti način se pojavijo motnje in zastoj v delovanju ženskih spolnih žlez, če živali ne dobivajo dovolj hranilnih snovi, rudnin in vitaminov, kakor tudi, če se dovolj ne gibljejo na prostem. Take živali postanejo začasno ali trajno jalove. Da bomo od naše domače živine imeli čim več dobička, nudimo ji dobro in vsestransko krmo. Poleg žitnih ali koruznih otrobov, ovsa ali ječmena, dajmo živini zlasti pozimi vsaj nekaj časa po nekaj žlic ribjega olja na glavo med otrobe.
bušni izlet v Verono. S Tržaškega se je izleta udeležilo o-koli 220 kmetov, ki so prisostvovali velikemu zborovanju kmetov iz Severne Italije v veronski Areni. Zborovanje je sklical Vsedržavni odbor za a-grarno reformo. Kmetje so si ogledali tudi razsežno sejmišče. Zanimanje tržaških kmetovalcev za kmetijski sejem se veča iz leta v leto; o tem nas lahko prepriča naraščanje števila u-deležencev z našega področja. Kmetijska zadruga je kakor prejšnja leta tudi za ta izlet prispevala za kritje nekako polovice stroškov, tako da je posameznika stal izlet z ogledom sejma in dvema zajtrkoma le 1.500 lir.
ZIMA OVIRA DELO
Iz Sv. Križa nam poročajo: Navadno smo ob prazniku sv. Jožefa opazili na trtah že prve poganjke zaroda. Letos nas je muhasta zima spravila že do tega, da nekateri niso niti še končali z obrezovanjem trt. Breskve in posebno madeljni bi morali že davno odcvesti. Ko bo nastopilo boljše vreme, bo dela čez glavo. Treba bo sa-
Naslednji dogodek v tržaški okolici kaže, kakšno je razmerje na Tržaškem med ceno mesa na debelo in na drobno. Neki živinorejec je pravzaprav z veliko težavo prodal tele po 450 lir za kilogram žive teže. Teletino brez kosti prodajajo v isti vasi po 1950 lir kilogram. Tudi telečja jetra prodajajo po isti ceni.
^GOSPODARSTVO"
izhaja trikrat mesečno. - UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ul. Geppa 9, tel. 38-933. - CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 20.— NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 450 lir. Pošt. tek. račun »Gospodarstvo* št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 700 din, polletna 350 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3/1, tek. rač. št. 600-14-3r375. Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. - CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir. - Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. - Založnik: Založba «Gospodarstva». • Tir skarna Založništva tržaškega tiska (ZTT), Trst.
Splošna plovba
Telefon 51-70	Pir<Ul tsBsŠg
Telex 03523 03522
Vam nudi svoje usluge na ekspresni potniško tovorni liniji za Združene države Severne Amerike
Potovanje traja iz Trsta samo 15 dni
Poslužujte se naših uslug na redni službi okrog sveta z rednimi odhodi enkrat mesečno in v prevozih dolge in obalne plovbe
TRANS- TRIESTB
Societa a r. I.
TRIESTE - TRST, V. Donota 3—Tel. 38-827, 31-906, 95-880
UVAŽA:	vse lesne sortmane in produkte gozdne
industrije.
IZVAŽA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste
V trenutku, ko poči mehurček in se jajčece izloči iz jajčnika, zapusti za seboj vidno vdolbino, ki se takoj napolni
Kakor junice ali krave lahko iz istih vzrokov postanejo jalovi tudi biki.
Dr. D. R.
TVRDKA
SILA JOŽEF
uvoz	izvoz
TRST - Riva Grumula 6-1 - Tel. 37-004, 55-689
gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE
LA GORIZIANA
Gorica - Via D. d’Aosta N. 180 - Tel. 28-45, 54-00 - Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Gostilna ., Vfffi&O*
špiUMlč ^
SubA	S UL, CARDUCd 4/

Postrežemo Vam z najboljšim domačim in istrskim vinom ter domačim pršutom v popolnoma prenovljenem lokalu
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
Sporthotel POKLJUKA
(BLED 1250 m) (
Moderno urejen hotel s tekočo toplo in hladno vodo, centralno kurjavo m dvigalom • Restavracija z domačimi in tujimi specialitetami, kavarna z glasbo in plesom • Železniška postaja Lesce-Bled, Bled-Jeze. ro. Stalna avtomobilska zveza • Obiščite nas, zadovoljili Vas bomo!
Grand Hotel Toplice - Bled
Prvovrsten hotel odprt celo leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23°C. Drsanje na je. zeru, žičnica za smuk, vsakovrstne zabave m razvedrila. • Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja in odlična domača vina.
Transatlria
IMPORT-EXPORT
VSEH VRST LESA, TRDIH GORIV. EKSOTOV
IN STROJEV ZA LESNO INDUSTRIJO
TRST — Sedež; ulica Gieerone 8-11 — Tel. 30.214
Razstavljajte in trgujte na mednarodnem obmejnem sejmu
«AIpe-Adria»
Od 11. do 20. maja 1962 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (Jugoslavija)
Prikaz izdelkov obmejnih pokrajini Najboljša prilika
za sklepanje trgovskih poslov!	LJUBLJANA (Jugoslavija) - Titova testa, 50
Vse mhmacje: GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE