[THE OLDEST, !AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
Amerikanski
ovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero In narod — za pravico In resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV, DRUŽINE V JOL1ETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
HAJSTAREjil IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST y ZDRUŽENIH PR2AVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 135.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 12. JULIJA. — SATURDAY, JU LY 12, 1930.
LETNIK XXXIX.
EKSPLOZIJA V RUDNIKU PODSULA 200 DELAVCEV. — ŠTEVILO SMRTNIH ŽRTEV RAČUNAJO, DA BO NARASTLO NA 162. — DVE OSEBI OD POMOŽNEGA MOŠTVA PODLEGLI. — DAR HINDENBURGA IN PRUSKE VLADE.
IZPREMEMBE V SOVJETSKI VLADI
Stalin odstavil več članov so vjetske vlade. — Med njimi dosedanjega min. predsednika in je sam zavzel to mesto. — V sovjetski vladi ni niti enega Rusa. —o
Berlin, Nemčija. — Kakor prihajajo poročila iz Moskve, je Stalin izvršil radikalne iz-premembe v sovjetski vladni administraciji. Vse osebe na važnih mestih, ki so se mu zdele količkaj nezanesljive, je odstranil in jih nadomestil s svotjimi bolj zvestimi pristaši. Tako je odstavil dosedanjega min. predsednika, A. I. Rvko-va, in sam zavzel njegovo mesto. Na ta način se je proglasil, kar je bil itak že do zdaj celi čas, absolutnim diktatorjem sovjetske Rusije.
Značilen je ta padec Ryko-va. Dočim je imel pred nekaj leti tako moč, da je njegova beseda pomenila že zakon za Rusijo, bo zdaj zatonil v popolno pozabljenost in nič čudnega bi ne bilo, ako bo tudi njemu odkazana ista pot, kakor, je bila Trotzkyju, namreč pregnanstvo:. Rykov je bil idealist, dočim je Stalin praktičen politik. Dostikrat je kritiziral Stalinove ostre odredbe, češ, da so pogubne za državo. Stalinu je bilo kmalu dovolj in pred šestimi meseci je pozval njega in njegove pristaše, naj obžalujejo "svojo zmoto". Pod pritiskom so morali to storiti in ostali so še nadalje na svojih mestih, dokler ni zdaj napravil Stalin konec s temeljito potezo.
Druga osebnost, ki je zdaj padla pod Stalinovim zamahom, je general Voršilov, ena-, ko znan v Rusiji kakor Stalin' sam. Njemu se je očitalo, da je premehek; svoječasno se je namreč izjavil,' da se boji, da nastala revolucija med
NAVELIČALI SO SE SAMEVANJA
Breslau, Šlezija, Nemčija.—
V bližini mesta Neurode se nahaja premogovnik, imenovan Wenceslaus Bergwerk, ki je bil v sredo zvečer pozorišče grozne rudarske nesreče. V njem je bilo na delu okrog 200 mož, ko nastane v enem najnižjih rovov strahovita eksplozija. Z bliskovito naglico se je razširila vest o grozni nesreči po celem mestu. Iz vseh sosednjih rudokopov so prihiteli delavci na pomoč in pričeli z reševalnim delom.
Kopali s« skozi celo noč in nadaljevali z delom v četrtek. Na tisoče oseb je stalo okrog rovov in čakalo na novice iz globočine, katere pa so bile, žal, nad vse žalostne. Od vseh 200 mož, ki so bili pokopani, so mogli dobiti živih na dan samo 49. Od teh pa jih je več Pomrlo že na poti v bolnico, ^nogi se pa bore s smrtjo. Na Vse.Bp namreč delovali strupeni plini. Kakor so- do zdaj dognali, bo postalo žrtev nesreče najmanj 162 mož.
Le z največjim naporom je mogoče reševalnemu moštvu prodirati v razsute rove. V smrtni nevarnosti se nahajajo vsled strupenih plinov in vedno se rušečih sten rovov. Dva moža tega moštva sta že izgubila življenje.
Kako je nastala eksplozija, ki- je povzročila to rudniško katastrofo, ki je najtežja v zgodovini dežele, še niso mogli ugotoviti, kajti očividci niso še v stanu podati nobene izjave.
Državni predsednik Hinden-burg je iz Berlina poslal žalno brzojavko preostalim svojcem žrtev. Obenem je poslal tudi dar v znesku 10,000 mark kot prvo podporo pomožnemu skladu. Pruska vlada je tudi istočasno nakazala podpore 100,000 mark.
-o—
FINCI PROTI KOMUNISTOM
Ilelsingsfors, Finska. — Ta severnoevropska država in ne- bo
Iz Jugoslavije,
VELIK VIHAR PORUŠIL ŠE NEDODELANO ZGRADBO. — V SARAJEVU PREBIVA 150 MILIJONARJEV. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NESREČE IN DRUGE NOVICE ŠIROM DOMOVINE.
Slika nam kaže samotni otok St. Kilda, ki leži zapadno od Škotske. Šteje samo 35 prebivalcev, ki so se zdaj naveličali samotarskega življenja in so poslali na angleško vlado prošnjo, naj jim pripomore, da se bodo lahko preselili na kak krkj na celini.
INDIJSKI
PODKRALJ POMIRJUJE
Govor indijskega podkralja poziva domačine, naj prenehajo s sovražnim gibanjem.
-0-
Bombaj, Indija. — V mestu Simla je obiskal indijski podkralj, Lord Irwin, zakonodajno zbornico, kjer je imel dolg govor z namenom, da bi potolažil razburjene duhove med indijskimi domačini. Moralnega učinka njegov govor najbrž ni imel posebnega, kajti še predno je začel govoriti, so množice žensk - domačink, zbranih pred poslopjem, zavrgle njegova izvajanja s klici "Ne maramo miru. Živela revolucija."
Govor je bil pomirjevalnega
KRATKEVESTI
TAT IMEL SMOLO
Harrisburg, 111. — Nekdo je ukradel z avtomobila nekega trgovca tri zaboje čevljev. Ni jih pa mogel rabiti, ker so bili to samo vzorci in vsi za desno nogo. Zavrgel jih je zato zunaj na polju, kjer so jih pozneje našli.
-o-
PRIKLOPITI SE ŽELIJO
CHICAGI Chicago, 111. — Kakor se poroča, nameravajo prebivalci sosednjih mest Cicero in Ber-wyn pričeti kampanjo, da bi se ti dve mesti priključili Chi-cagi. V Cicero se baje zelo zavzemajo za to idejo, malo manj so ji naklonjeni v Ber-wynu.
-o—-—
VELIK PLEN SUHAČEV
New York, N. Y. — Na ne-značaja, prijateljsko pozivajočiko ovadbo so suhaški agenti na nacijonaliste, naj odstopijo od'reki Hudson ujeli veliko but-svojega sovražnega gibanja legersko ladjo, ki je nosila iz proti oblastem, češ, da na ta i Kanade vtihotapljene pijače v način se ne bo doseglo ničesar, I vrednosti za $250,000, ka-pač pa se bo prepad med obe- tera je bila očividno narrienje-
posredna sosedina Rusije selkmetskim prebivalstvom, ako zaveda nevarnosti, ki .p jo lati-i^ bQ ^	^^
ko povzročijo komunisti, ^° ,iiena vojaška služba. Bil je tu-imajo proste roke. Parlament^. med	ki go obsojali
je zato sprejel vladni predlog, gtalinovo metodo nagle kolo]{_ s katerim se izključujejo iz tivizacije rugkih kmetij-
zbornice vsi komunistični po-
Po večini so zdaj v ruski
slanci. Proti predlogu so glaso- <adi noye osebe> & nihče
vali socijalistu
FORD PRODIRA V EVROPO
Milan, Italija. — Ford Motor Co. je preteklo sredo pre-kupila tukajšnjo tvornico avtomobilov, Isotta Fraschini. Ta tvrdka je do zdaj izdelovala vrste avtomobilov, ki so bili eni najfinejših na svetu. Izdelovanje teh avtomobilov se bo nadaljevalo, obenem pa bo Ford izdeloval novo vrsto avtomobilov, katerim bo cena Rkrajno nizka. V tovarni se bo uporabljal izključno italijan Rki materijal in uposljevali se kodo samo italijanski delavci.
med njih ni po rojstvu Rus. — Stalin sam je Georgijec in med svojimi rojaki je izbral svoje pomočnike. Ogromnemu ruskemu narodu vladajo tujci. -o--
POTRES RUŠIL HIŠE
Guatemala. — Že celi mesec se ponavljajoči potresni sunki v vzhodnem delu države Guatemala so preteklo sredo postali tako močni, da so v mestu Guazacapan porušili 21 privatnih hiš in več javnih poslopij. Močni sunki so se čutili tudi v glavnem mestu samem.
ma strankama le stalno bolj poglabljal. Potrpe naj do oktobra, ko se bo stvar razpravljala pri konferenci za zeleno mizo v Londonu, kjer bodo sedeli zastopniki obeh strank. Podkralj je izjavil tudi, da podlago za to konferenco ne bo tvorilo osovraženo poročilo takozvane Simonove komisije, ampak bodo razprave temeljile na popolni svobodi.
Ta zadnja pripomba v govoru je vzbudila v Londonu precej začudenja in listi se povprašujejo, je li menil podkralj s tem, da se bo na konferenci popolnoma ignoriralo Simonovo poročilo:, ki je bilo sad skoraj triletnega dela.
PRIBIJALCI LATEV NA STAVKI
Washington, D. C. — Ker delodajalci niso hoteli ugoditi-zahtevam pribijalcev latev po povišanju plače na $14.00 na dan, so ti delavci stopili v stavko. Gradba več poslopij je morala biti vsled tega prekinjena.
na za New York. Aretiranih je bilo tudi 25 mož posadke.
--o-
TRI OSEBE ZGORELE Schneider, Ind. — Miljo proti severu daleč od tega mesta je avto, v katerem so sedeli trije Chicažani, dve ženski in en moški, zadel v neki most, se nato preobrnil v jarek in vžgal. Pokopal je pod seboj vse tri osebe, ki so z avtom vred zgorele, predno je prispela pomoč.
-o-
V MASSACHUSETTS BO GLASOVANJE O PROHIBI-CIJI
Boston, Mass. — Tukajšnja Constitutional Liberty League je vložila na državni urad peticijo .podpirano z zadostnim številom podpisov, v kateri zahteva, da pride državno prohibicijsko vprašanje na splošno glasovanje. Na ta.način bo imelo pri prihodnjih jesenskih volitvah ljudstvo v tej državi priliko, da se izrazi o tem vprašanju.
OBSEDNO STANJE VJRIERJV
Pomnožena policijska sila v mestu. — Poveljnik zagrozil, da bo vsak nemir brezobzirno zadušil.
-0- .
Trier, Porenje.— Varnostna policija je v četrtek proglasila nad tem mestom obsedno stanje, kar je posledica izgredov, ki so jih vprizarjali domačini proti separatistom. Poveljujoči častnik je razglasil prebivalstvu, da bo vsak ponovni poizkus nemirov potlačen z železne pestjo. Obenem je prispelo v mesto 18 stotnij policije iz drugih mest, da bo mogoče obvladati razbesnele nemške nacijonaliste. Kljub vsem tem odredbam pa se ču-ie, da nameravajo Porenci izrabiti prvo priložnost zopet, da si ohladijo svoj srd nad "izdajalci domovine", kakor separatiste imenujejo.
Navzlic pomnoženi policijski sili je prišlo v sredo zvečer v posameznih ulicah do ponovnih nemirov, v katerih so bile mnogim separatistom razbite trgovine in privatna domovanja.
-o-
CHICAGO — PRIJETNO LETOVIŠČE
Chicago, 111. — Preteklo sreda so se chicaški meščani lahko uverili, da jim pravzaprav ni treba nikamor hoditi na počitnice in na letovišča, ker je njih mesto samo — izborno letovišče. Dočim je namreč tega dne vse naokrog po osrednjem zapadu pritiskala neznosna vročina, je v Chicagi pihljala
Smrtna kosa.
Umrl je v celjski bolnici Jakob Bukovšek, posestnik iz Kalobja, star 61 let.— V Cerknici je umrla Rezika Krošelj, rojena Rogelj.— V celjski bolnici je umrl Ivan Sivka, pre-vžitkar iz St. Jurija ob južni železnici. — V Črni pri Preva-ljah je umrla Katarina Dlobst, gostilničarka, rojena Sober.
-o-
Nesreča pri delu.
V	sredo, 11. junija, se je pri delu ponesrečil 501etni delavec Ivan Požek. Padel je z železniškega mosta na Bregu in si pri tem poškodoval levo roko in prsi. Prepeljan je bil v bolnišnico.
-o-
Tragična smrt.
V	tovarni "Kordun" v Kar-lovcu, ki izdeluje žage in druge železne predmete, se je ponesrečil Ivan Mlinarič. Prišel
Velik vihar.
Dol. Logatec, 20. jun. — V Logatcu blizu kolodvora gradi tvrdka Maček-Gregorič-Hren poleg svojega novega, najmot-dernejše zgrajenega in urejenega valjčnega mlina tudi še parno žago. Stavba za žago je bila že pokrita, le čelne stene so še manjkale, in to je bil vzrok, da je močan vihar z vrtinci, ki je nastal danes kmalu po 4. pop., dvignil streho ter se je nato vsa stavba zrušila, tako, da so ostali nepoškodovani samo temelji.
Sreča pri tem je bila, da pri gradnji ni bilo zaposlenih več delavcev in tako je odnesel lažje poškodbe na glavi samo zidar Makovec Jože iz Borovnice, ki se bo po odredbi tukajšnjega. železniškega zdravnika zdravil doma. Krivda na nesreči najbrže ne zadene niti tvrdke, niti stavbenika, kajti ako bi bile čelne stene !že po-^je v oddelek za stroje, ki jih ni stavljene, vihar ne bi imel mo-| poznal in bil tako nepreviden, či, tako pa je hkrati zajel vso | da ga je žaga porezala po vra-
obsežno strešno ploskev in nesreča je bila neizogibna. — Tvrdka trpi pri tem ca. 30,000 škode.
-o-
Milijonarji v Sarajevu.
Radi odmere občinskih do-klad je mestni finančni oddelek že pred kakim mesecem začel zbirati podatke, koliko dohodkov ima kak Sarajevčan. Pri tej priliki je mestna občina ugotovila, da v Sarajevu prebiva 150 oseb, katerih premično in nepremično premoženje znaša več kakor 1 milijon dinarjev
Pri tej priliki se je ugotovilo, da živi v Sarajevu 600 oseb, katerih premično in nepremično premoženje je vredno od pol do enega milijona.
Najmočnejši vseh sarajev' skih milijonarjev je seveda španjolski jud, ki je obenem hišni posestnik ter razpolaga s 300 hišnimi najemniki, od katerih prejema mesečno nad četrt milijona dinarjev.
-o-
Plaz podsul 161etnega dečka.
Kakor poročajo iz Banjalu-ke, se je pri Kotor Varošu pripetila usodna nesreča. 161etni Adolf Greb je v neki podzemski jami odkopaval prst; kmalu se je nanj vdrla velika plast zemlje in popolnoma zasula ubogega dečka. Ponesrečenca so šele čez čas odkopali mrtvega.
--o-
Star vodnjak.
V Kranju imajo poleg cer-prijetna sapica z mišiganskega kve star vodnjak, ki se ni rabil
jezera, ki je obdržala termometer pri 84 stopinjah. V neposredni bilžini Chicage je bila vročina znatno višja; v Cicero n. pr. 92, ,v Jolietu 95, in v *Harrisburg, 111., celo 105 st.
-o-
Katoličan brez katoliškega lista, je kakor vojak brez puške!
že veliko let. Sedaj poročajo, da ga bodo zopet popravili in si z njegovo bistro studenčnico žejo gasili. Starost prihaja počasi do veljave.
-o--
Nova maša.
V Šotanju so po 20 letih zopet imeli novo mašo, katero je daroval č. g. Jožef Lampret.
tu. Med potjo v bolnišnico je izdihnil.
-o-
Smrt na cesti.
Ko se je 451etni delavec Jožef Kocmur iz Višnje gore, ki stanuje v Ljubljani, vračal domov, je že blizu doma začel omahovati, na kar s| je zgrudil. Na pomoč je prihitela njegovi'. žena. Prišedši zdravnik ni mogel drugega konstatirati, kakor smrt.
-o-
Splašen konj.
55letni Josip Frankovič iz Vinje vasi, občina Šmihel-Sto-piče, se je peljal z mladim konjičem, ki se mu je na ovinku iz vasi v mesto nenadoma spla-šil. Voznik je pri tem padel z voza tako nesrečno, da si je zlomil ključnico in desno roko ter dobil tudi druge hude poškodbe.
•-o-
Nezgode v Mariboru.
601etno delavčevo ženo Marijo Potisk je povozil avto pri drugem ovinku na Kamniški cesti. — 231etnemu usnjarskemu delavcu Srečku Lorbeku je zmečkal valjar levo roko do lakta. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico.
Ljubezniv dolžnik.
Janez Zakrajšek, 661etni posestnik iz Loga pri Mokronogu je pred tremi leti posodil znatno svoto denarja sosedu Franc Blazniku, ki se pa za dolg ni nič zmenil. Zakrajšek ga je na to parkrat opomnil, kar je seveda Blaznika strašno jezilo. Ko mu še zadnjič rekel, ko je šel čez njegov travnik, naj nikar ne hodi po njegovi travi, je planil proti Zakrajšku rekoč: "Le čakaj h . . ., ti bom že dal, ko vedno lajaš name." Udaril je Zakrajška in ga precej poškodoval, da so ga morali peljati v kandijsko bolnišnico.
*
Stran I
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 12. julija 1930
AMERIKANSKI SUOVENEO
in najstarejši slovenski
list t Ameriki. Ostsnovljen leta 1UX.
ichafa rsak dan razon nedelj, pon*-wijkuv In dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska
CDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave i <849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: CANAL 0091
Naročnina!
ta celo leto -
2a ppl leta -
ča četrt leta _., ,
Za Chicago, Kanado in Evropo: Ca celo leto__$6.00
.15.00
. 2.50 _ 1.50
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, sxcept Sunday, lion-day snd the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING
CO.
Address of publication offics:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 009«
Subscription i
For one year______
For half a year _
For three months--
_$5.00
_ 2.50
._ 1.50
Chicago, Canada and Europe 2
For one year _—__$6.00
h
pol leta . četrt let«
3.00 For half a year — 1.75 For three months
3.00 1.75
POZOR. — številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker t tem veliko pomagate listu.	_____
DOPISI važnega pomena sa hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za aadnjo številko v tednu )• čas do četrtka dopoldne.—Na dopis« brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov «iedništvo ne vrača.	__
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
Neumrjočnost materije
m.
Omenil sem, da je označba "neumrjočnost materije" nesmiselna že na sebi. Za razumevanje in pravilno pojmovanje ni treba posebnega filozofičnega znanja. Gotovo člankar sam v Prosveti, toraj g. Molek, ni na glavo padel. Poj m neumrjočnosti vsebuje obstoj nekega samostojnega življenja in udejstvoivanja tega življenja. Neumrjočnost pomeni, da se bo to življenje udejstvovalo za vedno. Duh — Bog, angel, človeška duša — obstaja in ima življenje, in to življenje bo obstajalo in se bo udejstvovalo, zato je duh neumrljiv.
Materija, snov obstaja, ampak nima zavestnega življe-nja, kef materija, snov je na sebi mrtva. Zato pri materiji, snovi ne more biti govora o neumrjočnosti, ker ni podstava za udejstvovanje kakega zavestnega življenja. Neumrjočnost materije je potemtakem nesmisel na sebi, ko se ta dva pojma izključujeta.
Drugo pa je glede golega obstanka materije, snovi. Vobče se filozofi strinjajo v tem, da je materija, snov neugonobljiva, ne izgine, se ne more uničiti, ker se neprestano izpreminja v to ali drugo obliko. Med neumrjočnostjo in neugonobljivostjo je pa razlika taka, kakor med nebom in zemljo.
Ali je res člankar v Prosveti napravil morda samole neko napako v pojmovanju? Mogoče, ker vsak se more motiti. Ampak dvomim, da bi bila napaka le pri pojmovanju.
G. Molek piše prav izrecno: "Neumrjočnost snovi izključuje vsako drugo neumrjočnost, ker ena zadostuje (jaz podčrtal)".
Ali ni s tem jasno povedan namen, da se piše o neurnrjoč-nobti materije, ko se hoče pač drugo (resnično in edino mogočo) neumrjočnost spodriniti, in se enako jasno pove, da ena, to je hvalisana neumrjočnost materije, zadostuje? Preko neumrjočnosti pač niti materialist Molek ne more priti že radi či-t atelje v, ker po neumrjočnosti vpije vsako človeško srce. Ampak prava neumrjočnost ubije materializem, in da materialize«! more obstati vsaj na zunaj, se porine na mesto prave neumrjočnosti — neumrjočnost materije, in namen je dosežen vsaj pri čitateljih, ki kričijo po neumrjočnosti, pa se obenem zadostijo tudi z — neumrjočnostjo materije, toraj s pravo filozof ično nesmiselnostjo. Ako se č it a tel j i Prosvete zadovoljijo, naj se, hasnilo jim ne bode, res misleče ljudi pa taka nesmisel ne more duševno vpijaniti. Pri snovi, materiji gre za izpremembo, nikoli pa ne more biti govora o kaki neumrjočnosti, le o neuničljivosti snovi, kar pa ni neumrjočnost.
Vrlo znanstveno pa hoče g. Molek podpreti svojo neumrjočnost;, ki naj reši materializem pogina, in se sklicuje na fizika dr. R. A. Millikana.
Kar je dr. Millrkan odkril, je Velika znanstvena pridobitev in vse v redu, v redu pa ni to, kar hoče g. Molek na podlagi Millikanovih odkritij pridobiti zase, za svojo neumrjočnost materijo.
Piše: "Na temelju tega svojega najnovejšega odkritja zaključuje dr. Millikan, da se vsfcmirje neprenehoma obnavlja, in da je kot celota neumrjoče."
Ne morem kontrolirati Millikanovih zaključkov. Glede obnovi j en ja je tako. Ali je pa dr. Millikan zaključil, da je
vsemirje neumrjoče, pa vsaj dvomim, in če bi bil, bi bil na napačni poti.
Zdi se mi pa, da je neumrjoči vsemir pristno Molekova roba, ker g. Molek hoče s tako neumrjočnostjo podpreti svoj materializem, dr. Millikan pa ni materialist, in na to cikne g. Molek sam, ko piše:
. . Millikan je poznan kot zelo previden znanstvenik in zelo konservativen — še preveč je konservativen." Kaj naj to pomeni, da dr. Millikan ne najde popolne milosti v očeh g. Moleka? Kaj pomeni — preveč konservativen? Pač ne more pomeniti ničesar drugega, kot da "znanstvenik" Molek prekaša dr. Millikana, ker on, Molek, noče biti in ni — konservativen, dr. Millikan pa je le preveč.
Bo tako. Dr. Millikan je našel kosmične žarke in je s tem naredil znanstvu veliko uslugo, ampak ostal je — preveč konservativen, ker ni prišel, dasi je velik znanstvenik, do Moleko-vega zaključka, do — neumrjočnosti materije, temveč je bržkone pravilno ostal pri neugonobljivosti snovi, materije, g. Molek je pa poskočil kar v filozofično nesmisel, ko je to ne-umrljivost potreboval, in je nameno hotel ubiti drugo neumr-ljivost.
"Ena zadostuje . . .," pač, pač . . ampak to ni Molekova neumrjočnost materije, ko te ni, toraj v resnici nikomur ne more zadostovati.
pismo našemu narodu v Ameriki, zna za kaj se gre. Gre za naše slovenske učiteljice in njih naraščaj. Gre za to, da dobimo za naše slovenske župnije, kjer imajo slovenske farne šole, učiteljskega naraščaja. Gre za to, da dvignemo na griču Assisi zavod, ki bo nam dajal novih vzgojnih moči za
POZDRAVLJEN NOVOMAŠNIK P. J. ČAGRAN!
Izredna in bogata je bila letos letina v vinogradu Gospodovem. Trije novi svečeniki so stopili pred altar Gospodov,
šolo je dovršil novomašnik v farni šoli cerkve sv. Nikolaja, kjer so imeli Slovenci v New Yorkil svoje prvo zatočišče. —
naše naselbine. In ako dobimo matere. Četrti je te dni prišel to, dobimo ameriški Slovenci nazaj v Ameriko, da se nam velikansko pomoč k nadalje- pokaže kot novi maziljenec vanju našega narodnega in Kristusov. O narodu, ki iz nje-verskega življenja v tem no- ga izhajajo svečeniki, po res-vem svetu.	niči pravijo, da je blagoslov-
svečeniki, rojeni od slovenske Prvi župnik newyorški, P. Be-
nigen Snoj, je spoznal v njem
MARIJA POMAGAJ V LE-MONTU
Lemont, 111.
Kaj takega pa še nismo videli v Ameriki, kakor je bilo zadnjo soboto zvečer v Lemon-tu pri Mariji Pomagaj. Berite pa presodite, če ni bilo lepo, pa recite: Škoda, da nisem bil zraven.
O mraku smo se zbrali na griču pri jezeru. Na odru, kjer se je lansko leto vršil prvi vseslovenski katoliški shod, je bil postavljen oltar in na oltarju je blestela milostna podoba Marije Pomagaj. Ko se zmrači se oglasi p. Odilo ter nas pozove. da naj celi hrib zapoje pesem "Veš, o Marija". Po odpeti pesmi je bilo v nas najlepše razpoloženje in srca so bila na stežaj odprta za misi-jonarjevo besedo, ki je vzbujala v naših dušah sveti ponos, da smo katoliški kristjani. Po pridigi je zagorel na sosednjem griču velikanski kres. Mi pa smo prižgali sveče, ki smo jih imeli vsi v rokah.
Nato smo peli vsi "Angelj-sko češčenje". Pri odpevu: Če-ščena si Marija, je angeljski glas; bo zadnja ura bila, Marija prid' po nas! — smo po taktu dvigali sveče visoko v zrak. Morje lučic je imelo na srce čudoviti vtis. Kar grmelo je iz polnih grl, pa iz polnega prepričanja: "Ceščena si Marija !"
Takoj po odpeti pesmi se je razvrstila procesija z lučkami i hribu. Naprej križ, nato sami moški, za moškimi čč. šolske sestre, ki jih je bilo okoli štirideset. Za sestrami so nesli štirje možje od fare sv. Štefana iz Chicage milostno podobo Matere božje. Za podobo je pela duhovščina litanije in cela procesija je glasno ter ravnodušno odpevala. Tudi moški smo jo dobro dali. Za duhovščino so korakale ženske v naj-
Zato, kdor to stvarno prouči, nima vzroka, da ne bi z vso silo podpiral zasnovane akcije naših čč. šolskih sester. Gre za naš narod zraven. Saj: dajemo za tuje zavode, ko pobirajo prispevke, pa bi svoje lastne slovenske šolske sestre prezirali! Kdo naj bi bil tak? Nihče, kdor ima v svojem srcu kij slovenske krvi.
Naselbine, kjerkoli bivajo naši ljudje, naj sprejmejo prijazno slovenske čč. sestre in jim pomagajo. Pokažimo jim svojo hvaležnost, ker one so one, ki vzgajajo našo mladino, so to naše slovenske krvi šolske sestre, katerim smo dolžni pomagati v kolikor največ moremo. Slovenski narod sprejemaj jih in pomagaj jim!
L. A.
POZOR SLOVENCI
v Chicagi, Waukeganu, South Chicagi, Jolietu in vsej okolici.
Ker je že več jih popraševa-lo, kako se bo romalo na grob škofa Friderika Baraga prih. mesec, hočem v tem dati malo pojasnila. Z vlakom ni nič, ker se ne more dobiti znižane vožnje. Sicer bomo pa šli z "busi".
Za natančno pojasnilo, cene itd. čitajte Amer. Slovenec prihodnji teden na tem prostoru.
Jos. J. Koba!.
ZAHVALA DRUŠTVA KRALJICE MAJNIKA
Sheboygan, Wis.
V imenu društva Kraljice
lepšem redu. Procesijo je urejeval p. Odilo. Mislili smo, da bomo šli iz hriba kar v cerkev. Pa ne! Cele figure smo delali po hribu: Šli smo proti jezeru, zavili proti kresu, napravili krog, zopet vijugasto črto. Navdušenje vedno večje, pesem vedno glasnejša. V starem kraju pravijo tej procesiji na mnogih krajih: vrtec — tako v Prekmurju, v Slovenskih goricah, tudi v Belikrajini in na Dolenjskem ji pravijo tako. Ponekod imenujejo to procesijo z lučkami: Rimska procesija. Ne vem, zakaj. Ali imajo mogoče v Rimu take procesije, ali pa je ime še mogoče iz katakomb, ko so si verniki morali svetiti po temnih zemeljskih rovih. Naj bo kakor hoče, lepo je bilo v soboto zvečer v Lemontu. Košček starega kraja smo imeli pri Mariji Pomagaj.
Slednjič je procesija krenila v cerkev in tam je bil blagoslov z Najsvetejšim.
Nekateri smo prišli na to lepo slovesnost od daleč, pa smo se zelo čudili, kaj delajo ljudje — Slovenci v Chicagi in pa
v Jolietu, ko imajo tako blizu, ^ VJ	m . ,
•j ■ i. +.-.W i - Društvo sv. Iroistva, pa ne pridejo k tako veličastni! TT ^ _ ___l
in mični pobožnosti. Bilo nas je lepo število, a še vse premalo. Dva tisoč in še več bi jih lahko bilo. Drugo; leto, ako Bog da, se vidimo gotovo zopet. Nekdo, ki je prepeval.
-o-
SLOV. NARODU V AMERIKI
Chicago, III.
Zadnji teden ?mo čitali v tem listu, da so te dni na potu po slovenskih naselbinah naše slovenske šolske sestre reda sv. Frančiška iz Lemonta. Videli smo tudi objavljeno načrtno sliko njihovega bodočega samostana ali zavoda, za katerega čč. sestre zbirajo po naselbinah.
Vsak, kdor je prečital njih
ljen in je Bog ž njim. Tudi slovenska Amerika je zadnje čase že dokaj mladih src posvetila Bogu, ali ni to znamenje, da je z nami Vsevečni in njegova roka. Lepo je nekdo zapisal: zemlja, ki rodi pšenični klas in vinsko trto, je še vedno dala tudi Bogu svečeniško prvine. O naši zemlji to velja, o Sloveniji. Blagoslova domovine smo deležni ljenci.
dobrega in nadarjenega mladeniča in ga poslal v Calicoon v kolegij sv. Jožefa. Tukaj je končal pripravljavne šole leta 1924. Isto leto je stopil v frančiškanski red in je dovršil no-vieijat v Patersonu, N. J. Mo-droslovni kurz je dovršil v Croghanu, N. Y., in v Butlerju, N. Y. Prvi letnik bogoslovja je končal v Green Bayu, septembra meseca 1. 1928 ga je predstojnik komisarijata poslal v domovino, da tam konča bogoslovne študije in se temeljito priuči slovenščine. Prvo sveto tudi mi izse- mašo je zapel v Št. Juriju ob 'Ščavnici, kjer mu je oče rojen.
Na'š četrti letošnji novomašnik je bil posvečen v duhovnika dne 29. junija v Ljubljani. Posvetil ga je nadškof Jeglič. Novomašnik je sin dobrih in zavednih starišev iz Slovenskih goric. Rojen je bil v Mariboru 6. januarja 1. 1905, kjer je bil njegov oče takrat eden prvih in navdušenih delavcev za narodno in delavsko stvar. Bil je predsednik številnega strokovnega društva v Studencih pri Mariboru. Po 4 letih se je'vsa družina izselila v A-merikO'. Pretežno so bivali v New Yorku. Dobro leto so bili tudi v Chicagi, kjer je oče sodeloval pri tiskarni znane nekdanje "Edinosti". Ljudsko
Ponovil bo novo mašo 20. julija najbrže v lepi cerkvici sv. Cirila v New Yorku.
Amer. Slovenec in vsi čitate-Iji njegovi se združujejo te dni z drugimi rojaki v želji: Daj Bog novomašniku mnoga leta in krepkih moči, da bo mogel s trdno roko prijeti za plug verske preobnove in verskega življenja naroda. Kakor čujemo, bo novomašnik šel na jesen v Washington, da se tam dve leti pripravlja za diplomske izpite in doktorat sv. pisma.
Iskreno dobrodošlico, prisrčne častitke novomašniku, njegovi družini in New Yorku!
kanju v cerkev k službi božji.
Tudi popoldanske slavnosti, (Piknik), so se povabljena društva udeležila v tako velikem številu, da je kar mrgolelo po Zeleni dolini, akoravno nam je dež nekoliko nagajal. Zelo smo bile vesele tako velike udeležbe. Pripravljene smo ! o priliki se odzvati vašemu po-
Majnika št. 157, KSKJ. v She boygfan, Wis. se najlepše za-vabilu. Hvalo smo dolžne tudi hvaljujemo vsem društvom, ki Mr. F. Frančiču, kot glavnemu
so se korporativno udeležila slavnosti 151etnice našega društva. Dopoldanske slavnosti so se udeležila sledeča društva:
ods. 22.
H.K.Z., dr. sv. Janeza Krstni-ka JSKJ., dr. Krščanskih žena in mater, podružnica št. 1, S. Z.Z. ter bratsko društvo sv. Cirila in Metoda.
Zahvaljujemo se sledečim glavnim uradnikom za poslane častitke :A. Grdina, glavni preds., J. Zalar glavni tajnik in J. Zulich, finančni odbornik. Najlepša hvala društvu Marije Pom., št. 78 KSKJ. iz Chicago, 111., za poslane brzojavke.
Najlepšo hvalo izrekamo tudi našemu č. g. župniku Rev. Chernetu, za lepo pridigo pri sv. maši. Lepa hvala tudi Mr. Mike Ortarju za njegov trud, ker je vse tako uredil, da so se društva lepo uvrstila pri kora-
uradniku KSKJ., da nas je po-setil na pikniku.
Še enkrat vsem skupaj, kakor tudi vsakemu posameznemu najprisrčnejša zahvala. Naše društvo vam ostane hvaležno. — Zahvalimo se tudi vsem delavcem in delavkam, ki so nam pomagali na pikniku, kajti vsi ste morali biti pridni, ker je bila udeležba velika. — Vsem skupaj še enkrat najlepša hvala in Bog plačaj.
Odbor dr. Kraljica Majnika. -O-
NAPREDEK MILWAUSKE-GA DOMA Milwaukee, Wis.
Zopet je poteklo nekaj tednov odkar se nismo nič oglasili o napredku org. Slovenskega Doma. — O napredku pravimo. — Da če vzamemo v u-poštev sedanjo splošno krizo, ki zadržuje vsako stvar nazaj, tedaj lahko imenujemo to kar
smo dosegli v tem času, ki je bil določen za pridobivanje novih delničarjev napredek. Organizacija je zabelježila v tem časft 99 novih delničarjev, ki so pokupili lepo število delnic. Ponovno smo spoznali med tem pridobivanjem, da je ves naš narod vnet za Slovenski Dom in želi, da se kmalu prične z gradnjo. Kakor hitro se bodo sedanje razmere obrnile na bolje, se bo obiskalo še tisto velikansko število naših Slovencev, ki niso bili sedaj obiskani radi splošnega delovnega zastoja. Mi upamo, da bo to že letos, da se bo potem drugo spomlad lahko pričelo z zidavo. Med tem časom pa se bo vse skrbno in natančno vse pripravilo. — Med sedanjimi novimi delničarji sta tudi društvi: Balkan št. 24. SSPZ. in dr. Sv. Jožefa št. 103, KSKJ. Vseh društev, ki so kupili do sedaj delnice za naš dom je 22. U-pamo, da se bodo tem priključila v kratkem še ostala društva, ki jih imamo v naselbini.
Ker čas beži s tako naglico, je tudi "piknik" Slovenskega Doma že pred vratmi. Po sedanjih znamenjih sklepamo, da bo ta piknik, ki se bo vršil dne 17. avgusta na Gazvodovi farmi, v prid Slovenskega Do-(Dalje na 5. strani.)
jjMHHIIIMIIIHlIMBMIflffl
* PODLISTEK i
OB ZATONU CARSKE RUSIJE
(Dalje.)
Škof Hermogen je bil odstavljen in pregnan v neki litevski samostan, Iliodor pa je bil zaprt v samostan v Floričevi pustinji.
Od tu pa se je v kratkem času posrečilo Hi 6 d or u, da je pobegnil na Norveško, odkoder je pričel voditi ostro pismeno kampanjo proti Rasputinu.
Predvsem pa je izdal proti Rasputinu pamflet "Sveti hudič", v katerem je zbral vse govorice, ki so krožile o Rasputinu. Tudi najbolj fantastične in očividno izmišljene vesti je zbral tu Iliodor, kot senzacijo pa je priključil svoji brošuri še nekatera pisma članov carske rodbine Rasputinu. S pomočjo teh "dokumentov", od katerih pa je bil velik del očividno potvorjen, je pričel tudi ostro napadati carsko rodbino
ter jo žaliti na najbolj ogaben način.
Ni se pa posrečilo lliodoru, da bi dobil na Norveškem tiskarno, ki bi hotela natisniti njegova "odkritja" in tako je njegov rokopis ostal v miznici. To je Iliodora še bolj razkačilo in pričel je z vso vnemo pripravljati umor Rasputina.
Še vedno je bilo v Caricinu še mnogo pristašev "grmečega meniha" in teh svojih ljudi se je poslužil Iliodor. Že leta 1913 se je zbrala večja skupina njegovih pristašev in somišljenic, ki so sklenili, da se krvavo maščujejo nad Rasputinom za njegov nastop proti lliodoru. Zlasti divje na Rasputina so bile Iliodorove somišljenice, ki so do podrobnosti izdelale načrt, kako bi zv"a-bile Rasputina v zasedo, ga napadle in — kastrirale. Toda v svojem sovraštvu so bile preveč zgovorne in tako je zvedel za njih načrt tudi neki Sinicin, ki je potem pravočasno svaril Rasputina.
Leta 1914 pa so ti pristaši in somišljeni-ce Iliodora na njegovo direktno povelje osnovali poseben akcijski odbor, ki je najel neko grdo, živčno bolno in že čisto propadlo prostitutko Kionjo Gusevo, ki naj bi
umor izvršila. Prepričali so jo, da bi bilo nad vse dobro delo, če bi kdo umoril moralno čisto pokvarjenega Rasputina. Guse-va se je naselila v Pokrovskojem pri nekem kmetu pod pretvezo, da se nahaja na romanju.
Nekaj dni je minulo, preden se je Guse-vi njena namera posrečila. Dne 28. junija, par dni pred pričetkom vojne, je prišla taka prilika. Rasputin je baš prejel brzojavko carice. Da bi takoj odgovoril, je tekel na ulico za poštarjem, ki mu je prinesel brzojavko. Guseva, ki se je sukala vedno okoli Rasputinove hiše, je proseče dvignila k Rasputinu roko, da bi ji ta dal miloščino. Ko je segel Rasputin v žep, je zasadila Guseva nož v Rasputinov trebuh in divje zakričala, da je umorila antikrista.
Rasputin je z naporom vseh sil stisnil zevajočo rano>, pobegnil v hišo, kjer se je zgrudil. Atentatorico, ki se'je obnašala ko nora, so le s težavo obvladali in jo zaprli v občinsko ječo.
Po osemurni vožnji z vozom je prišel iz Tjumena brzojavno poklicani zdravnik, ki je takoj pri luči sveč izvršil potrebno ope-
racijo. Par dni nato je bil Rasputin prepeljan v bolnišnico v Tjumenu, kjer je še nekaj tednov vise]o njegovo življenje na niti. Preiskava je pokazala, da je atentatorica več ali manj nora ženska in zato so proti njej postopanje ustavili. To tem raje, ker ne bi bila javna razprava posebno prijetna za carsko dvojico, temveč bi bilo z njo zadoščeno le senzacije željni publiki.
Politične ribje pojedine.
V meglenem zimskem jutru v 1. 1914 se je peljal Rasputin, zavit v kožuhe, po Fon-tanki. V nekem mimo drvečem avtomobilu opazi njegov oster pogled kneza Andro^ nikova. Takoj se je nagnil iz sani, pomigal z rokami in zaklical: "Nikolaj Petrovič! Počakaj vendar! Saj prideš že še prav!" — Aiulronikov je ustavil avtomobil, začudeno gledal, ker ni Rasputina spoznal. Ta se je polagoma skobacal iz kožuhov in pričel Andronikova objemati. "Kaj me gledaš tako začudeno? Ali me ne poznaš?"
"Motite se najbrže. Jaz sem knez An-dronikov."
"Cisto res, moj dragi! Jaz pa sem Rasputin. Kam pa se pelješ?"
"Domov," je odgovoril Andronikov, kateremu se je ves obraz razjasnil, ko je spoznal Rasputina.
"Veš kaj?" je dejal Rasputin. "Pospremim te. Sam Bog te mi je poslal nasproti, ker se imava mnogo pogovoriti."
Andronikov je bil nad vse zadovoljen, ker je takoj spoznal, kako velika korist se mu obeta od.znanstva z Rasputinom. Ko sta prišla na Andronikov dom, ga je vprašal Rasputin, kje ima svoj slaven kot iko-nov. "Pravili so mi, da imr.š čisto pravo ka-: pelico."
Z največjo pripravljenostjo je peljal Andronikov Rasputina v svojo molitveno sobo. Tu je starec takoj pokleknil in opravil daljšo pobožnost, katere se je udeležil tudi Andronikov. Ko je Rasputin opravil svojo molitev, je pomignil knezu, da naj tudi on konča svojo pobožnost in dejal: "No, Nikolaj Petrovič, sedaj sva se okrepila v molitvi in zato moreva mirno govoriti o svojih zadevah."
V kratkem se je razvil v salonu živahen razgovor, ki je kmalu veljal v prvi vrsti vojnemu ministru Suhomlinovu.
* Sobota, 12: julija 1930
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 8
MIMkiiiim;
UiBIIIMIJIMIIIIHillMUlIBilttiaill
iiiininiaiiaiiiMiiiiiHHi
SVETILNIK
katoliškega shoda.
Urejuje Rev. Bern. Ambrožič, O. F. M.
BHUljiHlMl,^^.; BC '.;BII!liin:::i Bi': .. Bii: -Hu/IHillllIBi!':	,
Dve Baragovi proslavi sta za
■»■IIIHIIlUBIIIIIBIIIIHliB
nami.
Vse gre lepo po načrtu. Vrsto Baragovih proslav je otvorila Minnesota z lepo prireditvijo na Evelethu. O tej Proslavi je bilo dosti obširno Poročilo v Amer. Slovencu. Ni treba, da bi se naš "Svetilnik" Posebej bavil ž njo. Le to naj Poudarim in poudarim z zadoščenjem, da je bila proslava na Evelethu prirejena v pravem slogu, čeprav so jo nekateri skušali spraviti v drugačen tir. '
Minila je tudi lemontska Proslava. Obnesla se je. dobro. Obiskovalci so se pritoževali, je bila vstopnina na Baragovo razstavo previsoka (50 eentov). Toda pomisliti je treba, da je prireditev take razstave združena z nemajhnimi broški. Baragove relikvije niso nikjer zbrane v kakem muzeju a'i sploh na enem samem me-stu. Raztresene so na raznih krajih in le kaj malega je do-kiti tu, zopet kaj malega tam. Treba je bilo poizvedovati od osebe do osebe, preden se je izvedelo, kje so posamezni Predmeti. In zopet je bilo vesloma treba osebno iti do oseb, ki Baragove relikvije hranijo, jih pregovoriti, da Posodili, in osebno odnesti, so dali. Da tako delo ni ^astonj, bo pač vsakdo- sam a,hko izračunih Treba bo vse isti način vrniti, kar bo zo-Pet stalo. Odgovornost prirediteljev ni stroški tudi ne. Ven-Rar so vzeli vse to nase, da bi at-ag0 in njegovo veliko delo Nj živo predstavili udeleženem. Kljub vsem morebitnim ^sprotnim mnenjem je goto-Va stvar, da je Baragova razstava poleg romanja na nje-g°v grob v Marquette najbolj Posrečena misel za proslavo letanje stoletnice. Velika
škoda bi bila, ako ftarod tega ne bi hotel razumeti in bi se vsa stvar ponesre-ob zabavljanju na tistih yc vstopnine. Sicer pa omejene pritožbe, upam, niso pri-e na dan zavoljo nerazume-stvari same, temveč za-v°ljo res slabih časov, ki člo-silijo, da desetkrat obrne tenar, preden ga izda. Da bi to le godilo pred vsakim iz-c'atko>m; ne samo takrat, kadar
se
Kre za kulturne namene
^»hodnje proslave: v Mar-quettu in na Calumetu.
Sedaj je na vrsti Baragova J^slava v Marquettu in na aUimetu. Za nekaj časa mo-
?aio tor
ej biti oči nas vseh o-
r njene proti temu cilju. . Skoraj je že eno leto, odkar Je šla ideja za to dvojno pri-jMitev prvič v javnost. Ta-^ at se še ni mislilo na to, da to slovesnost obdajal venec ^8ih proslav. Toda čas in , Ugovor sta prinesla še nove , To je nad vse vesel po-
^JCljttb temu pa mora ostati slavnost v zgornjem t()!chiganu središčna točka le-^nlega stoletnega praznova-1)VU' Živo upamo, da druge ^"'editve, ki so že bile in še w 0 v ta namen, ne zmanjšuje^ Pomena Marquetta in Ca-j0 eta, temveč ga celo dviganj Katoliška javnost ne sme ciljati, da je romanje v Mar-Jji^te tudi samo lokalnega po-lt0 in toraj zadene le neka-v^ ;itnka;jšnje domačine, tem-
Še enkrat: Kedaj je proslava v Marquettu ?
Bilo je že pogosto objavljeno, pa se tako lahko pozabi. Zato je prav, da se zopet in zopet pove: Sobota, 9. avgusta, je določena za Marquette.
Ob 9. uri bo pontifikalna sv. maša, ki jo boi služil škof Nuss-baum. Med sv. mašo slovenska in angleška pridiga. Po sv. maši izročitev spomenice škofu, v kateri se v smislu lanskega kat. shoda obračamo do njega, naj bi podvzel akcijo za Baragovo proglašenje za svetnika. Sledil bo škofov odgovor, nato pa pride na vrsto obisk Bara-govega_ groba.	•
S tem je oficijelni del v Marquettu končan. Ostalo bo nekaj časa za ogled mesta in o-kolice, za okrepčilo itd.
Popoldne enkrat odhod na Calumet, ki je od Marquetta samo nekaj malega čez sto milj oddaljen. Teh sto milj se morda komu zdi veliko. Toda kdor je to pot že napravil, se mu je zdela kratka. Je namreč silno prijetna in zanimiva vožnja tam skozi, da ure minevajo kar mimogrede. Pot namreč vodi deloma skozi bujne gozdove, deloma ob veličastnem jezeru (Lake Superior), da ima potnik ves čas izreden užitek prirodnih krasot.
Poleg tega je to eminentno Baragova zemlja. Sam Bog ve, kolikokrat je prebredel te gozdove na svojih misijonskih potih! Sam Bog ve, kolikokrat je v teh krajih ušel smrtnim nevarnostim: na suhem in na vodi, po dnevi in po noči, v snegovih 'in viharjih, v goščah in močvirjih, v gladu in utrujenosti ...
Skozi mesteca in vasi, ki so bile nekdaj Baragove misijonske postojanke, vodi ta pot. Vodi skozi okraj, ki je imenovan po Baragi, vodi skozi vas, ki ji je Baraga ime. Polno zanimivosti za pazljivega potnika, ki nosi s seboj v srcu spoštovanje do Baragove osebe in občudovanje njegovega dela, pa ljubezen do njegovega imena .. .
Proti večeru bomo vsi dospeli na Calumet.
Nedelja, 10. avgusta, je določena za Calumet.
Če nam bo Marquette nekako domač zavoljo Baragovega groba in mnogih drugih spominov nanj in drugih dveh slovenskih škofov, se bomo pa na Calumetu počutili čisto doma med stotinami svojih rojakov, ki nas bodo z odprtimi rokami sprejeli.
Program na Celumetu je v glavnih obrisih že določen in je bil že vsaj v površnih potezah objavljen, podrobno se bo
pa šele v teh tednih natančneje sestavil.	,
Kako bomo potovali?
To-le je pa sedaj jako važno. Naj vsakdo dobro prebera in si zapomni, vsaj vsi tisti, ki se sami mislite udeležiti izleta.
Izkazalo se je, da je bila misel na vožnjo z vlakom nepraktična. Zato smo opustili vsako pogajanje z železniškimi družbami!
Zakaj?"
Od vseh strani smo dobivali poročila, da bodo udeleženci šli v avtomobilih. Tako govorijo naselbine v Michiganu, v Wisconsinu in v Minnesoti.
Na te tri države smo že od vsega začetka najbolj računali. Druge države so preveč oddaljene in čati so preslabi, da bi mogli računati na večjo udeležbo. Zato ni mogoče misliti na kako znižana vožnjo, ker je za popust na železnici treba že dokaj veliko število ljudi.
Torej: z železnico nimamo nikakega dog* vora.
Poleg prej omenjenih treh držav utegne priti v poštev država Illinois s slovenskimi naselbinami kakor: Waukegan, Chicago, So. Chicago, Joliet, La Salle, Elmhurst itd.
Toda tudi iz teh naselbin jih bo nekaj šlo z avtomobili, ako bi se jih pa nabralo več, naj bi si najeli "buse". Pogoji bi ne bili pretežki, ugodnosti pa v marsikaterem pogledu mnogo večje kakor pri vožnji z železnico.
Chicaški lokalni odbor bo te dni izdal oklic na naselbine v Illinoisu, naj se hitro prijavijo izletniki, ki bi hoteli potovati z "busom". Vse potrebno za tako potovanje bo potem uredil chicaški lokalni odbor.
Ugodnosti vožnje z avtomobili in busi.
Prav je, da se je opustila misel na skupno vožnjo po železnici. Kdor se vozi z avtomo-bilo:;i, se lahko vse drugače prosto giblje in Ali, tako strogo navezan na čas.
Kako prijetna in mikavna je vožnja po gorcrjoni Michiganu, sem že prej omenjal. Na bolj vabljivih krajih se lahko ustavite in si zanimivosti' -bolj natanko ogledate. Čas odhoda od tu ali tam si lahko sami sporazumno z maloštevilnimi sopotniki določite.
Poleg tega je pa v danih razmerah avtomobilska vožnja tudi še najcenejša. Daljava pa tudi ni tako nepremagljiva, saj je iz' Chicage v Marquette le dobrih 400 milj, iz Milwaukee 300, iz Sheboygana 250 itd. Na stotine in stotine avtomobilov drči isto pot mesec za mesecem tja gori na sever, za-'kaj bi se ustrašili naši izletniki, oziroma romarji?
Toliko za danes. V kratkem še več glede potovanja samega in istotako glede proslave in njenega programa. V glavnem pa sedaj lahko vsak ve, kako bo.
Čas beži in treba je misliti na to, da se odločite: Pojde-mo! Urednik "Svetilnika".
IZ SLOVENSKIH NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani.)
ma, zopet "The bigest blow out". Vstopnice se izvrstno prodajajo. Zakaj tudi ne? Samo 25c je vsaka. Z njimi ima pa vsak priliko do treh lepih in vrednostnih nagrad. Najpri-vlačnejša je seveda zopet, krasni Durant Sedan Avtomobil. Vstopnice so bile; poslane vsem delničarjem in delničarkam. Mnogi so svoj delež že razprodali in ponovno prišli po nove. Imena dotičnih smo že preje enkrat priobčili. Ponovno so zopet prodali svoj delež Anton Benda in Frank Potočar. Tudi delničarskim društvom so bile poslane vstopnice, namreč vsakemu 40, to je za $10.00. Tudi od teh dobivamo prav u-godna poročila, po katerih sklepamo, da so naklonjena Slovenskemu Domu in letošnjemu pikniku. Društvo Lilija je bilo prvo, od katerega smo dobili poročilo, da je kupilo vse vstopnice iz blagajne na svoje ime. Za tem je prišlo dru-' štvo Sloga št. 1, in na to dr. Napredna Slovenka št. 6, JPZS. Upamo, da tudi ostala ne bodo'
limo.
Požigalca so pa orožniki še tisto noč ujeli in aretirali. Pravijo, da je eden iz Šiške pri Ljubljani.
Dragi rojaki, po širni Ameriki. Ta pogorelec vas prosi za pomoč, ker je res v veliki stiski in potrebi. Mogoče bo bral ta dopis kateri njegov sorodnik ali znanec, ker vem, da ima on v Ameriki svoje sorodnike. Po mogočnosti vas prosim za nujno pomoč. Za vsak najmanjši dar se vam bo iz srca zahvalil. Bog naj vam tisočkrat povrne. Ako kdo kaj zbere ali pošlje, naj vse pošlje na naslov samega gospodarja: Jure Majerle, vas Pre d grad št. 54, pošta Stari Trg pri Črnomlju, Slovenija, Jugoslavija.
Amer. Slovenca vedno redno dobivam. Prav lepa hvala, ker ga komaj pričakujem, da ga preberem.
Jožef Čop, poročevalec.
Jurjoveca, da prevzame mesto j ta nepinčakovani surprise par-stoloravnatelja. Ravno tako je!ty več poguma v mojem pokli-
cu, kakor katera druga stvar na svetu, kajti sedaj sem prepričan, da imam obilo prijateljev okoli sebe, kateri so mi pripravljeni pomagati v mojem težkem poklicu.
Še enkrat: prav srčna hvala iz dna mojega srca vsem sku-
paj
Louis J. Žefran.
ZAHVALA
Chicago, 111.
Že nikdar v mojem živijo« J a
zaostajala za temi. Dom bo
služil vsem enako, zato naj tu- nigem bil teko iznenaden kadi vsi nekoliko store in poma- kor dne 2g- junija tL L> ko gajo, kadar nanese prilika za gem m pokiican p0 Mr. Leo to. Ali bi ne bilo lepo, ako bi Jurjovecu> da se udeležim ne-"ta velika sreča" letos padla ke geje v spodn;ji šoiski dvora-
na eno izmed naših društev?
Ker vlada že sedaj veliko zanimanje za prihodnji piknik,
ni. Nič hudega sluteč vstopim v dvorano in obstal sem kakor okamenel, ko začujem iz stote-
je samo po sebi umevno, da tu- dh grl »surprise" in si tedaj
di pripravljalni odbor ne drži rok križem, ampak snuje, deluje in pripravlja, da bo vladalo veselo razpoloženje med vsemi ki se bodo udeležili piknika. Videle, slišale, pokušale in uživale se bodo samo nove stvari.
Publikacijski odbor.
-o-
PISMO IZ PREDGRADA NA DOLENJSKEM
Fredgrad ob Kolpi, Jugosl. 1
Dne 18. junija je hudobna, roka zanetila požar pri posestniku Jure Majerle, po domače Pikeči, iz Predgrada št. 54. Pogorela mu je shramba, po domače skedenj in vse kmet-ske orodje. Vsi stroji, mlatilni-ca in tudi vsi vozovi. Siromaku je uničilo vse do kraja. Goreti je pričelo ravno najslabši čas, ko vse spi, ob pol eni po polnoči. Ko so zaslišali alarm so bili vsi razburjeni in nihče ni vedel kam se dejati. Slišal se je
ftl01'a zavedati, da je Jj6fe.|'Uette nekaj čisto posebni ^ '.ker samo Marquette hra-So ,; Jv^.io in najdragocenej-Uje ^'-a^ovo relikvijo, to je: mrtvo truplo!
V SPOMIN 6. obletnice smrti
PETRA PUGEL,
ki je preminul 14. julija 1924.
V najlepši moški dobi si nas zapustil in odšel iz te solzne doline uživat nebeški raj. Mi, ki si nas tu zapustil, te ne moremo pozabiti; naša srca bodo ostala žalostna do smrti.
Predragi in nepozabni nam soprog in oče, počivaj v miru božjem in lahka naj ti bo tuja zemlja. Večna luč naj ti sveti.
Lepše sonce tebi sije, Lepša zarja rumeni.
Žalujoči: Ana Pugel, soproga ; Peter, Rudolf, Joe, si novi; Ana, Elsie, Mimi,
hčere.
Pueblo, Colo., v juliju 1930.
KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE
A F. WARHANIK
zanesljivi lekarnar —> zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL.
nisem bil svest, kaj pomeni tolika množica ljudi pri bogato obloženih mizah, dokler me niso posadili na svoje mesto in pride k meni brhka hčerka našega dobro poznanega rojaka Frank Primožicha ter mi poda veliko košarico krasnih cvetk z deklamacijo sledečih besed:
Danes tukaj smo se zbrali In voščila Ti poslali, Da bi srečo imel povsod, To naj Ti dodeli Bog.
Šopek rož smo Ti prinesli In smo nate vsi ponosni, Ker pogrebnik prvi si, Slovenske naše si krvi.
Zato pa pridno in veselo, Da delo Tvoje bo uspelo, Deluj Ti za slovenski rod, Mi pa s Teboj vsi, povsod.
zopet Mr. Jurjovec otvoril go^ vorniški program s krasnimi besedami v obliki častitk ter nato izročil slavljencu krasno uro z verižico v prijeten spomin našega spoštovanja do svojega rojaka.
Nato je Mr. Jurjovec poklical k besedi razne druge govornike, kateri so mi vsi voščili napredek in uspeh pri mojem novem podjetju.
Da bi tu imenoval vsakega posebej, je skoraj nemogoče, ker bi vzelo preveč prostora, hočem se pa vsakemu pismeno zahvaliti za vso požrtvovalnost in ljubezen do svojega rojaka, vendar pa hočem na tem mestu se izraziti, da ta večer bo ostal meni kakor tudi mojim dragim starišem v spominu do zadnje ure našega življenja,
ker s tem ste pokazali, dragi se 0dda dva flata, vsak 4 sobe. moji rojaki, da še vedno tli J v prvem in drugem nadstrop-iskra ljubezni med nami in kot,ju pijn> elektrika, toilet in vse
taki hočemo delovati tudi v bo-]dekorirano. Zelo udobno.—
Špecijalist za ženske bolezni. — Gospod doktor, moja žena je čedalje bolj nervozna in nobeno lekarstvo ji ne pomaga. Ali bi ji mogli dati radikalno lekarstvo?
— Najboljše lekarstvo bi bile dvomesečne počitnice v letovišču, nekaj novih oblek, klobučkov in čevljev.
V NAJEM
dočnosti skupaj. Jaz pa hočem gledati na to, da vam bom poplačal vašo izkazano ljubezen do mene v vsakem slučaju.
Prav iskrena hvala pa celemu odboru za njih neumorno delo, spraviti kakih 300 ljudi za tak slučaj, ni lahka stvar, zatorej prav prisrčna hvala Mr. Frank Primožichu kot predsedniku tega odbora, kakor tudi Mr. John Ožboltu, Mr. in Mrs. Max Omerzel, Mr. Joe Cerjanc, Mr. Frank Stritar, Mrs. Marovich, Miss Mary Marovich, Miss Mary Koporc ter sploh vsem onim, kateri so pomagali pri tej 'surprise party". Prisrčna hvala hčerki Mr. Frank Primožicha za njeno krasno in ganljivo deklamacijo, potem lepa hvala Mr. Leo Jurjovecu kot stoloravnatelju te party; iskrena hvala vsem, ki ste mi častitali k mojemu napredku. Bodite prepričani, dragi mi rojaki, da mi je dal
Vprašajte: A. C. Plečko, 2054 W. 22nd St., Chicago. Telefon
Canal 6044.
PRODA SE
pohištvo, 1 "living room set", 1 "dining room s.et", 1 "bed room set", 1 "ice boxa" in 1 peč za plin. Vse v dobrem stanuj. Za jako nizko 'ceno. Vprašajte : A. C. Plečko, 2054 West 22nd St., Chicago, 111. Telefon Canal 6044.
PRODA SE
po nizki ceni, postelja, Ice Boxa in pralni stroj. Vprašajte na 1849 W. 22nd St., Chicago, 2nd floor.
V NAJEM
se odda udobna soba poštenemu fantu ali dekletu. Vprašajte na naslovu: 1857 W. 21st Place, Chicago, 111.
Šele tedaj, po teh ganljivih besedah nedolžnega otroka
......	.	.j sem prišel do zaključka, da se
samo krik m vik po vasi. Da ni . „	.. ....
i., , .	, . , 'je ta velika množica ljudi
bilo okoli tistega poslopja toh-r	. ,	v ,
ko drovi* hi h«- v --------spravila skupaj, da me poeaste
v svojem krogu kot prvega slovenskega pogrebnika chicaške
ko drevja, bi bila v nevarnosti cela vas. Pa to je tudi dobro, da k sreči ta večer ni bilo nobenega vetra. Tako se je škoda omejila samo na eno poslopje. Pri gašenju se je .posebno
trudila naša požarna bramba, . . , .	T
v; ^ -h™ „ i	u dah ter potem prosil Mr. Leo
ki se jim tudi prav lepo zahva-
metropole.
Po bogatem obedu je Mr. Frank.Primožich pozdravil vse skupaj v lepih, zbranih bese-
BRZA ZVEZA
v EVROPO
preko Hamburga na naših modernik parnikih
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
LOUIS J. ŽEFRAN
1941 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: Roossvelt 34O8 Na razpolago neč in dan!
— Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvašna kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.
HAMBURG ALBERT BALLIN
DEUTSCHLAND NEWyORK
Redna tedenska odplutja. Zmerne cene. Direktna železniška zveza z Jugoslavijo.
Redna odplutja tudi na naših znanih kabinskih parnikih
ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVELAND
Za navodila vprašajte lokalnega agenta ali
Hamburg-American Line
177 N. Michigan Avenu« *
Chicago
STARA IN ZVESTA PRIJATELJICA
je ta zanesljiva banka vsem svojim odjemalcem in jim vedno rada pomaga in daje nasvete.
Vaši prihranki so zasigurani pri
KASPAR AMERICAN STATE BANK
POSTAVNE LISTINE
za tu in stari kraj vam napravi
Anton F. Kozleuchar
— JAVNI NOTAR —
TISKARNA
vstopnice, plakate, pravila, listine, pisemske papirje, kuverte in drugo, vam najceneje napravi ANTON F. KOZLEUCHAR 419 — 51st Avenue,	West Allis, Wi».
1900 Blue I&Iand Ave.
Chicago, 111.
* FAMILY	so znanstveno izdelane iz naj-
.^Č^^JJJP^^^ boljših in najčistejših zdravil,
ki «e morejo
F. F. F. Rubiseptine, izvrstna tekočina za izpiranje
ust in za grgranje ...............................................- 35c
F. F. F. Grip-Acold-Capsiles, uničuje prehlad ......... 50c
F. F. F. Corn Remedy, hitra odpomoč za kurja očesa 25c
F. F. F. Prašek za glavobol, prežene bolečine.......... 25c
F. F. F. Balzam za pljuča za trdovraten kašelj..........35c
F. F. F. Liniment ni mastno—učinkuje skozi kožo—
hladilno — da zdravo barvo................................ 35c
F. F. F. Laxatea iz čistih rastlin ................................ 25c
F. F. F. Laxatabs kot obkladek za jetra .................. 25c
FINGL'S DRUG STORE
— EDINI IZDELOVALCI — S. V. ogel 21. in Wood ceste,	Chicago, Illinois.
L
Stran 3
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 12. julija 1930 *
Gospodin Franjo
ROMAN. Spisal Podlimbarski.
Tista brstna srobotina, ki jo je poleti videl le v pritličnih partijah, se mu je pokazala jeseni v vsej svoji nagoti razsežnosti in sili: mogočno se je razlezla in razpletla v širino in
višino.	*
Kakor je vrgla ta in ona vrsta ali kasta ljudi čez vesoljno človeško družbo težko, gosto razmreženo vrv, ki brani, da svetli duhovi ne morejo dvigniti perutnic jasne misli in svobode da drevesa prosvete in svobode ne morejo rasti do nebes, tako je zadrževal v pragozdu srobot pravilni in mirni razvoj rastlinstva; tu je skrivil klečeplaz in ovijač stebrasti bukvi ravno vzrast, tam se je oklenil liki zanka, vržena na jetnika, vitkega jesenovca, stremečega v višek, tam je priril skozi grmovje do nežnega javora ter vrgel nanj pogubonosne okove.
Kar ni bilo mrtvega, vse je objet ta sivo-kosmati zajedalec in izkušal ovirati v bujni rasti. Mimo oskubljenega vejevja je zagledal inženir prizor ,ki bi ga bil porabil za vsako izrednost v naravi dovzetni major Lism-ski, da ga je videl, za veličastno pesem žalo-stinko. Na neki strmini je bila padla, bogve kdaj, močna hoja, razrahljana v koreninah, silnemu hrastu med rogovile. Se vsa zelena leži v hrastovem objetju in oba pričakujeta, solzeč se v jutranji rosi, smrti pod drvar-
sko sekiro .	. .
Zrl bi gospodin Franjo v zanimivosti in
tajnosti jesenskih šum, da ga ni bilo tako zelo gnalo k drvar jem.Dobro ogret, je nenadoma pristopil k njim, ko so bili vsi zbrani pri zajtrku: nekateri goloroki, drugi ogrnjem z razcapanimi suknjiči ali s kosi umazanih plaht. Ta je sedel, ta je čepel, oni je stal, držeč pred seboj polno skodelo. Kuhar Krpica jim je nalival prežganko.
"Zdravi, bratje!" je glasno in dobrovoljno pozdravii, ko da je stopil v domačo hišo. Zapazil je, da se je odprlo okno kolibe, pri katerem se je v nočni opravi pojavil paznik Ga-jer ter precej izginil.
Tesači so iztegnili vratove in z izrazom veselja na obrazu pogledali na gospodina Fra-nja; nekateri so sneli čepice, drugi so dvignili desnice in po vojaško so pozdravili; mnogi so vstali. "Zdrav, gospodine Franjo!" so vik-
nili smelejši.
Trkulja se je preril skozi množico, stopil pred inženirja, ga prijel za desnico, da mu jo poljubi, pa Vilar jo je odtegnil. "Dobro nam bo, kakor črv v siru bomo živeli zdaj, ko si se povrnil, gospodar ti naš!" je momljal starec., "Ti si dober kakor pohlevni dežek, a oni dru« gi so dobri kakor poletna toča."
"Gospodine Franjo," se je oglasil iz dru-hali Batinič, "zlate odtiske puščajo tvoje noge za seboj, iz tvojih oči padajo biseri. A drugi zro na nas kakor sestradani volk iz šume."
"Oj gospod želir, koliko da ste se povrnili, pa smo dobili dobro prežganko," je rekel iz gruče Slovencev bebasti in razmršeni Trdo-glav. Pomolil je Vilarju skodelo pod nos, da poduha.
"Prej so nam kuhali iz mrčesnih praškov," je nekdo pristavil.
"Človek ne živi samo od prežganke; so še drugi oblizki, katerih je deležen poštenjak," je rekel Vilar, široko se smehljajoč v zbor, kakor bi se bil od nog do glave navlekel slaščic. Zazdelo se mu je primerno, da
pove drvarjem, da z odpravo znamk ne bo nič, ker bal se je, da bi mu jih pri prihodnjem izplačevanju ne metali pred noge. "Bratci," je rekel in njegove oči so-pro-sile prizanesbe — "bratci, znamk nočejo odpraviti. Treba torej potrpeti in jih sprejemati. Ko bi nas rešili znamk, zvišali bi nam ceno živil za deset odstotkov."
"Kdo?" je zarohnel nekdo v ozadju tako močno, da je odmevalo od skale.
"Ako nam odpro ena vrata, zapro nam precej druga," je kliknil Batinič na ves glas in dvignil desnico.
"Kdo bi zvišal?" se je iznova zaslišal gromki glas iz ozadja.
"Nu," je odgovoril Vilar, izkušajoč pogledati preko krdela, "naš liferan Samojlo bi nam zvišal dogovorno z deželno vlado. Takšne znamke niso samo pri nas, običajne so po vsem Ogrskem."
"Bosna ni plačevala harača sultanu in ne bo ga ogrskim Židom."
Vilarja je pogrelo, njegovo lice se je zresnilo. "Kdo govori tam v zadnji tolpi?" je vprašal. Čez hip je velel: "Naj stopi naprej!"
V gručah so se razmaknili ter naredili gaz. In stopil je predenj visok človek z močno in čedno brado, vzbočenih prsi ter smelega pogleda. Njegova obleka je bila delavna, toda snažna in samo na enem mestu zakrpana. Na glavi mu je čepel neoguljen fes, kakršnega ni bilo videti delavni dan pri nobenem drugem drvarju.
— Ta človek je videl boljše čase. Gotovo je kakšna velika nesreča vzrok njegove nezadovoljnosti in odpornosti — je pomislil Vilar in zopet se mu je pojavil običajni dobrotljivi in prizanesljivi smehljaj na obličju. "Tebe še nisem videl, brate! Ti si novinec tukaj. Kako se imenuješ?" je vprašal.
"Lazar Tunguz," je trdo odgovoril možak ter snel fes z glave.
"Čital sem tvoje ime v listinah. Si li Bošnjak?"
"Ne. Hercegovec."
Vilar je osupnil ob tem odločnem glasu. U-gajal mu je samozavestni in junaški nastop človeka nižjega poklica, dočim mu ni ugajalo po ceni kupljeno in obilo poplačano junaštvo oblastnikov.
"Dobro, brate! Čuješ, ti butaš z glavo ob skalo, ako hočeš tukaj kaj prenarediti. Pusti to delo meni, ki mi leži delavčeva blagodat tako zelo na srcu kakor lastna. Še bolj, ker vidim, da je delavec prikovan, a jaz sem vsaj svoboden, kolikor je človeku mogoče."
"U-u-u — gospodine Franjo, dobro moje!" je zavzdihnil Trkulja ter se zopet sklonil k Vilarjevi roki.
"Oprosti, gospod inženir, mojo smelo besedo !" je povzel hrust in se prikupljivo nasmehnil. Vilarja je presenetil njegov prepričevalni glas in pa pravilno izgovarjanje besed. "Tu se nam vedno nekaj obeta, vedno imajo tujci lepe besede na jeziku, toda izpolnitev ne pride nikdar. Vaš general Jusuf Filipovič nam je v proklamaciji obetal, kako bodo skrbeli za šole in kako se bo pri nas v kratkem vse predrugačilo in obrnilo na bolje. A sedaj vidimo, da zatira vlada šole in ustanavlja orožniške postaje. Zgodilo se je v Piliču, da sta brat in sestra ustanovila šolo za pravoslavno deco, pa vaša gospoda je to šolo razgnala in poslala tja orožnike.
►
v TISKARNA
Amerikanski Slovenec
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva*— Trgovci — Posamezniki
*
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da predno oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
N 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Dve najnovejši plošči
25140—Pleničice	je prala,
Kaj mi nula planinca, duet, gdč. Louše-Udovič......75c
25141—Žabja	svatba,
Kukovca, na obeh straneh, pojo pevci Adrije in
John Pluth jih spremlja na harmoniko............75c
DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE
25058—Janez	Čuk in Milka Sova, I. del
Janez Čuk in Milka Sova, II. del..............................75c
25059—Jaka	na St. Clairu, polka
Clevelandski valček, inštr. trio..................................75c
25060—Ziben	šrit za ples
Šuštar polka, harmonika ..........................................75c
25061—Žužemberk	polka
Zadnji poljub, valček, harmonika duet ..................75c
25062—Povšter	tanc
Ribenška polka, harmonika in kitare ......................75c
25063—Ančka	pojd plesat, valček
Tromplan za ples, harmonika in inštr.....................75c
25064—Ribenška,	I. del
Ribenška, II. del, moški kvartet ..............................75c
25065—Samo	še enkrat, valček
Ven pa not, polka, inštrumentalni trio ....................75c
25066—Kranjski	spomini, valček
Luna valček, orkester ................................................75c
25067—Fantje	se zbirajo, moško petje,
Na planine, petje, zbor "Jadran" ............................75c
25068—Črne	oči, valček
Fantje se zbirajo, moški kvartet ..............................75c
25069—Stari	šotiš
Odpri mi dekle kamrico, trio s petjem ...................75c
25070—Al'	me boš kaj rada imela
Carlota valček, orkester ............................................75c
25071—Regiment	po cesti gre, s petjem
Sebelska koračnica, harmonika ...............-...............75c
25072—Štajerska
Moj prijatelj, polka, moški kvartet..........................75c
25074—Sokolska	koračnica
Kje je moja, harmonika in kitare............................75c
25075—Slovenske	pesmi
V slovo, ženski duet in klavir....................................75c
25076—En	let' in pol
Ljubca moje, ženski duet in klavir............................?5c
25077—Dolenjska	polka
Štajerski Landler, godba ..........................................75c
25078—Dunaj	ostane Dunaj Neverna Ančka, harmonika in kitare ...............
25079—Danici
Domače pesmi, ženski duet in klavir........................75c
25080—Oberštajeriš
Slovenski poskočni šotiš, godba ................................75c
25081—Nemški	valček
Černiška polka, godba ..............................................75c
25082—Bod'	moja, bod' moja
Nebeška ženitev, Anton Shubel bariton..................75c
25083—Čez	Savco v vas hodiš
Sladki spomini, ženski duet in klavir........................75c
25084—Nočni	čuvaj
Pevec na note ............................................................75c
25085—Cingel	congel
So ptičice zbrane, ženski duet in klavir..................75c
25086—Še	kikelco prodala bom
Gor čez jezero, Anton Shubel bariton......................75c
25087—F—-Tiha	luna, moški kvartet, petje.
Rojakom, moški kvartet, petje ............................75c
25088—F—-Takrat	v starih časih, moški kvart., petje Pozdrav, moški kvartet ........................ ............75c
25089—F—Kje	je moj mili dom, narodna,
Moja ljubca je. . ., narodna, Ant. Subelj..............75c
25090—F—Megla	v jezeru, narodna,
Zaspanček, narodna, Ant. Subelj ........................75c
25091—F—Oj	pastirčeki, božji ljubljenci.
Vsi verni kristjani, božična, poje A. Subelj..........75c
25092—F—Sveta	noč,
Sv. Jožef in Marija, božična, poje A. Subelj ......75c
25093—F—-Moja	Francka,
Potepuh, valček, harmonika ................................75c
25094—F—Fantje	po polj' gredo,
Soča voda, pojeta M. Udovich in J. Laushe ........75c
25095—F—Sladke	vijolice, valček, i Double Eagle, koračnica, harmonike ..................75c
25096—F—Treba	ni moje ljubce plavšati,
Ko ptičica ta mala, pojete M. Udovič in J. Lavše..75c
25097—F—Dekle	to mi povej,
.. Pastir, bariton, A. Subelj.........................................75c
Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo.
Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem ppvzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na
Knjigarna Amerikanski Slovenec
.75c
o tej je g. Molck v posebnem "'lanku mnenja, da "bo še dolgo potrebra", vsaj gotova vojna, in perspektiva na rdeča nebesa je prav po preroku za rdeča nebesa, za kakršnega se ima g. Molek in tudi hoče biti, potegnjena v daljšo bodočnost, in bodo morali rdeči poslušalci ne samole kakor zdaj, tudi v daljši bodočnosti še sline cediti po zaželjenih nebesih. Ta šmentana in dolgo še potrebna vojna je taka, da se niti največjemu strahopetcu ni treba bati, da ga vtaknejo za to vojno v vojaško suknjo, a vojna je pa le in potrebna in dolgo potrebna.
Gre za vojno, kakor nam pove g. Molek, in pri tem najde celo v meni vernega poslušalca, zoper kobilice, ki so se prikazale v velikih rojih in u-tegne jih nekaj prileteti še v Belokrajino, dasi te ni več, in ker kobilice žrejo, pa nič ne plačajo, ne gre na ta furm, in treba je zoper te požeruhe — vojne, in enake vojne je treba tudi še zoper druge kobilicam enake in podobne požeruhe in škodljivce, toraj zoper žuželke, .mrčes, divje zveri (tu se lahko oddahnemo), kače, kuščarje, vso golazen, dalje, se razume, zoper bolezenske bacile, nevidne bakterije, ki sko-roda spominjajo na — nevidne duhove, katerih pa baje k vsej sreči ni, vsaj kakor trdi isti g. Molek, ki še ni zasledil nobenega duha, dalje tudi zoper reptile in sovražnike iz lastnih vrst, po Molekovem toraj iz vrst človeških zverin in beštij.
Ako se komu dela pri taki vojni, ki je vrhutega še dolga in potrebna, kurja koža, mu res ne morem pomagati ampak naj se ne boji preveč, le ako je prijatelj rdečih obljub,, naj pobesi glavo radi te šmenta-ne vojne, ko nebes potemtakem še dolgo ne bo in se bo moral praskati za. ušesi brez nebes.
Naj bo pri tej vojni tudi malo — muh, saj se g. Molek u-tegne spraviti na te moje muhe, ko se jaz predrznem z muhami priti na njegovo— vojno. V bistvu pa je g. Mol^k, ko
Pridem na vojno. Pritrdim da mora človek voditi to vojn«
____ _________ rečem in naj bi jo le še bolj temeljit0
Hvala Bogu. Gre za vojno, in j vodil in zatiral kobilice in ml'
čes in bacile in bakterije in bolezni. Pritrdim enako, da m<> ra človek voditi to vojno z razumom.
Tu pa bo ravs in kavs, in t« pride šele do — hvalabogu kakor pri napisu. V članku stoji: "Človek se sam kaznuje ; svojo ignoranco — nihče drug1 ga ne kaznuje. Edino orožjt človeka so njegovi možgani, 1
katerih je stroj razuma. Samc
M
je napisal celo uvoden Članek o taki vojni, na pravem, naj me nihče ne razume napačno. Vojna zoper kobilice in žuželke in bakterije in bacile in kro-
i kodile in reptile je povsem na1 ]ica. Ostal bi le še strah, da f mestu in potrebna in dolga bo1 danes ali jutri kak volk za^l tudi še, to lahko povem tudi rabiti in bi utegnilo človeku1'
to orožje mu je pomagalo, d' je danes to, kar je. Ko je v sil' nem boju za obstanek začej rabiti možgane, je razvil razuma. To ga je dvignilo 1 človeka, drugače bi bil ost»| zanikrna žival, kakršen je njegov prednik.
Volk ima tudi možgane, tfr da teh ni nikdar rabil, ker J' vedno bolj rabil zobe, zato J1 ostal pri volku. Kobilica inli tudi nekaj možganov, pa j'-tudi ne rabi, toliko bolj pa r plodilne organe in v tem f njena moč. Naglo in silno 51 množi.
Človek v splošnem še dane: premalo rabi svoje možgafle Preveč se zanaša na svoje Pc' sti in na druge pomočnike; žive le v njegovi prazni ver Kadar bo večina ljudi raP. razum, bodo sklenili mir m seboj, organizirali se bodo pravilno delo in življenje tf začeli vojno s svojim najv£C jim sovražnikom.
Prave civilizacije ne bo to'1 ko časa, dokler ne izgine s sVf ta zadnja zver, zadnji kušef in kača. zadnja Škodljiva i11
želka in zadnji bolezenski b* cil. Vn ga tega človek ne Pp trebuje in prav lahko' unu' kadar zastavi vse svoje org® nizirane sile in jih koncentri11 na to fronto."
Resnica je pomešana s J1" do zmoto. Naj bo te kobili^ in bakterijske vojne konec, bo še dolga.
Gre za — razum. Razum SJ po Molekovem možgani, in J je začel človek rabiti, in ta^l je prišel do razuma, ker breJ rabe in porabe možganov ' možgani niso razum, kakor vaja g. Molek robo pri vo^1 in kobilici in bo veljalo P1'9] povsod. Tu je moral g. MoH sam vzdihniti: hvalaboi?11'
2fei
Hvalabogu namreč, da je c vek začel rabiti možgane in morcla kak'volk ali kaka k^'
jaz.
Nimam pa povoda, da bi rav-
d~rledno tudi kakemi Mol^' huda presti, ako bi bila vo$i
1849 West 22nd Street,
Chicago, III.
no o taki in tej vojni pisal kot poraba možganov močnejša ? taki. Da pišem, k temu me Molekove porabe, ker ta ic prisilijo neke opazke in mne- naj mu bo povedano odkrit® nja pri Molekovem članku olvr]0 siaba
vojni.
Nočem se kavsati z g. Mole-kom, odkod so kobilice in ves ta šment in bacili in bakterije, niti se nočem z njim ravsati, čemu so tu. G. Molek visoko viha svoj nos nad Jehovo in njegovim stvarstvom. Naj viha nos. saj ga ne bo dolgo vihal. Tudi o "božji kazni" po kakih kobilicah in kačah in bacilih se g. Molek ne more dosti zanič-ljivo izkašljati, saj gotovo misli, da ga Bog ne more niti kaznovati, ko ga kot materialist taji, in bi — kaznoval le take, ki v Boga verujejo.
Tudi to lahko pustimo ob str ani, ko bo kobilična vojna dolga in je potrebna, in če bo zdravja in življenja, bo g. Molek še smešno pisal o "kazni" in mešal vse v enem, loncu, in morda mu še jaz morem malo tako mešanje pomešati. To lahko pustim tudi za — bodočnost.
(Konec prih.) -o
ŠIRITE AMER
Slovenca!
DAVEK ZA VODO :
je treba plačati do 15. juUf da se dobi običajni pop«5 Istega lahko plačate vsak e v uradu Amer. Slovenca.
C>aiiiiifitiiiiciiiiiiiitiiii»iiiiiinif»imiiiiiiiiiiicauiiiiiiiiiioi)i|l,v Rojakom se priporoča
FRANK ERMENC
Funeral Director and Embalmer
EDINI SLOVENSKI POGREBNIK
V MILWAUKEE, Wl*
401 Grove Street.
Phone Hanover 876
...............................................in"11"