DELAVSKA ENOTNOST O A N E iv »POGOVORI 61«: Svetozar Vukmanovič-Tempo: ODNOSI IN POJMOVANJA NASTAJAJO IN IZGINJAJO TAM, KJER LJUDJE 2IVIJO IN DELAJO NEKATERI AKTUALNI IDEJNI PROBLEMI Ing. Jože Valentinčič: UČINKOVITEJŠA GRADITEV STANOVANJ Franc Mrevlje: RAZVOJ OBRTNE DEJAVNOSTI IN PROGRAMI KOMUN Štefan Nemec: GOSPODARJENJE IN INVESTICIJE V NOVIH POGOJIH Sobota, 27. maja 1961 Štev. 21, leto XIX Razmišljanja ob izdelavi »pravilnikov o delitvi sredstev ZA OSEBNE DOHODKE« Illl!lllllllll!llllllllllllll!ll!lllli!lllllllilllllllllllllllll|]||llll]||||||]lllll!!ll!llll|lllllllllll!llllllll!lll!llll!llllllll!ll!llll!l!lllllll!llllllll!lll]|]|l!ll!lllll!llll!lllllllllllllllllllllllllllll!l!lllllllllll!llllllllllllllltlllllllllllllllll[ KAKO OBL OSEBNE DOHODKE Doslej izdelane družbene analize obstoječih sistemov tako imenovane notranje delitve dohodka nesporno kažejo, da se v gospodarskih organizacijah Še vedno lotevajo urejevanja notranje delitve na dva po družbeni vsebini različna načina. or ''.V nekaterih gospodarskih v^^izacijah so v osnovi' še Ua zadržali dosedanji sistem j)®rajevanja delavcev. V takih ju Jatjih se novosti na .področna °®el3nih dohodkov omejujejo to, da popravljajo , tarifne iflelavke (urejujejo razmerja tipiT torifami za delo) in uvajajo atora nova merila dela, (za twavjjanje količinskih. in eko-gai učinkov), ki jih dose-rrav^a na izvolitev obrat-^ delavskih svetov in eko-B tosfcift, enot, se v nekaterih ujetji)! 2 različnimi izgovori turv^0 delavcev, da bi ai pri njih izvolili nove sa-pfUJ>Tavne orQane- -Res je, da nar no^ mogoče izraču-sn a kuko bi pravično in $°dbudno potekala' delitev Pnf°^a v ekonomskih enotah. ^ trebni so temeljiti izračuni. zrjf^ar pa hkrati ne kaže pre-rnfi dejstva, da ponekje pre-v CUn stavk, se materialna pozornost delavcev nujno osredotoči predvsem nanje. V tem primeru skušajo delavci doseči čim višjo tarifo za delo, ki ga opravljajo, ne glede na končne ekonomske efekte njihovega dela. Čim ' pa so sredstva za osebne dohodke odvisna od konkretne dinamike (Nadaljevanjema 5. strani) ~H~'V roglasili so ga za državljana sveta. Pravijo, da je bakla svobode, ki razsvetljuje . pot zatiranim in brezpravnim, vsem narodom, ki so si izbojevali ali se še bojujejo za prostost. Prištaniški delavec v Bombagu je • obesil njegovo sliko v svojo sobo in dejal: »Živi v meni in V vsem mojem hotenju. . .■« ‘ Londonski kovinar je rekel: »Tito ni samo vaš,- je - tudi naš in vseh ljudi.« Mi pa mu pravimo — Tito. Naš Tito. Besede kot vse druge in vendar drugačne. V njih je ljubezen in je spoznanje in je zahvala. Zahvala za vse, kar nam je storil, za sleherno njegovo dejanje. Saj je vse svoje življenje in vsak utrip svojega srca posvetil nam. Delovnim ljudem Jugoslavije. Spremljal in vodil, učil in bodril nas je v preteklosti, razdaja se nam v ‘ sedanjosti. Zato se je njegovo ime naselilo v sleherno našo hišo. Z- nami je povsod, kjer živimo in delamo. Kot dober in zvest prijatelj. In zato ob njegovem rojstnem dnevu proslavljamo dan mladosti. , Tito in mladost! Zakaj dve besedi? Mar to ni isto? Rečemo Tito in mislimo na našo preteklost, sedanjost in prihodnost, na vse naše boje, na vsa naša prizadevanja, na vse naše upe in nade. In na naše sanje: Na sanje človeka, osvobojenega vseh spon, človeka, ki ustvarja nov svet. Zase in za. svoje potomce. V tem je tajnost ustvarjalne vsebine mladosti. Vedno se začenja in vedno je nova in zrela in nikdar se ne konča. Mladost je večna. In Tito je poosebljena mladost. Njegov rojstni dan je'tudi naš praznik. Praznik našega boja in naše ustvarjalnosti in naših prizadevanj, da bi vsi ljudje in vsi narodi živeli v miru in: svobodi. Da jih nihče ne bi oviral na poti k napredku. . Proglasili so ga : za • državljana sveta in pravijo mu, da je bakla svobode, ki razsvetljuje pot vsem zatiranim in brezpravnim. Mi pa rečemo: »Naš Tito!« In v tem, v teh dveh besedah je povedano vse, kar čutimo do njega in kar mu želimo. Vsa sreča, ker ga imamo, in naša srčna želja: »Tovariš Tito, živi nam še mnogo, mnogo let! Srečnih in zdravih in zadovoljnih: In naj se-zgodi vse, kar si želiš,-Saj je tvoja želja tudi naša. Zelja, vseh delovnih ljudi.« Desno zgoraj: »Druže Tito, Ijubičice bela. Spodaj: Tito med zadružnicami I ^llllllllllll|llli|llllll||lllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!l|||||||!|||!l!||||||||!l!|!l!|!lll|l1ll!lllllllllll!lllllllllllllllillll!|l||l|ll||||l|l||lljl!l!ll!IIIIIJII!I!Jllll!JII!llll!liiUUi!ll!l!!l!!!!IIIJ!lIl!ll!UIU!lll!!l!!!ljU>!m V KOMBINATU LESNE INDUSTRIJE LOGATEC SO UVEDLI EKONOMSKE ENOTE ERASU ZAČETNE TEŽAVE Prvi skromni rezultati, ki se kažejo v ekonomskih enotah, nam zgovorno pričajo, da se je začel pomemben proces v gospodarjenju, da nastajajo tudi novi problemi, ki jih vnaprej ni bilo mogoče predvideti. Vsepovsod tam, kjer so dobili kolektivi ekonomskih enot vsaj nekaj pristojnosti, kjer lahko vsaj v manjši meri vplivajo na oblikovanje in delitev dohodka, so le-te upravičile svoj obstoj. Začetne težave so bile le tam, kjer so bili ekonomske enote in obratni delavski sveti zgolj ^decentralizacija«, kjer so ekonomske enote ali obratne delavske svete sestavljali različni predstavniki brez pravic, da lahko o kakršnikoli stvari samostojno odločajo. Samo razpravljati o proizvodnih dajati pobude, ne da bi ob tem imeli garancijo soodločanja, vplivanja, se slej ko prej pokaže kot jalov poskus, da bi z njim lahko odločilno vplivali na gospodarjenje, delitev dohodka in medsebojne odnose. Iz obiska in razgovora v Kombinatu lesna industrije Logatec, je bilo razvidno, da so pri njih ekonomske enote postale sestavni del neposred.nega odločanja in gospodarjenja! Prve izkušnje so njih same celo presenetile: dale so boljše rezultate, kot so jih pričakovali, Čeprav je bil predračun stroškov proizvodnje zelo skrbno izdelan, so prvi obračuni pokazali, da so bili sestavljeni iz premalo temeljitih predpostavk, ki jih seveda v novih odnosih ni bilo mogoče predvideti. Razlike med planirano in realno ceno proizvodov so namreč nekatere ekonomske enote postavile v izjemno dober, druge v slab položaj. Analize proizvodov so pokazale, da so bile planirane cene možne samo v kolektivnem gospodarjenju, na osnovi tarifnih postavk, da pa jih stvarno obračunavanje med ekonomskimi enotami ne more jemati za, realno osnovo. To se pravi, da so morali po prvih pokazateljih temeljito analizi- rati realno ceno proizvodov, kajti le-ta omogoča tudi pravične medsebojne izračune. Drug problem, na katerega so naleteli je — ekonomskim enotam neprilagojeno obračunavanje proizvodnosti in dohodka. Doslej so namreč obračunavali dohodke na tri mesece. Praksa pa je pokazala, da je to predolg termin, da je na osnovi trimesečnega obračunavanja potrebno dvomesečne prejemke obračunati kot akontacije, kar močno zmanjšuje zanimanje za gospodarjenje in proizvodnost. , Ob tem pa se kažejo še nove želje v obračunavanju. Mojstri in delavci so se doslej zadovoljevali z globalnim obračunavanjem, medtem ko sedaj zahtevajo za vsak račun natančno specifikacijo. Nadalje zahtevajo ekonomske enote revizijo sklada za redno vzdrževanje, ker se jim zdi planirana postavka previsoka. Ugotovili so namreč, da bi ^ bilo mogoče marsikaj znižati, kar bi povečalo dohodke. AKCIJA ZDRUŽENJA SREDSTEV V HRASTNISKI KOMUNI NAJ ODLOČIJO SAMI Med najbolj aktualne dogodke v gospodarskem življenju hrastniške komune sodi zadnje čase združevanje sredstev podjetij za nadaljnjo rekonstrukcijo Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku. Leta 1958/59 se je delovni kolektiv Tovarne kemičnih izdelkov v, Hrastniku odločil, da bo obnovil svojo tovarno,'"khf thYa~ ni več ustrezala modernemu tehnološkemu . načinu dela, razen tega pa so bili tudi delovni pogoji težki in neugodni. Prva dela pri rekonstrukciji tovarne so začeli lani in vse je potekalo v najlepšem redu do uveljavitve novih carinskih predpisov in spremenjenega kurza dolarja. Tu pa so se 'začele skrbi in težave. Zmanjkalo jim je okrog 400 milijonov dinarjev. S težavo $o sicer zbrali nekaj sredstev, toda še vedno jim je manjkala polovica. Po predvidevanjih naj bi prispevala komuna 115 milijonov dinarjev. Toda komuna tolikšnih sredstev nima. Po temeljitih razpravah in proučevanjih so člani občinskega zbora in zbora proizvajalcev, predstavniki podjetij, SZDL ib ZK sklenili naslednje: ker so skoraj vsa podjetja v komuni potrebna obnove in so delHo že v rekonstrukciji ali pa se na to pripravljajo, je najpametneje, da dokončamo najprej rekonstrukcijo tistega objekta, ki bi najhitreje vračal vložena sredstva — to pa naj bi bila Kemična tovarna Hrastnik. Sklenili so, naj bi prispevali manjkajoča sredstva, to je 115 milijonov dinarjev, hrastniška steklarna in papirnica Radeče. Ko bi stekla proizvodnja v obnovljeni kemični tovarni, pa bi dobili omenjeni podjetji posojeni denar nazaj. In kaj pravita k temu delavska sveta steklarne in papirnice? »Sredstva smo pripravljeni posoditi, vendar samo za kratko obdobje,« pravi med drugim delavski svet Steklarne: »Mi smo o tem sicer že razpravljali na več sejah delavskega sveta, vendar nam uradno glede nosoji-jila ni še nihče omenil. Želimo, da bi se pred kakršnimi koli nadaljnjimi .odločanji' o tem sami podrobneje pomenili s predstavniki kemične tovarne.« Člani delavskega sveta papirnice pa pravijo: »Proti posojilu načelno nismo. Vedeti pa je treba, da je naša papirnica stara že več kot 250 let, da so jo med vojno požgali in kasneje le za silo popravili. Zato smo se tudi mi odločili obnoviti našo staro tovarno papirja in smo zato sredstva tudi hranili. V primeru pa,, da mi posodimo kemični tovarni del sredstev, je v nevarnosti naš'obstoj oziroma obnova papirnice, kajti, če nam ne bodo mogli vrniti posojenih sredstev do tedaj, ko jih bomo potrebovali sami, se bomo znašli tudi mi v takem položaju, kot je danes kemična tovarna.« Prav gotovo je edino pravilno, da se o vsem tem pomenijo prizadeti kolektivi oziroma njihovi delavski sveti sami in bi lahko kakršno koli odločanje mimo njih le škodilo enim in drugim. Kajti tako združevanje »sredstev bo doseglo svoj pravi namen le, če bodo kolektivi sami spoznali koristnost in se potem odločili tako, kot sami sodijo, da je prav. -dž- Pri uvajanju ekonomskih enot predstavlja največjo oviro sklad za razširjeno reprodukcijo. V kolikšni meri dajati to pristojnosti ekonomskim enotam. kako zagotoviti normalen razvoj podjetja kot celote, so glavna tema razgovorov, ki potekajo pred uvedbo ekonomskih enot. Zaenkrat se pojavljata dve varianti: sklad zadrži delavski svet ali pa ekonomske enote oddvajajo v centralni sklad prispevek, ki je odvisen od njihovih osnovnih sredstev. Ta prispevek je lahko višji kol je obveznost podjetja do družbo na osnovi poslovnega sklada, lahko je pa tudi popolnoma enak in ekonomske enote razpolagajo s presežkom. Seveda pa tu nastane najbolj kočljivo vprašanje, kako pomagati razvoju manj razvitih ekonomskih enot. V Kombinatu lesne industrije Logatec so ta problem razrešili na ta način, da močnejše ekonomske enote posojajo sredstva manj razvitim. Imajo celo primere, ko so ekonomske enote pripravljene odpisati dolg, če zadolžena ekonomska enota v določenem roku zmanjša planirano izgubo. Tak način posojanja in vračanja razširja zanimanje za dobro gospodarjenje vseh ekonomskih enot v podjetju. hkrati pa razvija čut tovarištva, kolektivnosti in skrbi za uspeh celote. PROFILI STROKOVNJAKOV SO NEZADOVOLJIVI Takšen način gospodarjenja in upravljanja, ko imajo ekonomske enote v rokah sredstva za gospodarjenje, pa hkrati kaže, da so strokovni profili mojstrov, oddelkovodij, tehnikov in tudi inženirjev nezadovoljivi. Ekonomske enote niso več zeolj rolice proizvodnje, ki morajo skrbeti za dobro izdelane proizvode, kjer mora biti vsak nadrejeni dober strokovnjak, ampak postajajo tudi osnovne celice gospodarjenja, to se pravi, ' da se mora strokovni izobrazbi pridružiti še ekonomska in družbena. POMOŽNE SLUŽBE KAŽEJO NOV OBRAZ Gospodarjenje v ekonomski enoti pa je odkrilo še nov problem, ki v dosedanjem načinu gospodarjenja ni tako hudo bodel v oči. Doslej se niso vpod-jetjji prehudo, razburjali^rjad; pomožnimi službami. Vsak obrat je zaradi udobnosti in priročnosti hotel imeti svojega električarja, svojega ključavničarja, svoje remontne delavnice in podobno. Nihče se ni posebno razburjal, če so bili prekoračeni planirani prevozi s tovarniškimi avtobusi, če so v remontnih. delavnicah delali nadure, kajti vse to je bilo tradicija, bilo je v programu predvideno in ni bistveno vplivalo rta dohodke. Realni izračuni in obračuni pa so pokazali, da je z.a ekonomske enote bolje, če je "Proizvodnost« pomožnih služb čim manjša. To se pravi, da je v marsikaterem primeru bolje plačati Pet ur je trajala letna skup- roke elektrarniškim kolektivoni ščina občinskega sindikalnega pri gospodarjenju, vendar jj*1 sveta v Šoštanju. Očitkom v prav to tudi sili k izkoriščanju glavnem poročilu, češ da tudi notranjih rezerv in k stimulativ- nedelo kot pa preseženo proizvodnjo. Z drugimi besedami, čc šoferji prevozijo manj kilometrov z avtobusi, to pomeni povečani čisti dohodek. Če remontne delavnice opravijo manj ur, je to za ekonomsko enoto čisti dohodek. Seveda pa ima tudi to prihranjevanje svoje meje in bi se vsakršno pretiravanje lahko maščevalo. Toda izkušnje kažejo, da se bo marsikatero podjetje poslej premislilo, če bo imelo za vse vzdrževanje organizirane lastne pomožne službe ali pa bo smotrneje te službe združevati. Za veliko podjetij se bo združevanje teh služb pokazalo kot boljša rešitev. Namesto plačevanja po urah, po uslugah, bodo začeli sklepati pogodbe za vzdrževanje, ki bodo sicer predstavljale tu in tam določen riziko, bodo pa gospodarsko vsekakor bolj upravičene. NESREČNIH PETINDVAJSET ODSTOTKOV Kot v marsikaterem podjetju, tako tudi v Kombinatu lesne industrije Logatec tožijo nad nesrečnimi petindvajsetimi odstotki obračuna posebnega prispevka. Večina razvitejših tovarn z visoko proizvodnostjo in s tem primernimi dohodki, se bo znašla v velikih težavah, če bodo vzeti za izračun povprečni osebni dohodki v panogi. V Kombinatu lesne industrije so namreč v zadnjih treh letvih povečevali letno proizvodnjo za 24 "/o in s tem seveda tudi osebne dohodke. Tako so njihovi povprečni dohodki za 5000 dinarjev višji od povprečnih osebnih dohodkov v panogi. To pomeni, da bodo morali to razliko oddvajati kot posebni dohodek, ki pa je bil dosežen na osnovi višje proizvodnosti, ne pa zaradi tržnih ali drugih ugodnosti. 'Ekonomske enote v Kombinatu lesne industrije Logatec so zaživele. Kot vsepovsod drugod, kjer so začeli gospodariti po novem, so uspehi močno prerasli začetne težave. VINKO TRINKAUS sindikalnim delavcem manjka, poguma, da bi se zavzeli za jasno razmejitev pravic med upravnim in tehničnim vodstvom na eni in organi samoupravljanja na drugi strani, ni nihče* nasprotoval. Le-ti pogosto prikimavajo odločitvam strokovnjakov, iz katerih se zrcali nezaupanje v kolektiv, in opravičujejo centralizirano upravljanje in gospodarjenje s slabo razvitim tehnološkim procesom, s pomanjkanjem strokovnjakov, da bi jim pokazali varno pot pred gospodarskimi polomijami, nejšemu nagrajevanju. S tem se je razprava o gospo* darjgnju in samoupravljanju, na čemer je bilo v poročilih težir šče, zaključila, preden se je dobro razvila. Člani strokovnih kolegijev in uprave so ponekod dobronamer* no kritiko vzeli za osebno žalitev in se »žalivcem« tako rna* ščevali, da so morali iz tovarne ali vsaj na slabše delovno mesto (kaj počnejo komisije za spreje* manj e in odpuščanje delavcev?! Samoupravni organi niti sindikalna vodstva se jim niso P°' OBČNI ZBOR OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA ŠOŠTANJ Strah pred zamero če uvedejo ekonomske enote itd. Kakor pač slišijo od izvedencev. Delegat iz Tovarne usnja Šoštanj je povedal, da delavci med seboj drugače gledajo na te reči: »Veliko smo že brali o uspehih obratnih delavskih svetov in ekonomskih enot. Celo v naši panogi, če bi se dovolj zavzeli, bi zlahka preglušili strokovnjake. Preveč govorimo in premalo delamo, to je naša glavna napaka.« Delegat iz velenjskega rudnika je bežno pojasnil, da bodo pri njih 1. julija uvedli ekonomske enote, ko bo sestavljen ključni sistem za notranjo delitev dohodka in obratnih sredstev. Poskusno bodo ekonomske enote poslovale do konca leta. Medtem bodo sproti popravljali pomanjkljivosti. Delegat iz Šoštanj ske termoelektrarne je opravičil njihovo slabo razvito samoupravljanje z administrativnimi ukrepi. Plafo-nirane cene, dirigirana dispečer-ska služba in predpisano odvajanje amortizacije za gradnjo novih elektrarn v resnici vežejo stavila po robu in preprečil8 očitnih krivic. Delavci so se morali zateči po pomoč in zaščit® izven podjetja. Celo v velikit1 kolektivih, kakor so v velenjskem rudniku, Lesno-industriJ' skem kombinatu Šoštanj, tovarni Gorenje iz Velenja ni kone® nezakonitih odpustov, nepravilnih delovnih odnosov, napačnega obračunavanja osebnih dohodkov ipd. Morda se delegati zato nis° dotaknili teh občutljivih zaderi čeprav jih je sekretar občinske ga komiteja ZKS spodbujal smelejšemu razgaljanju eksc sov, do katerih pride zato, k smo formalno-pravno sicer po' sod uvedli delavsko in družo no samoupravljanje, obseg Pr® vic, ki si jih lastijo delave upravljavci, pa je marsikj : med drugim tudi v Šoštanj® občini, še vedno zelo skrorne ^ Delno sta temu kriva tudi o činski zbor proizvajalcev, ki -premalo briga za razna vpra8 nja gospodarskih organizacij, * premajhna povezava n j ego''1 članov s proizvajalci. M. K- sloveNU® Z OBČNEGA ZBORA HO SINDIKATA TEKSTILNIH, USNJARSKIH IN GUMARSKIH DELAVCEV TEHNOKRATIZEM ZAVIRA RAZVOJ POSTOJNSKI KOLEKTIVI — NE LE BESEDE, TUDI DEJANJA! PROPADLA AKCIJA Pred letom dni so na občnem zboru Občinskega sindikalnega sveta v Postojni sprejeli zamisel 0 ustanovitvi počitniške skupnosti. Vest o tem so v večini delovnih kolektivov postojnske občine pozdravili, kajti dotlej sta imela lastni počitniški dom le kolektiva »Nanos« in »Javor«. Od skupno 4551 zaposlenih je bilo tako letos gotovo vsaj tisoč takih, ki so računali, da bodo letošnji dopust preživeli v leto-vališču Počitniške skupnosti kje na morju. Tudi v sindikalnih podružnicah so malodane že pričeli zbirati prijave, kajti akcija je potekala normalno in posebna komisija za izbiro kra.ia se je že spomladi odločila za Kri Občinski sindikalni svet v Postojni je novo ponudbo brez DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20. novembra 1942 List izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo Glavni in odgovorni urednik VINKO TRINKAUS UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: DORNIK PETER, GAŠPERŠIČ SONJA. MAVER MILAN, VOLJČ JANEZ. TEHNIČNI UREDNIK JANEZ SUSTER Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2, poštni predal 313-vi, telelon uredništva: 33-T22 in 30-672 — Račun pri Komunalni banki v Ljubljani štev, 600-19-1-83 — Posamezna številka stane 30 din — Naročnina Je: četrtletna 250, polletna 500 in letna 1000 din — Ust tiska Czp »Ljudska pravica* — Poštnina plačana v gotovini pomislekov formalno sprejel ter zaprosil ljudski odbor, da bi odobril sredstva, ki bi jih morali nakazati v Vrsar obročno v treh letih. Občinski ljudski odbor je prošnji ugodil, dan ali dva zatem pa so v Vrsarju že podpisali pogodbo. V Postojni so se pojavili prvi prospekti, iz katerih naj bi delavci videli, kaj jim nudi zahodna obala Istre v poletnih dneh letovanja. Do tod vse dobro in prav. Ko pa je občinski sindikalni svet začel v kolektivih z akcijo za zbiranje sredstev v višini tistih 14 milijonov in pol, se je stvar nepričakovano zataknila. Organi samoupravljanja so drug za drugim odklonili plačilo prispevka in pomagala ni nikakršna intervencija. Pred dnevi so v Vrsarju pogodbo razdrli in edino, kar še veže Postojnčane na to mestece, je neplačan penal. Propadla je akcija, ki naj bi številnim delavcem in uslužbencem s Postojnskega omogočila cenen in prijeten oddih na morju. Nekaj pa vendarle drži: na komaj minulih občnih zborih sindikalnih podružnic v postojnski občini so vsevprek govorili o skrbi za delavca, ko je bilo treba odšteti denar, pa se ,ie zataknilo ... A. MIKLAVČIČ Referent in udeleženci razprave so na letošnjem občnem ‘sbonj'Republiškega odbora sindikata tekstilnih, usnjarskih in gumarskih delavcev Slovenije govorili predvsem o nalogah te organizacije v sedanjih pogojih gospodarjenja. Temeljna naloga, je bilo rečeno, je z vsemi silami podpirati razvoj materialnih in družbenih odnosov. Uveljavljeni gospodarski sistem namreč v resnici sprošča vse proizvodne, organizacijske in ostale sposobnosti delovnih kolektivov. , Položaj vsakega kolektiva bo odvisen od tega, koliko bo proizvajal, kakšna bo njegova produktivnost, kakšna kakovost blaga, kolikšni bodo stroški itd. Kdor bo bolje gospodaril, bo imel več sredstev, ne samo za osebne dohodke, temveč za razširitev in modernizacijo proizvodnje. Analiza . o razdeljevanju osebnih dohodkov opozarja na nekatere slabosti. Posebno v tekstilni industriji so še precej časa prevladovala subjektivna merila — predvsem osebna ocena. Tudi sedaj je to' še v neka- terih podjetjih osnova za oblikovanje osebnih dohodkov, v veljavi so , še tarife v razponu in podobno. Občutna slabost je v tem, da so na ekonomsko osnovo postavljena predvsem delovna mesta v neposredni proizvodnji, ljudje, zaposleni v operativnih in pomožnih službah pa dobivajo svoje prejemke večji del še na osnovi tarifnih postavk, ali so ti odvisni samo od skupno doseženih proizvodnih rezultatov. Dosežena intenzivnost dela predvsem v predilnicah, tkalnicah in ostalih obratih opozarja, da bo nadaljnji porast proizvodnje v večji meri kot doslej odvisen od organizacije dela in sposobnosti ter prizadevnosti organizatorjev proizvodnje. Zato bo treba tudi za ta delovna mesta uveljaviti ekonomska merila in kriterije. Šele na osnovi tega bodo te službe postale servisi za usluge ekonomskim enotam. S tem je tudi moč odstraniti nevarnost, da se pretvorijo v birokratski aparat, ki bi s svojim delom odvzemal neposrednim upravljavcem pravico do odločanja. Tudi na področju ^ upravljanja je moč opaziti ločene slabosti. V nekaterih spodarskih organizacijah predolgo zadržujejo le pravljanju in idejnem ra^clLl-i-vanju o obliki in vsebini o® ^ tralizadje delavskega sa,jte-upravijanja. Te razprave P^j kajo mnogokrat v ozkem K ^ upravno-tehnične operative- .fl s svojimi izračuni, prograhL ati razpravami še hoče Prld i76. možnosti in oblike centri alisj nega vodenja, V mnogih ž° darskih organizacijah s°ch',0\)zi' nameravana rekonstrukcij8 gVj roma izgradnja, nujno z8^1^., centralistično upravljanje- 11 ne. je se spet izgovarjajo n8 jn enakopravnost v razvoJu 5ti različni stopnji opremlJ6 4 posameznih obratov. Udele razprave so takšna grajali. Rečeno je bilo, da morali avtorji takšnih stal ^ vseh dosedanjih izkušeni učiti, da ni moč s ci' računskimi in drugimi jami pospešiti razvoja. ^zll0ar[iC>' zanj je le približevanje upravljanja vsakemu P0®3 p, nemu proizvajalcu. , i Zaskrbljeni varuhi Svojo ekonomsko enoto bi rad? Ampak saj še ne znaš hoditi..: ^ Karikatura: MUjAN MA- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIllllllillllllllllllllllllllllH 0' A KOLEKTIVA CERKNIŠKEGA LESNO INDUSTRIJSKEGA KOMBINATA BREST UVELJAVLJA- m UCEIA DELITVE V PODJETJU | kot med podjetjem in družbo | Pred dobrim mesecem dni je osrednji delavski svet Lesno industrijskega kombinata Brest v Cerknici sprejel nova pravila podjetja. Člani posameznih poslovnih enot tako imenujejo tovarni pohištva v Cerknici in Martinjaku, tovarno ambalaže in žago v Marofu, žago v Cerknici, direkcijo in delavsko-usluž-bensko restavracijo — so takoj nato izvolili delavske svete enot. In prav v teh dneh volijo člani kolektivov predsedstva ekonomskih enot. V tem okviru bodo namreč samoupravni organi poslovnih enot ustanavljali ekonomske enote za delovna področja, ki so s proizvodnega, tehnološkega, poslovnega in ekonomskega vidika zaključena delovna področja. V Martinjaku so osnovali že šest ekonomskih enot, v cerkniški tovarni pohištva pa naj bi jih bilo po dosedanjem predvidevanju okoli 15. Z vsemi temi navidezno tehničnimi opravili je kolektiv Bresta začel uresničevati načela svoje nove »ustave«. j J^ravila tega podjetja bi bila ako vzor vsem tistim bojaz- ; lvcem, ki trde, da podjetje, ki , Pravkar v rekonstrukciji ali gradi nov obrat, ne more in e srne v popolnosti decentrali-rati samoupravljanje in svojih 6=!«Stev’ kajti sicer bo raz-Sač ^ Brestu pa sodijo dru-Di 'x' ® tem> pravijo, ko bo pre-^ s>ena vrsta pravic in dolž-sti ne samo kolektivom in jj-^upravnim organom poslov-?no^’ temveč tudi novim. A3! nastajajočim kolektivom 0, °homskih enot, si lahko šele . etamo nadaljnji razvoj pro-.n^e *n produktivnosti in j^ično, pravo samoupravlja- u Kakšne so pravice kolektivov ekonomskih ENOT? j,., razliko od pravil števil-jj? drugih podjetij, kjer so vse 1 večino pristojnosti prisodili a,rednjemu delavskemu svetu 1 obratnim delavskim svetom, 0 v°re pravila kolektiva Brest Pristojnosti kolektivov eko-mskih enot kot nosilcih sa-^oupratvijanja. Le-ti so upravi-dolžni sami ukrepati na j^ri tistih področjih, ki lahko jkorkoli pripomorejo k napredla proizvodnje, racionalizacije (jg. Povečanja produktivnosti Ša a’ znižanja stroškov, zbolj-jf g.io kakovosti in podobno. ,je] ktivi ekonomskih enot - so-C6 Pjejo pri planiranju investi-J’ Pregledajo, kaj je treba v,,', za tekoče investicijsko S).r rzevanje in izpopolnjevanje fa°iev in naprav. Med drugim tj Povijajo (in kot sedaj že javljajo, bo treba to besedo ra. 0rPestiti z — odločajo) o ob-Srerf11''1 Proizvodnje in delitvi Zhi* tev’ doseženih na podlagi ajj ,ania lastne cene. Ti tudi jaj.. ,rrajo racionalno razpore-nJ6 delavcev in notranjo orga-V0d.cii° dela, nadzirajo delo -- ekonomskih enot in lahko sme razrešiti samoupravne organe poslovne enote. To pa bo storil šele potlej, ko bo slišal mnenje vsega kolektiva, ali če delovni kolektiv poslovne enote tega ne bo storil sam. Kadar bi prišlo do posebno hudih nepravilnosti v poslovanju poslovne enote, bi lahko osrednji delavski svet postavil poslovni enoti tudi prisilno upravo. Mimogrede rečeno, kaj podobnega doslej ni bilo moč zaslediti v posameznih pravilih podjetja. ODLOČANJE Z REFERENDUMOM Kadar gre za reševanje posebno važnih problemov, je rečeno v pravilih, ki jih delavski svet podjetja ne more sam rešiti, lahko ha lastno pobudo ali na zahtevo sindikalnih organizacij skliče skupščino delavskih svetov. In v primeru, da tudi skupščina o zadevi ne more razsoditi, potlej bo o tem odločal ves delovhi kolektiv na osnovi referenduma. Odločitev z referendumom je obvezna za vse organe podjetja in za vse člane kolektiva, veljavna pa je tedaj, ko za odločitev glasuje večina vseh članov kolektiva. Z referendumom bo kolektiv odločal o pripojitvi, združitvi ali razdružitvi podjetja, odločal o temeljih notranje organizacije. Skratka odločal bo o vseh tistih zadevah, kjer ni bilo moč doseči potrebnega soglasja na skupščini delavskih svetov poslovnih enot. Poslovna enota, je rečeno, je skupnost proizvajalcev z določenim enotnim predmetom poslovanja ter za to poslovanje nosi vse ekonomske posledice, ki izvirajo iz njihovega samoupravnega gospodarjenja. Ob tej ugotovitvi je seveda nadvse pomembno, kakšne so osnove ekonomskega poslovanja kolektivov poslovnih enot. S pravili je določeno, da poslovne enote samostojno razpolagajo s čistim dohodkom, potlej ko izpolnijo obveznosti, ki jih ima podjetje kot celota do družbe. Gre za obveznosti, kot so obresti njenih osnovnih in obratnih sredstev in podobno. Vsaka poslovna enota oblikuje .na osnovi tega svoj poslovni sklad, rezervni sklad in sklad skupne uporabe in z vsem tem razpolaga v skladu s svojim gospodarskim načrtom in gospodarskim načrtom podjetja. Poslovne enote se lahko tudi sporazumejo za združevanje svojih skladov v okviru vsega podjetja, in sicer za finansiranje tistih skupnih potreb, za katere sodijo kolektivi poslovnih enot, da bodo tako ustrezneje urejene. Kolektivi poslovnih enot so se na primer sedaj že odločili, da bodo del sredstev za vzgojo višjega strokovnega kadra združili v okviru vsega podjetja. V okviru vsega podjetja je tudi osnovan skupni poslovni sklad. Sredstva zanj bodo prispevali kolektivi enot, namenjena pa bodo za odplačilo obveznosti, ki jih ima podjetje kot celota iz dosedanjega poslovanja, za obnavljanje obstoječih zmogljivosti in za razširjeno reprodukcijo. Merilo za določitev teh prispevkov bo razmerje med vloženimi osnovnimi in obrat- nimi sredstvi do vsega dohodka poslovne enote in celoten dohodek na enega zaposlenega v enoti. V primeru, da bo poslovna enota želela razširiti svoje poslovanje, to je dograditi nov obrat, nakupiti nove stroje, si bo iz tega sklada »izposodila« sredstva in jih vrnila v določenem roku.. Osrednji delavski svet pa bo ob tem upošteval rentabilnost in ekonomičnost predvidene uporabe teh sredstev. POSAMEZNE SLUŽBE SO SERVISI ENOT Direkcija podjetja kot posebna poslovna enota in vse njene službe, to je komerciala, računovodstvo itd., je s tem postala tako rekoč servis poslovnih enot. Poslovne enote namreč odločajo o nakupu surovin in osnovnega proizvodnega gradiva, prodaji itd. s posredovanjem komercialne službe podjetja. O vseh večjih kupno-pro-dajnih poslih mora biti obveščen kolektiv prizadete enote. S tega vidika krijejo tudi poslovne stroške direkcije iz prispevkov poslovnih enot, in sicer na podlagi predračuna dohodkov in izdatkov. Načela, ki jih je uveljavil kolektiv lesno - industrijskega kombinata Brest iz Cerknice v svojih pravilih, so zanimiva. Praksa bo seveda pokazala, katere zadeve bo veljalo še »decentralizirati«, kaj spremeniti v organizaciji poslovanja. Kolektivi novo osnovanih ekonomskih enot na primer že opozarjajo, da bo treba uveljaviti drugačne odnose med njimi in recimo bodočo ekonomsko enoto skladišča. Dalje, da bodo morali planerji proizvodnje upoštevati pri planiranju in stroških, kakšen les ali furnir je na zalogi, in podobno. Ta opozorila so že sedaj dokaz, da ljudje resno razmišljajo ne samo o delitvi osebnih dohodkov, temveč tudi o ustvarjanju dohodka, o stroških proizvodnje. P. D. ZAVORE POPUŠČAJO Delavcu so veleli, naj skoplje jamo. Po opravljenem delu so mu pokazali prostor nedaleč v stran in spet je kopal. Preden je napravil deveto luknjo, je vprašal tehnika, zakaj to počne. »Vodovod iščemo.« Delavec je osupnil :»Prej bi mi povedali, da ne bi zaman kopal,« se je nejevoljno obrnil in nekaj metrov dalje zavihtel kramp. Metila Sajo njegovo zamenjavo. Savski svet poslovne enote Anekdoto v Šaleški dolini povežejo z razgovorom, zakaj decentralizacija upravljanja in gospodarjenja ostaja le tiha želja 51a!?redpisuje svoj gospodarski delavcev. Iz strahu, da bi ga de-itiv ’ .^koče operativne plane, lavci ne zavozili, se strokovnjaki j6t^ stlcijsko vzdrževanje, spre- nov zatem tretja ob s*ot rej5' stiskalnici. Za razliko od P panjih ponesrečenk ji je s^r°'rneil' rezal prste na obeh rokah, .ji tem ko je drugim poško samo desnico. ŠELE PO ČETRTI NE^jJ-SE JE TOVARNIŠKO POL^0 NO IN UPRAVNO VOD^V^ ZGANILO. Varnostnega ter, ^n- Servisna služba, kje si? Pred štirimi meseci sem razveselil ženo. Kupil sem ji sesalec za prah, takega domače proizvodnje 3>Progres«, izdelek podjetja »Sloboda« v Čačku. Dobil sem ga z enoletnim jamstvom. V prodajalni v Čopovi ulici so rekli, da je proizvod zelo soliden. Plačal sem 31.000 dinarjev. Zena je bila zares vesela, saj ji je sesalec olajšal gospodinjsko delo. Njenega veselja pa je bilo kmalu konec. Nedavno se je aparat pokvaril. Ni več delal. Ker sem imel jamstveni list, ga je žena nesla v trgovino, kjer sva aparat kupila. Zal pa prodajalna ni hotela prevzeti sesalca, ki bi ga bilo fre-ba poslati proizvajalcu v popravilo. Nič drugega mi ni preostalo, kakor da sem aparat lepo zavil in ga poslal v Čačak v tovarno ■»Slobodac. Za poštno pošiljko sem plačal 340 dinarjev. Postni nameščenec, s katerim se poznava, se je nasmehnil, ko je prevzemal paket. Rekel je, da je prevzel že več industrijskih izdelkov, ki so bili namenjeni v oddaljene kraje, kjer bi jih bilo treba popraviti. Mogoče mi je to rekel, da bi me potolažil, češ saj nisem edini. Zdaj čakam, da mi bodo iz tovarne v Cačku vrnili popravljen gospodinjski aparat. Čakam in razmišljam. Mogoče je popustil 'en sam vijak, zaradi katerega, je aparat utihnil. Morda bi ga bilo mogoče v pol ure popraviti v Ljubljani. Nisem maral tvegati, ker bi izgubil jamstvo, zato je moral sesalec prahu na dolgo pot. Kot pošiljka me je stal 340 din. Tovarna bo plačala prav toliko, ko mi ga bo vrnila. Proizvod se je torej avtomatično podražil za 680 din. Zakaj? Zato, ker tovarna »Sloboda« nima v Ljubljani svojega servisa. Ker moj primer ni edini, nastane vprašanje, kaj je z ustanavljanjem servisov, ki bodo popravljali proižvode naših tovarn. Zdi se, da naši industrijski kolektivi mislijo samo na proizvodnjo, torej na svoje izdelke le dotlej, dokler jih ne izročijo trgovski mreži. Potem pa — naj kdo drug prevzame skrb! Ker zadnje čase govorimo med razpravami o razvoju gospodarskega in družbenega standarda pogosto tudi o tako imenovani tretji službi, se pravi o ustanavljanju raznih servisov in podobnih reči, bi bilo prav, če bi se tudi tovarne spomnile gospodarskih zakonov poslovanja, ki jim nalagajo, naj industrijski kolektivi ustanavljajo in razširjajo razne servisne službe. Zdaj je že skrajni čas za to. M. K. so poslali na seminar za hi?1 0 ■ sko-tehnično zaščito, delavc ■ pri delu ne bodo nosili vaj:aJ,oOJ nih rokavic, nameravajo * giffl vati, k stiskalnicam in “ tavl' nevarnejšim strojem so PoS,r(!jti li spretne ljudi, toda tistirnte t» dekletom, ki so že ob PrS nič ne pomaga ... 1$ VSI TI UKREPI TUE1^-ZAGOTAVLJAJO, DA SREČE NE BODO PONG’gfp DOKLER STROJEV NE TIJO IN DOKLER SE ^ STVO NE BO VPRAšALU'vIp-KAJ SO DELAVCI NEPB^Ch ' NI PRI DELU, ODGOVDi1 STI ZA NESREČE PA PRIPISOVALO TUDI TEB tjfl NEMU VODSTVU TOjT IN NE SAMO DELAVCEM- ^ Najpreprosteje je primer, da delavka ob bjjal» ski stiskalnici ni upor z4to> varnostnega pripomočka da je hitreje delala. Tod ster je to že dolgo ved ’ o(j-je že dolgo tudi za s stotkov presegala norm°> j tem ko je nekateri c*el‘L0jste5 izpolnili niso. Je h131” j, str01' odgovoren samo za to, d ^g-v redu tečejo? Prav tako del za delavkino nepr® prh obratovodja. In vendar p^eSte' pisujeta vso krivdo P čenki. Ji* DELAVSKA ENOTNOST — štev. 21 — 27. maja 1961 A kako oblikujmo OSEBNE DOHODKE ^daljevanj6 s 1. strani) riainf^a in str°škov, se mate-(i0u,. Pozornost delavcev osredje gospodarsko dogoja- se 7 » kompleks in po tej poti Wec Cen'’a oblikovati proizva-teresj12 ^astae materialne zain- sPndarja°Sti V d6:'anskega go'' Oh 5rS(j , tnetode »•formiranja«-1 je Sp,e^ za osebne dohodke pa Plitev a odv^sna Potem tudi jetjjj. ' Y Primerih, ko v pod-ski^ izračunavajo »plačni stavk* na osnovi tarifnih po-ti(sn ’ n°rm itd., s tem avtoma-tiih areiaio tudi delitev oseb-srnas. . ^odkov, ker delavrci ta »ri]5'1? take tarifne postavke ke Pace<< in 50 potem vse obli-nja 7 Y:entra^zaciie<< upravlja-fohnir ° ^orrnaine-. Cim pa se dohori>:10 sredstva za osebne tielitv- na osnovi razmerja v .doseženega čistega do-Hja ln v odvisnosti od giba-t>otrnv troškov in rentabilnosti Ustva n;le. sredstev podjetja, so ta ekonomski pogoji kljjjs ’ da si delavci v za-Ur6iania delovnih skupnostih to 0.'10 režim delitve dohodka bolj n^Vah in merilih, ki naj-Ppoi^, strezajo odnosom v damh ^ajalnih enotah. tiaojp Se Pravi> da je zani- 'ietosj. de^avcev, njihova priza-gospodarske probleme tosre_,d tem večja, čim bolj ne- ^ohfJ,00 80 povezani osebni ■ , - - ^ttah^1 Podjetij fu dnosti vloženih delavcev ž dinamiko in stopnjo ‘U ip viozeaiih sredstev, 'tko .udi osnovno izhodišče za ^iitevlrRenovano stimulativno tfitju ’ za delitev po delovnem ®istvo stimulacije nam-tiotfu * v takih ali drugačnih t>t6r. v. 2a_ posamezne delovne aelitvide (čeprav jih zlasti pri 5>0sam ossbnih dohodkov med ®zniki ne gre podcenje-z naYt6rnVe^ te v tem, da tri2n lnom formiranja sredstev belav Ustrezno večji dohodek hod **>, ki dosežejo višji dota, |,J ,0d enakih stroških aii fiižjin.;dosežejo dohodek z naj-hi-t ^troski itd., kratko ma-s® V° stimulacije je v tem, stirjj tZa®0t°vi večji dohodek ti-MožL,.! so več ustvarili iz enote s^nm sredstev. ko hop"1 Pa si oglejmo nekoli-faze i Praktično, skozi katere Sosp^Kj eka delitev dohodka v Yrirni ars^i organizaciji, s ka-itl dri,a?snovnimi ekonomskimi t6th ,_2» nimi problemi se pri Srecujemo. KaJ naj vsebuje PRAVILNIK? ^ižniSP<>dars^e organizacije so 5 Pes }*rediti delitev dohodka »nora^tem pravilnikom, ki Y ^Sebovati: S &redst^eila ° gospodarjenju ^c;je Vl gospodarske organi-torrhiran”a^®te in osnove za Stev ?n Potrošnjo sred- „iektiva za posamezne Y Potrošnje; ‘erih in osnove, po ka- Urejati materialne od- nose med člani kolektiva oziroma med posameznimi delovnimi skupnostmi; — pristojnosti posameznih samoupravnih organov in neposrednih samoupravnih enot na področju gospodarjenja pri formiranju sredstev za posamezne potrošne sklade kot na področju urejanja materialnih odnosov med člani kolektiva. Za razliko od »tarifnega pravilnika«, ki je predvsem določal, kako delovni kolektiv gospodarske organizacije nagrajuje opravljeno delo, mora »pravilnik o delitvi dohodka« urejati predvsem pristojnosti posameznih samoupravnih organov in samoupravnih enot na področju delitve dohodka, urejati mora temeljne ekonomske kriterije za formiranje sredstev za osebne dohodke, osnovna načela, po katerirh je razdeljevati sredstva za osebne dohodke, odrejati ekonomske osnove za obračun dohodka med posameznimi poslovnimi enotami v podjetju ter med poslovnimi enotami in podjetjem kot celoto itd. OSNOVNO OPRAVILO: KAKO OBLIKOVATI OSEBNE DOHODKE . Prva zadeva na planu delitve dohodka, ki jo morajo v podjetju regulirati, je način delitve čistega dohodka gospodarske organizacije, ali . bolje rečeno, formiranje sredstev za osebne dohodke. V pretežni večini gospodarskih organizacij uporabljajo za to sledečo metodo: vnaprej določijo razmerje, v katerem je deliti v določenem poslovnem razdobju čisti dohodek gospodarske organizacije na »sredstva za osebne dohodke« in na »poslovni sklad gospodarske, organizacije«, ki vključuje vse ostale oblike potrošnje (investicije, obratna sredstva itd.). Ta metoda se je doslej izkazala za dobro. Njena pozitivna stran je, da omogoča dinamično politiko delitve (kolektiv predvidi za posamezne oblike potrošnje takšen odstotek čistega dohodka, ki se zdi delavcem ekonomsko in družbeno najbolj smotrn) in sam avtomatizem potem deluje tako, da se skladno s porastom (zmanjševanjem) dohodka dvigajo (padajo) v ustreznem razmerju sredstva za vse oblike potrošnje. V nekaterih gospodarskih organizacijah bodisi upravni organi na svojo* roko ali pa prek sklepov, sprejetih na delavskih svetih ublažujejo učinkovanje dinamike dohodka na osebne dohodke na ta način, da v aktivnih razdobjih ustvarjajo »rezervna« sredstva za c-sebne dohodke, v obdobjih z negativno bilanco pa neugodno razliko pokrijejo iz »rezerve«, ali pa jo enostavno »kreditirajo«. S tako manipulacijo znivelirajo mesečne prejemke delavcev na nekem povprečju in tako vplivajo na to, da se zadržuje mentaliteta stal- nih plač in povzroče, da postanejo delavci nepozorni na napake in motnje, ki se odražajo v dinamiki dohodka. To kajpak ne pomeni, da formiranje določene rezerve za osebne dohodke sploh ni smotrno. Verjetno je koristno. Toda, v takem slučaju se morajo delavci sami odločiti, kako jo bodo formirali; pri obračunu mesečnih prejemkov pa bi bilo potrebno jasno izkazati, ali kolektiv jemlje iz rezerve osebnih dohodkov ali vplačuje vanjo. Omenjena metoda »formiranja« sredstev za osebne dohodke pa povsem zgubi na svoji družbeni veljavi, če v gospodarski organizaciji ohranijo kot osnovo ža delitev osebnih dohodkov dosedanji tarifni pravilnik. V takem primeru namreč 'izplačujejo zaslužke — prvič, na osnovi tarifnih postavk kot tako imenovani »konstantni del« osebnih dohodkov. — drugič, po normah, premijah itd. kot »nagrajevanje po učinku«, ali kot »variabilni del«, — tretjič, razliko med zaslužki po tarifnem pravilniku in med sredstvi, ki se formirajo iz čistega dohodka za osebne dohodke, pa dele po posebnih pravilnikih kot tako imenovano »kolektivno stimulacijo«. SAMO KLJUČ DELITVE SE NI REŠITEV Za razdeljevanje osebnih dohodkov v obliki »kolektivne stimulacije«, to je za razdeljevanje sredstev za osebne, dohodke, do katerih pride kolektiv na osnovi delitve čistega dohodka in ki presegajo tako imenovana izplačila po »tarifnem pravilniku«, izdelajo najčešče v takih gospodarskih organizacijah posebne pravilnike, ki jih imenujejo »delitev po ekonomskih enotah«, »delitev po enoti proizvoda« itd. V bistvu pa je to le taka ali drugačna oblika delitve osebnih dohodkov iznad izplačil po tarifnem, pravilniku. Posebej slabo je, da se pri taki delitvi, ki nosi povsem napačno naziv delitve po »ekonomski enoti« in podobno, najčešče pojavljajo razni ključi delitve, različne administrativno odrejene progresije itd. Po tej poti prihajajo nekatere kategorije delavcev na osnovi »obračunske tehnike« do nesorazmerno višje udeležbe v tej delitvi in to z motivacijo, da se jim ne da meriti »osebnih delovnih učinkov«. Povsem naravno je, da ob taki delitvi dohodka povsem zbledi družbenoekonomski učinek, ki ga prinaša s seboj delitev čistega dohodka, oziroma opisano »formiranje« sredstev ža osebne dohodke. Namesto, da bi postali osebni dohodki neposredno odvisni od dinamike dohodka gospodarskih orga- Ena izmed osnov za oblikovanje dohodka podjetja je gospodarjenje z živim in opredmetenim delom. Pogostokrat pozabljamo, da je v surovini, s katero ravnamo, vsebovanega že veliko dela poprej, recimo pri furnirju sečnja in spravilo lesa, parjenje in podobne delovne operacije. Ce pokvarimo le kos furnirja, smo odvrgli nekaj dinarjev nizacij in da bi na ta način delovali na delavce kot ekonomski barometer, imamo v takih primerih opravka s staro centralno (s stališča podietij) tarifno politiko in z razdeljevanjem presežka sredstev za osebne dohodke. Praktične izkušnje pa so zelo kmalu pokazale, da ni zadosti, če je »formiranje« sredstev za osebne dohodke odvisno samo od ključa, na osnovi katerega je deliti čisti dohodek. Pokazalo se je;- da "je v primeru, če je »formiranje« sredstev za ošebne dohodke odvisno samo Od ključa delitve, neposredni ekonomski interes delavcev vse preveč splošen, da ni osredotočen na konkretne gospodarske činitelje. Zaradi tega je potrebno, da je »formiranje« sredstev za osebne dohodke odvisno še od posameznih pokazateljev, ki povedo, kakšen gospodarski učinek dosega podjetje, ne le v celoti^ temveč s posameznimi proizvodnimi čmi-telji, kot so osnovna sredstva, obratna sredstva, osebni dohodki, lastna investicijska potrošnja itd. PODATKI O DOHODKU IN STROŠKIH SO IZHODIŠČE Tako postaneta za »formiranje« sredstev za osebne bo- Šo prjjar.slii51 organizacijah pogostokrat tarnajo, da jih sedanja večja obremenitev prispevka za osnovna sredstva, to je za stroje. 1 0 lir* fifu' °bSfene- Toda ob tarnanju marsikdaj prezremo, da nam stroj obratuje le nekaj ur na dan, dogodi se, samo nekaj mesecev v ** V ekon*1 “an.i Pa moramo seveda plačevati, kot da bi obratoval najmanj osem ur dnevno. Odvisnost osebnega dohodka zaposle-°biskih enotah od obratovanja strojev je torej eden izmed činiteljev, ki naj pospeši, da bodo stroji in naprave bolje izko- riščeni hodke pomembni dve komponenti: — višina dohodka, ki ga podjetje v danem poslovnem razdobju doseže, ter razmerje, v katerem je. kolektiv odločil deliti dohodek na sredstva za osebno potrošnjo in na sreastva za ostale oblike potrošnje in — pokazatelji o tem, s kakšnimi stroški je kolektiv dosegel določen dohodek, ozir. obratno rečeno, kako rentabilno in produktivno proizvaja delovni kolektiv. S tem, ko uvedejo gospodarske organizacije (ekonomske enote) omenjene »korekcijske pokazatelje«, ki vplivajo na formiranje sredstev za osebne dohodke, dobe v roke ekonomski instrument, s katerim, recimo, ihtenzivirajo skrb delavcev za stopnjo izkoriščanja strojnih kapacitet (organizacija dela, izpadi strojnih ur, režijske ure, delo samo v eni izmeni itd.), za ekonomičnejše, gospodarjenje z obratnimi sredstvi (kopičenje proizvodov v med-fazah, nesmotrno kreditiranje poslovnih partnerjev itd.). Na ta način lahko v kolektivu razvijajo neposredni ekonomski interes delavcev za angažiranje notranjih rezerv tam, kjer dejansko so. S tem seveda vplivajo na nadaljnje razvijanje smisla delavcev za gospodarjenje. S takimi instrumenti pa je nadalje preprečeno skrivanje določenih gospodarskih slabosti, napak itd. v splošno povprečje. Recimo: zaradi slabe organizacije dela (kopičenja zalog surovin, netekoče proizvodnje in finalizacije itd.) v neki poslovni enoti ima gospodarska organizacija angažirane prekomerne količine obratnih sredstev. To podražuje proizvodnjo in znižuje čisti dohodek. Če je v kolektivu odločilna za dinamiko osebnih dohodkov samo dinamika dohodka gospodarske organizacije, potem prek formiranja sredstev za osebne dohodke niso prizadeti tisti, ki so povzročili povečanje stroškov, ampak se negetivni učinek porazdeli na celoten kolektiv in kar je najbistvenejše, tak način formiranja sredstev za osebne dohodke, prvič, ne odkrije izvora, ki neugodno deluje na dinamiko dohodka in, drugič, ekonomsko ne spodbode tistih, ki morajo izboljšati svoje delo, da odpade ‘potreba po prekomernih količinah obratnih sredstev. Razen vsega tega pa so ravno omenjeni »korekcijski pokazatelji« — osnova in izhodišče za de-htev dohodka po delovnem učinku (ker pokažejo, kakšne uspehe dosegajo posamezne poslovne enote z vloženimi sredstvi, ki jih imajo na razpolago in kolikšen dohodek dosežejo v odnosu na enoto izplačanih osebnih dohodkov), , — pogoj za nadaljnji razvoj neposrednega delavskega sa- moupravljanja, ker je smisel samostojnosti ne vtem, da ožje poslovne enote razdeljujejo tako "imenovani plačni sklad, ki jim ga odredi osrednji delavski svet, ampak da čimbolj rentabilno in produktivno upravljajo z zaupanimi sredstvi, da izpolnjujejo svoje materialne obveznosti proti podjetju in samostojno razpolagajo s preostalim delom čistega dohodka, ki ga prigospodarijo. IZOGIBAJMO SE SLABOSTI J V nekaterih gospodarskih organizacijah pa učjnek orne-; njenih »korekcijskih pokazateljev« zožujejo in s tem tudi smiselno spreminjajo. Gre predvsem za dva načina zoževanja omenjenih pokazateljev. V posameznih primerih* recimo, na formiranje sredstev za osebne dohodke sploh ne vpliva stopnja izkoriščanja proizvajalnih kapacitet, drugje ne upoštevajo stroškov, ki jih predstavljajo angažirana obratna sredstva in podobno. V nekaterih gospodarskih organizacijah pa stroške sicer upoštevajo pri formiranju sredstev za osebne dohodke, toda jih ne razčlenjujejo niti po izvoru (osnovna sredstva, obratna sredstva itd.) niti po mestu nastanka (v kateri poslovni enoti, v kateri fazi proizvodnje itd.). V takih primerih je stimulativni učinek tega instrumenta okrnjen in bled, ekonomiziranje z določenimi stroški in ostane v pristojnosti vodstvenih organov in administrativnih metod stimulacije. V nekaterih gospodarskih organizacijah pa uporabljajo pokazatelje o gibanju stroškov oziroma o stopnji izkoriščanja vloženih sredstev samo za formiranje osebnih dohodkov delavcev na tako imenovanih »vodstvenih« delovnih mestih. Recimo: tempo obračanja obratnih sredstev vpliva predvsem na osebne dohodke šefa računovodstva. Učinkovito obračanje obratnih sredstev pa je seveda predvsem odvisno od tempa procesa dela, v katerem so sredstva angažirana, od tega, s kolikšnimi zalogami surovin itd. se posluje, kolikšni so zastoji v procesu proizvodnje, kako je s finalizacijo proizvodnje itd. To se pravi, da je za ekonomično gospodarjenje z obratnimi sredstvi potrebno v prvi vrsti stimulirati neposredne poslovne enote, ker so obratna sredstva eden najpomembnejših činiteljev proizvodnje. . V primerih ko gibanje stroškov vpliva le na gibanje osebnih dohodkov vodilnih delavcev (ne pa kolektivov poslovnih enot, ki delajo s temi sredstvi) imamo torej opravka na področju delitve osebnih dohodkov z izrazito mezdno-admi-nistrativnimr prvinami stimulacije. ROMAN ALBREHT P I S M A NA J A Š N AS L« V Izdelovalci televizorjev -da ne bo prepozno! Toviriš urednik! Po zadnji oceni je v Kopru in okolici ter sosednji, Izoli in Piranu najmanj 900 lastnikov televizijskih sprejemnikov. Tako je verjetno ta predel pri nas najbolj »naseljen« s televizorji. Prevladujejo domači televizorji, ki jih izdeluje po Philipsovi licenci v naši državi kar pet podjetij. Izredno zanimanje prebivalcev tega območja za to tehnično pridobitev je moč utemeljiti predvsem še z ugodno lego teh. krajev, ker lahko mimo domačega programa odlično sprejemajo tudi program italijanske TV. Toda lastniki televizijskih sprejemnikov smo ne le zaskrbljeni, temveč tudi nezadovoljni zaradi neuvidevnosti proizvajalcev teh sprejemnikov do potrošnikov. Na celotnem področju Slovenskega Primorja ima namreč svojo servisno delavnico samo RI Zagreb, medtem ko morajo lastniki televizorjev vseh ostalih tovarn — RR zavodov v Nišu, Tovarne »Rudi Čajevec«, Be-linde v Beogradu in Telekomunikacij v Ljubljani — od- dajati svoje televizorje, ki se pokvarijo, zastopstvom omenjenih podjetij v Ljubljano, kar je seveda povezano z nepriporočljivim transportom. Da teh okvar ni malo, zgovorno pričajo številne reklamacije lastnikov v trgovinah, kjer so televizorje kupili. Tako so v težavnem položaju tudi trgovska podjetja, ki so dolžna skrbeti za transport v Ljublj-no, da ne govorimo o nejevolji lastnikov, ki dobijo čestokrat aparate po večdnevnem čakanju nazaj z novimi okvarami, ki jim navadno botruje transport v obratni smeri. Nedvomno je togo odločanje tovarn o servisnih delavnicah slaba reklama za našo domačo industrijo. Tako si bo nedvomno RI Zagreb s tem, da ima v Kopru že lep čas svoje zastopstvo, pridobila med kupci največ zanimanja in bodo imeli njihovi televizorji največji ugled in postali najbolj zaželeni. Morda pa se bodo sčasoma le tudi nekatere druge tovarne odločile za taka zastopstva — samo da ne bo prepozno... S. KY. Koper Zakaj mi ne moremo letovati! Spoštovani tovariš urednik! Območje Pirana sodi nedvomno med naše najbolj razvite slovenske turistične obmorske kraje, kjer je tudi največ hotelov in počitniških domov, saj jih bo letošnje poletje najmanj 150. Skoro vsi kolektivi iz notranjosti Slovenije imajo tako že svoje domove ob morski obali. Toda kako je preskrbljeno za delavce piranskih podjetij? Naši delavci nimajo nobenih možnosti za letovanje in rekreacijo, čeprav je med proizvajalci veliko zanimanje, da bi uredili' vsaj en, če ne več počitniških domov kje v no-trajnosti Slovenije. Zal so bila vsa dosedanja prizadevanja sindikatov in proizvajalcev samih brezuspešna. Vsaka pobuda se je razblinila ob denarnih sredstvih. Kako to, da ravno v piranski občini nimamo toliko sredstev, da bi poskrbeli za letovanje in oddih delavcev. Menim, da bi morala vodstva podjetij z organi delavskega upravljanja bolj tenkočutno prisluhniti upravičenim težnjam in željam proizvajalcev. B. K. Piran OBČNI ZBOR V LITIJI Ne le organizacijske zadeve Na letošnji konferenci občinskega sindikalnega sveta v Litiji so razpravljali največ o nekaterih neurejenih organizacijskih vprašanjih, izdajanju članskih izkaznic o neplačevanju sindikalne članarine in podobnem. Verjetno bi lahko brez posebnih težav te zadeve uredili že prej v posameznih sindikalnih podružnicah. Čeprav so delegati pozneje v razpravi skušali govoriti o vlogi in nalogah sindikalnih organizacij, je kljub temu konferenca občinskega sindikalnega sveta v Litiji razpravljali vse preveč o organizacijskih zadevah, vse premalo pa o drugih vsebinskih vprašnjih. Kaže tudi, da so posamezni člani sindikalnih organizacij še vse premalo seznanjeni z vlogo in nalogami organov delavskega in družbenega upravljanja in v zvezi s tem tudi o nalogah in pravicah, ki jih imajo kot neposredni proizvajalci in upravljavci. Vendar so sindikalne organizacije za izobraževanje članov še vse premalo storile. Mnogo-kje pojmujejo pod »izobraževanjem^ le organizacijo tečajev za dosego raznih kvalifikacij in prav ničesar drugega. V takih kolektivih, koder zanemarjajo skrb za izoora-ževanje članov, je miselnost delavca še na nizki stopnji in temelji še na mezdnih odnosih; vsklajevanje interesov posameznik — gospodarska organizacija — komuna pa je tem posameznikom tuje in zanje nezanimivo, ker ocenjujejo vsa dogajanja samo skozi lastne vsakodnevne potrebe in življenje. (k) Od načelnih razprav k uresničitvam Nedvomno pomeni sklep, ki ga je pred dnevi sprejelo predsedstvo okrajnega sindikalnega sveta v Kopru, da bodo že v naslednjih dneh obiskali' vrsto organizacij, kjer bodo temeljito analizirali doslej opravljeno delo pri decentralizaciji na ekonomske enote, prelomnico v delu sindikata. Gre predvsem za koordinirano akcijo političnih organizacij, katere osnovni namen je pomoč pri upravljanju novih gospodarskih načel, predvsem pa za uvajanje ekonom- • POSTOJNA: Število neztiod pri delu raste Lani so v delovnih kolektivih postojnske obCine zabeležili 557 nezgod pri delu in 2047 raznih obolenj, zaradi katerih so izgubili skupno več kot 50.000 delovnih dni. Pri tem se je število nezgod povečalo v primeri s predlanskim letom za 73. čeprav so dali kolektivi za higiensko-tehnično zaščito znatno več sredstev kot prejšnja leta. Tako so samo za ureditev delovnih mest in rekonstrukcije delavnic porabili 238, za ureditev sanitarij 9 in za nakup zaščitnih sredstev 20 milijonov dinarjev. Rahel porast nezgod, ki pa je hitretjši kot raste zaposlenost, so lani zabeležili predvsem tam, kjer delajo na iztrošenih strojih in v neustreznih prostorih, vendar gre po poročilih delovne inšpekcije v mnogih primerih tudi za malomaren odnos do upoštevanja predpisov o higiensko-tehnični zaščiti pri delu. Tako na primer delavci v Kovinskem obrtnem podjetju LIV v Postojni niso uporabljali zaščitnih očal in rokavic, kar je gotovo vplivalo na to, da se je pri njih število nesreč dvignilo od 5 v letu 1957 na 12 v letu 1959 in lani na 16 nesreč na 100 zaposlenih. Ta primer v postojnski občini ni osamljen. Kljub vsemu pa ni bil noben delavec ali delovodja zaradi neuporabljanja zaščitnih sredstev disciplinsko kaznovan. V delovnih kolektivih je skrb za zaščito pri delu gotovo še vse preveč enostransko prepuščena komisijam HTZ, ki pa same ob nezadostni skrbi in pomoči celotnih de-lovnih kolektivov službe varnosti ne morejo oživeti tako, kot je potrebno. Za vse to se bodo morale v bodoče na Postojnskem bolj zavzeti tudi sindikalne podružnice in zastaviti ves svoj vpliv za izboljšanje zdravstvenega in tehničnega varstva ljudi pri delu. M. A. skih enot in prenos pristojnosti Dosedanje analize namreč kažejo, da so neposredni proizvajalci v boju za nove odnose dokaj osamljeni in jim tudi oblastni in upravni organi občin, predvsem zbori proizvajalcev, doslej, razen redkih izjem, niso nudili nobene pomoči. Pač pa se, nasprotno, pri teh organih poraja čedalje izrazitejša bojazen, da proizvajalci v novih pogojih gospodarjenja in upravljanja ne bodo imeli dovolj razumevanja za probleme komun. Vsekakor gre za ozko pojmovanje, ki utegne postati resna ovira pri urejanju odnosov podjetja — komuna. Tudi ugotovitev, da imaj9 osnovne sindikalne organizacije marsikje še podrejeno vlogo in da zastopajo njihova vodstva načela, ki niso v skladu s programom in nalogami te organizacije, kažejo na pomanjkljivost, ki jo je treba odločno odpraviti. Seveda je s tem okrnjena tudi avtoritativnost sindikata, ki je le malokje sposoben prevzeti vlogo razsodnika v sporih med proizvajalci in vodstvi podjetij. Zato primer, ki se je zgodil v nekem podjetju v Izoli, kjer je sindikat poskušal posredovati v sporu med samovoljno odpuščenim delavcem in direktorjem, pri tem pa je doživel grobo zavrnitev ne le sindikat podjetja, ampak tudi občinski sindikalni svet, ni osamljen. V drugem podjetju, prav tako v Izoli, pa je sindikalna organizacija pokazala svojo politično nezrelost s tem, da je sprejela predlog vodstva podjetja in so. Mizarstvo v Lendavi zida nove delovne prostore, kjer bodo izdelovali predvsem gradbeno pohištvo namesto, ekonomskih eno* lili v posameznih oddelkio f dikalne pododbore, seve mi funkcijami svetov e* skih enot. At Kot skupek značilnih ^ vitev velja za nekatere e-darske organizacije ha tii skem omeniti tudi nejasn ^ osnovnem konceptu vlog ^ izvajalcev glede njihovih ^ upravnih nalog in njiho ^ v pogojih decentrali® j pj upravljanja. Na drugi str ■ ^ je zopet zaslediti tendeh^,. nenadnem, da ne rečem® ji črtnem prenosu kompot®? ji ekonomske enote, name5 ’ j: bi potekal ta proces postoP,. j! najprej s prenosom nalog; ^ bodo le-te v začetni faZ1 bCit gle. Pojavljajo se tudi 5 “ ki so bile značilne za vs^0\ei‘ danje akcije: malodušnost ^ tiva, predvsem v manj51 J jetjih, kjer se je hote ah utrdilo prepričanje, da P .ji' vsaka novost, torej tudi ur stem gospodarstva in nja, večje dajatve za 0 ' znižanje zaslužka zaposl® ^ podobno. Vendar je PoV5?,%o-i! kjer so imeli delavci Prlvai'!'' sodelovati v razpravah, ta ^ ;l ■selnost povsem skopne’a tfir med delavci poraja celo ? Jjd nost za hitrejšo decentrah j^li Sklep o prehodu od ha.. fl razprav h konkretni a jo postavlja sindikat kot P\ jjlj no nalogo, bo nedvomno o® ^ no vplival na nadaljnji igf uveljavljanja novega §jSj,oci! skega sistema, delitve do® in poglabljanje delavsk®-^ moupravljanja. DECENTRALIZACIJA V POSTOJNSKIH KOLEKTIVIH 20 do 40 delavcev v ekonomski enoti Čeprav so težnje po nadaljnji decentralizaciji samoupravljanja tudi v delovnih kolektivih postojnske občine iz dneva v dan večje, se je proces decentralizacije doslej večidel zaustavil ob razpravah. V mnogih kolektivih je pri formiranju ekonomskih enot čutiti oklevanje in neodločnost, ponekod pa reorganizacijo OBČNI ZBOR OBSS NOVA GORICA Odločneje proti napakam cijsko politično delo so ugotovili, da so bile nekatere dosedanje pto-manjkljivosti v delu podružnic -posledica premajhne poVezave z občinskim sindikalnim svetom ter so se zavzemali za večjo pomoč preko stalnih in občasnih komisij ter z neposrednimi stiki. L. K. obravnavajo vse tehnične plati. O tem so precej razpravljali tudi na zadnjih občnih zborih sindikalnih podružnic na postojnskem, kjer je bilo opaziti, da se kolektivi ne zadovoljujejo več samo z obveščanjem o sklepih ali že uresničenih- dejstvih, temveč se želijo aktivneje vključiti v izgrajevanje in izvajanje takšne politike- gospodarjenja in delitve, v kateri bo neposredno udeležen sleherni član kolektiva. To stališče je prišlo posebno do izraza na občnih zborih v obratu »Javor« v Prestranku. V Avto-prevozniškem podjetju, GG in LIV v Postojni ter v Elektro napajalni postaji v Pivki. Sindikalne podružnice v Gozdnem gospodarstvu Postojna, kjer so decentralizirali samoupravlja- preveč še s nja že konec proučujejo možnosti, da let*1. lanskega e\ rla „ „ - - , £ pi le ekonomske enote činiv ^ stojnosti. Gre za to, da ek°fll slov3' ,9? Na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta v Novi Gorici so razpravljali o samoupravljanju v vseh gospodarskih panogah od industrije pa do železnic in elektrogospodarstva. Ugotovili so, da razvoj samoupravnih organov in socialističnih odnosov v kolektivih marsikje zaostajata za gospodarskimi uspehi. Vzrok za to ni toliko v objektivnih razmerah, kolikor v težnji posameznih vodilnih uslužbencev nekaterih podjetij, da bi gospodarili po starem. Tudi v poročilu občinskega sindikalnega sveta so bili navedeni primeri samovolje, protežiranja posameznikov ter vsiljevanja raznih sklepov samoupravnim organom. Tudi anketa, ki ^ * j^o je izvedel občinski sindikalni občinski ljudski odbor pred tremi leti nimi sredstvi, vendar le še letos, kot svet, je opozorila, (la je ponekod ustanovil obrtno gradbeno podjetje, Dravl nredsednik delavskeea sveta upravljanje po kolektivu še vse pre- kl naJ hi opravljalo manjša gradbena l Predsednik delavskega sveta, vec formalno. So primeri, ko člani J ^ j j kajti z letošnjimi skladi si bodo pre- rioioc«*» vpriin »-»rpfihnd- dela ter gradbene usluge v Poljan- ske enote razen zapo5‘u.'n it gospodarjenja s stavban11 pri' lom sklada skupne Pora,: 0 df' družijo še pravico, odločaj a[)j( litvi dohodka in razdeli- |;J osebnih dohodkov, naj bi postal osrednj? dajecj; svet v prvi vrsti usmerj?v . J koordinator skupnih kon5 jetja. loti1’ V zadnjem času so - v P posebno temeljitih decentralizacijo sarho'1?' pfl' nja v Kovinskem obrthf/ljsjii sj- jetju LIV v Postojni. na pet ekonomskih enot nfaiv se, da bodo v kratkem na pet ekonomskm er . vaj3" , stojnosti s področja ^ e # proizvodnega plana, del’ ft 9 GORENJA VAS: proizvodnega plana, — ,ka» hodka in osebnega doho^ ^ m vod za ustanovitev , ‘F LlV'? pf Sami so si zgradili prostore V Gorenji vasi nad Škofjo Loko je dolga. Težave imajo le še z obrat- nomskih enot daje v V počastitev 20-Ietnice vstaje so pionirji z osemletke v Spodnji Šiški pripravili lep kulturni program. Z učitelji so odšli pod Rožnik, na kraj, kjer je padel partizanski kurir Janez Kikel. Tu so prikazali pripravljeni kulturni program P0 KATEREM C LE NI delavskih svetov ne v im!;, > predhod- dela ter gradbene usluge v Poljan-no, kaj bodo na sejah obravnavali; ski dolini. Podjetje pa je s solid-prav tako so tudi kolektivi premalo njm ,jeiom kmaiu preraslo začrtani obveščeni o njihovih sklepih. Občinski zbor je jasno poudaril, okvir- SvoJ<> dejavnost so razširili m da morajo sindikalne podružnice lani zaposlili 65 delavcev, ki so ustAa-odlločneje nastopati proti pojavom rlH 83 miiijonov dinarjev. Ker so za-samovolje v podjetjih ter se zavze- ,,,,,, , , „ mati za razvijanje in decentraliza- (G’1 ’z H"’ ’e moral kolektiv iskati cijo samoupravljanja po ekonom- kredite za stroje in prevozna sred-skih enotah. Prav tako se bodo mo- stva. Lani so začeli z gradnjo obrat-rale podružnice odlpčneje lotiti ure- Janja kadrovsko socialnih in drugih 1,111 prostorov, ki so jih pred kratkim problemov, v komisiji za organiza- izročili svojemu namenu. Tu imajo razne obrtne delavnice in upravne prostore. Vsa ta leta so imeli nizke osebne dohodke, ker so morali odplačevati kredite. Letos pa so že brez rej pomagali. O. M. proizvodni proces. K®1? ' Predstavniki Planike p0sW. namreč obrazložili, njihov obrat z nekaj izL narsko izgubo mesečno- ^ Ki mz-vv-al o ■ enota vulkanizacija ki pa se je temu uPr'a„ s®L delavski svet sklenil. t v L radi nerentabilnosti ob ,, Y-, zal7 f P •1? niki niso pozabili na v Poljanah. Z obrtnim jem »Čevljar« v Oorsnl se domenili, da bi do ■:>' slitev te delavke v yO vjjafJ ( hkrati pa zagotovil? w ,eio, .j) potrebna naročila ,.incjel ^' osnovnih sredstev. ^zr^g sP1^ da so delavke odklon1 ,e sp^| Ijanah ukine. Pri tem Pap0s?’,, jim prepustili fjv® Ud ou u c:ict v iv c . delo v Gorenji vasi in ' je jele odločbe o odpus* predvsem v nezaupanj da zaradi neodgovorni ^ Po tem sestanku 50 obrata v Poljanah jim je za sedaj omog° . (jot® „ žek le v 4 km oddalj® r« v' vasi in so se zato vgS^ štirih odločile, da se j, »Čevljarju«. «. j. V Poljanah pa b°.l0pj® f k' jem ostalo prazno šega obrata Planike. pr^iil1 so jih v to vložili, bo . 0 v tovo silili občino, da ^0 čimnrei organizirala po # izvodnjo. Toda izb!r b0lj \ t« dvomno morala, tm1. na Ki mišljena in perspektiv p? pot. 7 dni v sindikatih ANHOVO: — Na seji iz-®neSa odbora sindikalne T^družnice v Tovarni cementa n novo so razpravljali o de-dtralizaciji delavskega sa-_ ^upravljanja ter predlagali štiJ- ' v t°varni formirali ekonomske enote in si-, r: salonit, stranski obrat, amnolom *n cement ter upra-'. Vsak obrat naj bi imel obratni delavski svet. razpravljali so tudi o pristoj-• osti, ki naj bi jih ti obratni ueiavski sveti imeli in sicer 'ai sprejemali plan, odio-11 o potrošnji materiala, or-sanizaciji dela, skrbi za člo-eka itd. Vzporedno z ustano-^tvijo ekonomskih enot naj ^ Se ustrezno reorganizirala Udl sindikalna podružnica. ■ PODBRDO: — Pretekli P 80 v tovarni BAČA sv t r^° izv°lili nov delavski et. Volitve so bile razpisane •a zahtevo izvršnega odbora ' ndikalne podružnice, ker je u ta mnenja, da ni doseda-li delavski svet sposoben .v Pravi jati. V tovarni se opa- da direktor spet dela po sistemu. Postavljajo Udi vprašanje prejemkov ne-aterih uslužbencev. IDRIJA: — Izvršni 2° n sindikalne podruži udnika Idrija je razprav Potekli teden o nagrajeva ekonomskih enotah ^egledaJ pravilnik, ki je ta namen sestavljen in k: °Ouo dali v razpravo delo\ ,mu kolektivu. Govorili so • ^ nujnosti decentralizacije samoupravnih organov v eko homskih enotah. ■ NOVO MESTO: — 13. je imel Okrajni sindi-aini Svet posvetovanje s h eosedniki in tajniki občin-/U*1 sindikalnih svetov. Obravnavali so metode in programe dela občinskih sindi-j.ih svetov, izobraževanje 'udikalnih kadrov oziroma cdstva sindikalnih podružnic občinskih svetov, finančno Potovanje - pobiranje in obravnavanje sindikalne članari-® ter decentralizacijo delav-leSa upravljanja. Glede sled-so sklenili, da moraio i sindikalni sveti od- cno vplivati na vodstva sin-s^lnih podružnic večjih go-Podarskih organizacij, orga-samoupravljanja in vodilne .V?': da v tem mesecu iz-1 dejo ali vsaj razpišejo vo-e v obratne delavske svete. . ^ Rudniku Kanižarica so ia t d^ratne volitve 23. maji • Izvolili so dva obratna de-“Vska sveta. V tovarni Belt Opravljajo o razpisu volitev r;eh obratnih delavskih sve-■;V. Prj vseh političnih orga-"zacijah in v vodstvu pod-ftla je odpor, češ da nimajo .izračunov in pravil o pri-joinostih obratnih delavskih svetov. j v Podjetju »Novoles« imajo 6^Oljenih 5 obratnih delav-jer SVetov. Gradbeno pod-. tle »Pionir« ima razpisane '°Utve za 27. maj; izvolili bo-‘ obratnih delavskih sve- do tov v »Novoteksu« bodo volili jhratnih delavskih svetov. nh, Pretekli teden je imel Vo c*nski sindikalni svet No-st rnesto razgovore s predeli * ^1 političnih organiza-h ta teden pa s predstavniki Ur~ar'ov delavskega samo-u^^ianja in vodilnimi “Krt enci Tovarne zdravil Vozil ’ tudustrije motornih A’ Industrije obutve in jih e,?'en<<- ^ vseh teh podjet-prnf.Ij uamreč velik odpor Pia 1 “eceutralizaciji upravlja-laui Ven^ar sodijo, da se ga Čiiui? * v*trajnim delom ob-Orinaeg.a sindikalnega sveta avi |n da lahk0 v krat-ske 'zvolijo obratne delav-~ svete. v **Jugotaninu« vodilni rtievil-12 uPrave nimajo razu-nia za decentralizacijo. Člani Občinskega sindikalnega sveta bodo z njimi še naprej razpravljali. Prav tako je bilo težko prodreti z decentralizacijo samoupravljanja pri upravi Rudnika Senovo. Vendar se sedaj že pripravljajo na volitve 3 obratnih delavskih svetov, ki bodo junija meseca. • NOVO MESTO: — V kolektivu Novoteks v Novem mestu dela 670 delavcev. Konec aprila letos so izvolili svet ekonomski enot. Doslej delavsko samoupravljanje nikakor ni moglo prav zaživeti, ker je kolektiv precej velik. Zato so začeli že lani razmišljati o decentralizaciji. Podjetje so razdelili na šest ekonomskih in tri predračunske enote ter temu prilagodili tudi organizacijo sindikalne podružnice, Zveze komunistov in LMS. Po dolgi razpravi so se odločili, da bodo imeli pet svetov ekonomskih enot, ker so nekatere enote maloštevilne. B V novomeškem okraju so izvolili obratne delavske svete doslej v Novoteksu, Novolesu. KGP Novo mesto, Tovarni papirja Videm-Krško, Industriji perila Novo mesto, obratu IEV v Šentjerneju in na Vrtači, obratu Telekomunikacij v Mokronogu, KGP Brežicah ter nekaterih drugih podjetjih in zadružnih organizacijah. Mnogi kolektivi pa se prav zdaj pripravljajo na decentralizacijo delavskega upravljanja. O tem so precej razpravljali tudi na občnih zborih sindikalnih podružnic in občinskih svetov. Z izvolitvijo obratnih delavskih svetov bodo samoupravljanje bolje približali neposrednemu proizvajalcu, ta pa bo o problemih, ki so mu bližji in jih dobro pozna, laže odločal. Odpadli bodo izgovori, češ da so proizvajalci še nezreli, premalo razgledani in nezainteresirani, kakršne tako radi uporabljajo v upravnih vodstvih kolektivov. ■ NOVA GORICA: — Pred kratkim je okrajni sindikalni svet organiziral v nekaterih kolektivih na območju okraja razprave o uvajanju in formiranju ekonomskih enot. Ti razgovori so bili v LIP Ajdovščina, Zadružnem vinarstvu Brda in »Krn« Podmelec. Od teh kolektivov se najbolj intenzivno pripravljajo za uvedbo ekonomskih enot v LIP Ajdovščina. ■ RADOVLJICA: — Pre- tekli teden so se sestali na skupni konferenci predstavniki občinskih sindikalnih svetov Bled, Bohinj in Radovljica, ki so se združili v skupni občinski sindikalni svet Radovljica. Razpravljali so predvsem o decentralizaciji in nalogah sindikata v zvezi s tem. Poudarili so, da proizvajalci ne morejo biti osnovna gibalna sila proizvodnje in upravljanja, če niso v takem položaju, da so neposredno udeleženi pri razdeljevanju ustvarjenih dohodkov. Dalje so delegati dejali, da je prav, da delavci sami odločajo o razdeljevanju ustvarjenih dohodkov, vendar obstaja bojazen, da se bodo tako denarna sredstva preveč drobila oziroma da se bodo posamezne ekonomske enote zavzemale za svoje potrebe in pri tem ne bodo videle potreb celotnega podjetja. Kaže, da ' se podjetja v tej komuni ne lotevajo dovolj smelo decentralizacije upravljanja in sp čestokrat bojijo, da bodo tako centralni delavski sveti izgubili na pomembnosti in da obratni delavski sveti oziroma ekonomske enote ne bodo mogle ali pa ne bodo sposobne urejati posameznih zadev. Nekatere večje gospodarske organizacije se že pripravljajo na volitve obratnih delavskih svetov. Marsikje pa gledajo na decentralizacijo od zgoraj navzdol, namesto da bi gradili sistem samoupravljanja od spodaj, tam, kjer sredstva ustvarjajo. IZ NAŠIH K0!H[!\ • IZ NAŠIH KOMUN! • IZ NAŠIH KOMUN • IZ NAŠIH KOMUN iv KI a čili iz Ulili!Ki • VELENJE: Julija hotel Dela pri gradnji novega hotela v centru Velenja hitro napredujejo. Pričakujejo, da ga bodo odprli že za dan rudarjev, 3. julija. Do tedaj sicer še ne bo popolnoma opremljen, vendar bo odprta restavracija in del tujskih sob v prvem in drugem ' nadstropju. V hotelu bo okoli 40 sob. Tako bodo vsaj za nekaj časa uredili problem prenočevanja in tudi turižma v šaleški dolini. V tem poslopju bodo uredili tudi velik obrat družbene prehrane, ki bo namenjen vsem prebivalcem. Rudnik lignita bo tedaj lahko ukinil svoj sedanji obrat v starem Rudarskem domu, pa tudi rudarska šola bo tu preskrbela prehrano za svoje dijake. Tako računajo, da se bo tu hranilo že v' začetku več kot 600 abonentov. V. V. • KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU Ena močnejša zadruga Pred dnevi se je sestal novoizvoljeni zadružni svet kmetijske zadruge Mursko polje iz Križevcev pri Ljutomeru. Govorili so predvsem o gospodarjenju, najemanju investicij, nabavi , nekaterih kmetijskih strojev in priključkov ter drugem. Izvolili so tudi nov upravni odbor kmetijske zadruge, ki se je že sestal in pregledal osnutek pravilnika o delovnih razmerjih, razen tega pa so govorili tudi o higiensko-tehnični zaščiti in kadrovskih zadevah. Kmetijska zadruga Mursko polje v Križevcih je nastala po združitvi dveh manjših zadrug v Veržeju in Križevcih. Po združitvi bo enotna zadruga lahko ustvarila letno okoli 9 milijonov dinarjev več kot prejšnji dve zadrugi skupaj. FE • DRAVOGRAD: Steklarski obrat V Mislinjski, Mežiški in Dravski dolini je zelo razvita gradbena dejavnost. Na tem oomočju pa doslej ni bilo steklarskega obrata za zastekljeva-nje oken v novih zgradbah in za uslužnostno dejavnost. Podjetje »Kristal« iz Maribora pa bo te dni odprlo v Dravogradu nov steklarski obrat. Razen za-stekljevanja bodo tudi tu opravljali druga steklarska dela, kot graviranje in brušenje stekel, ko bodo za ti dve dejavnosti dobili šotore, jih opremila z ležišči ter tako oskrbela 50 delavcev na tem delovišču. Pred tem so iskali stanovanja v okolici Strunjana, vendar se je izkazalo, da bi lahko dobili najbližja prenočišča za drag denar v 15 kilometrov oddaljenih Bujah, kar bi torej pomenilo dnevno 30 km prevoza v obeh straneh. Ob platnenem naselju so uredili tudi kuhinjo, ker je bila tudi prehrana za te prehodnike precejšen problem. Pravijo, da se jim bo investicija za šotore poplačala že v enem mesecu. 1 sky • KOPER: Težave z zobozdravstvom V zasilno urejeni in edini zobni ambulanti v Kopru delajo samo trije terapevti, čeprav nenehna gneča že lep čas opozarja, da bi morali zmogljivost zobozdravstvene službe vsaj podvojiti. Položaj se je še posebno poslabšal po ureditvi zavarovanja za kmečko prebivalstvo. Razen tega pa obiskujejo koprsko zobno ambulanto tudi prebivalci okoliških občin, kot na primer Hrpeljčani, kjer imajo kljub opremljeni zobni ambulanti skrajno neurejeno zobozdravstveno službo, dalje pripadniki JLA in drugi. Seveda trije terapevti v zobni ambulanti in eden v šolski vsega dela ne zmorejo, čeprav imata tudi podjetji To- Opekarno Dvorska vas pri Radovljici so pred nedavnim popolnoma preuredili in jo izročili svojemu namenu, o čemer smo že pisali v našem listu. Poleg preurejenih obratnih prostorov so zgradili garaže, mehanično delavnico, povečali upravne prostore, zgradili požarno varnostni bazen, nov električni daljnovod, kanalizacijo in odkrili nove glinokope. Razen tega so zgradili tudi obrat družbene prehrane in sanitarne prostore. Tako bo opekarna predvidoma v letu 1962 ustvarila pri enakem številu zaposlenih za okoli 75 milijonov dinarjev, medtem ko je leta 1959 ustvarila za 18 milijonov dinarjev, (Na sliki: nova opekarna.) — MB nišnico so zgradili 1928. leta in ,ie za sedaj osrednji zdravstveni objekt za ves zasavski industrijski bazen, čeprav je že davno premajhna in neustrezna. Predvčerajšnjim, na praznik mladosti pa so mladinci in mladinke zasadili prve lopate za izgradnjo novih prostorov. Investiroji del so vsi trije zasavski občinski ljudski odbori — |llllllllllllllllllllli|lljllI!l||IH | • POSTOJNA: Graja neurejeni družbeni prehrani Postojnčani so doslej izrekli na zborih volivcev, sin- 1 | dikalnih sestankih in drugod že vrsto upravičenih pri- J 1 tožb in tudi predlogov na račun neurejene družbene pre- 1 ( hrane. Edini obrat — ljudska menza — posluje v izredno fj s slabih razmerah in predvsem tesnih prostorih, saj se tu g p hrani trenutno najmanj 330 abonentov. Razen tega pa še m M čakajo številni interesenti. Volivci in člani sindikatov p 1 grajajo predvsem občinski zbor proizvajalcev, ki je že j § pred časom dobil predlog občinskega sindikalnega sveta, p 1 naj se z večjo mero odgovornosti loti ureditve tega pro- p g blema oziroma naj imenuje komisijo, ki bi pomagala ure- s p diti to zadevo. Koliko časa bodo morali še čakati? . g -sky 3!l!!l!ll!!lllllllllllllllllllll!l!l!l!!l!!!ll!llll!lllllllllllllll!lllll>llllllllllllllllll!lllllllll!!!!!!lll!llllillll!llllll!!lll!!l!li!llllll!!!llll!!llli!llllllllllllll!!liIIIIII1!!ll!llll!l!!!!l!!lllll!lll!lilll!llllllll1i mos in Slavnik lastni zobni ambulanti. Prebivalci koprske in sosednjih občin zato pričakujemo od uprave Zdravstvenega doma v Kopru, da bo z zgraditvijo novega poslopja, za katerega so pred dnevi položili temeljni kamen, kmalu uredila v Kopru tudi sedanje težave z zobozdravstvom. -sky ||lllllll!lll!il!!l!lll!ll!il!lllll!IIIIUIIIIIIIIII!llilllllllilllll!!llilllllllllll!lii!l!lllll!l!!!il!l!ll!lllllllll!lllll!lll!l!llllllllll!!lllllllllllllllllll!!l!l!llllll!ll!IIUII!l!ll!ll!lllllllll!l!lllll!!IIU!l!l!!!l!l!l^ 1 Pred nekaj meseci je začela v Zagorju obratovati nova mo- jg m derna hidrama. Proizvaja hidrirno apno, ki ga nujno po- g p trebuje tudi nova opekarna trboveljske termoelektrarne. Ta p | izdeluje opeko tudi iz eiektrofilterskega pepela, (Na sliki g 1 nova hidrama) — č š m l!lllllllllll!l!l!llllllllll!lllllllll!!!llllllllllll!ll!llllllllllllllllllllllllllll!]l!l!llll!llllllllll!ll!llll!l!l!llllll!!llll!ll!l!!lllll!llllllllllllll!llllllll!ll!lllll!l!lllll!!!illlllll!llllllllll'll!!l!!l!l!ll!IUUIIIIIIII. potrebne prostore. Čeprav obrat še ni začel obratovati, imajo že naročila za vse leto. Tako bodo delavci tega obrata zasteklili novo ravensko valjarno, prostore v novem oddelku slovenjegraške bolnišnice in nov oddelek šoštanjske usnjarne. P. Iz Ožbalta Sindikalna podružnica podjetja Tehnogradnje iz Ožbalta skrbi tudi za kultumo-prosvetno življenje svojih članov. Tako imajo ti na razpo-. lago pet radijskih sprejemnikov, bogato knjižnico, revije in druge slovenske in hrvaške časopise. Člani kolektiva so še posebej veseli raznih gostovanj zabavnih ansamblov. F. S- • AJDOVŠČINA: Platneno naselje gradbenih delavcev Uprava za ceste, tehnična sekcija Ajdovščina, ki je prevzela gradnjo ceste od odcepa v Strunjanu pri Portorožu do novega doma ZVVI na strunjanskem polotoku v dolžini 1600 m, se je odločila za dokaj nenavadno, vendar edinstveno ureditev stanovanjskega vprašanja svojih delavcev. Uprava je namreč nabavila štiri velike • TRBOVLJE: Začetek gradnje nove bolnišnice V Zasavju so v zadnjem času z združenimi sredstvi uredili vrsto problemov. Letos pa so pred novo pomembno nalogo: pričetkom gradnje nove bolnišnice v Trbovljah. Sedanjo bol- IBillllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllll^ • NOVA GORICA: 13 ekonomskih enot Po daljših razpravah so v novogoriški tovarni pohištva prišli do zaključka, da imajo vse pogoje, da ustanovijo 13 ekonomskih enot. Dohodek bodo začeli obračunavati v okviru enot s 1. julijem. Ob analizi letošnjih prizadevanj so ugotovili tudi znatne gospodarske uspehe. V prvem tromesečju so namreč presegli proizvodni načrt za 13 odstotkov in hkrati zmanjšali stroške za več kot 10 odstotkov. L. K. Iilli!!!!!!llll!!llllllll!lll!llllllllllllllllllllll!llllllll!!l!llll!lll!l!lllllllllllllllll!llll!lllllllllllll Trbovlje, Hrastnik in Zagorje. Seveda pa bodo morale gradnjo podpreti tudi vse zasavske gospodarske organizacije in posamezniki. Gradbeni odbor za gradnjo bolnišnice v Trbovljah je te dni že izdal posebno obvestilo, v katerem prosi vse prebivalce Zasavja, naj bi prispevali za gradnjo bolnišnice po en delavnik. Menijo tudi, da bi lahko kmetijske zadruge, zadružniki ter ostali prispevali gradbeni les, Cementarna Trbovlje pa p!o možnosti cement. Opekarna rudnika Trbovlje-Hrastnik in Tovarna zidakov pri Termoelektrarni Trbovlje opeko. Industrija gradbenega materiala v Zagorju ob Savi apno itd. Letos predvidevajo, da bodo zgradili otroški oddelek, potem porodniškega in dozidali k staremu poslopju še trakt za potrebe kirurškega oddelka. (k) • TOVARNA IGEL KOBARID: Deset let dela Kolektiv tovarne igel v Kobaridu je te dni svečano proslavil deseto obletnico ustanovitve podjetja in delavskega samoupravljanja. Uspehi, ki so jih ob tej priložnosti analizirali, so res razveseljivi* in izpodbudni. Ob ustanovitvi je podjetje proizvajalo le nekaj igel za šivalne stroje, v nekaj letih pa je potem osvojilo proizvodnjo ročnih, čevljarskih, sedlarskih in krznarskih igel, pletilk in kvačk ter nazadnje še več vrst tekstilnih in injekcijskih igel, kar je najpomembnejši dosežek kolektiva. Podjetje izdeluje trenutno skupaj 415 raznih vrst proizvodov. S svojo proizvodnjo strojnih pletilnih in ročnih igel krije že vse domače potrabe. Za prihodnje si je postavil kolektiv pomembne naloge. Do konca 1965. leta naj bi potrojili vrednost proizvodnje in skladov. Med bližnjimi nalogami je odprava ozkih grl v strojnem in injekcijskem obratu ter ureditev lastne galvanizacije, ki bo omogočila izboljšanje kvalitete izdelkov ter njihovo pocenitev. L. K. • KMETI JSKO-GOZDNO GOSPODARSTVO LENDAVA: Obratni sindikalni odbori Delovna mesta Kmetijsko-gozd-nega gospodarstva v Lendavi so oddaljena med seboj tudi po 15 km. Zato se.le dvakrat na leto zbere ves kolektiv, In sicer ob prazniku podjetja in na rednem občnem zboru sindikalne podružnice. Na tem posestvu se ukvarjajo z različnimi .dejavnostmi kot poljedelstvom, živinorejo, gozdarstvom In pletarstvom. Ker je skoraj več kot polovico delavcev In delavk zaposlenih v pletarskem obratu, je Kmetij-sko-gozdno gospodarstvo lani vložilo svoja sredstva predvsem v to dejavnost. Zgradili so pletarsko delavnico, za kar so porabili okoli 20 milijonov. Čeprav nimajo kmetijskih strokovnjakov, so lani kar dobro gospodarili. Letos so dobili precei novih tehnikov, kar se pri gospodarjenju precej pozna. Zaradi boljšega gospodarskega uspeha podjetja, so lahko povišali tudi prejemke delavcev. I. S. • GORIŠKA: Nove šole V goriškem okraju, kjer imajo okoli 16.000 šoloobveznih otrok, čutijo veliko pomanjkanje šolskih prostorov, V težavah so še predvsem v večjih industrijskih središčih. Zadnja leta posvečajo zato temu precej skrbi in kaže, da bo kmalu bolje. Trenutno gradijo v okraju nove osemletne šole v Novi Gorici, Ajdovščini in Kanalu. Razen tega gradijo v Novi Gorici industrijsko šolo pohištvene stroke z lastnim internatom. V kratkem bodo začeli graditi novi šoli še v Dobrovem v Goriških Brdih ter v Desklah. Gradnjo šole v Desklah bo finansirala Tovarna cementa in salonita Anhovo. Načrte za gradnjo šol pripravljajo še v Šempetru in Tolminu. Skupaj bodo letos investirali v šolstvo na območju okraja nad 250 milijonov dinarjev. V prihodnjih štirih letih pa naj bi porabili okoli milijardo dindrjev. S tem bodo v glavnem uredili materialne probleme šol* stva na Goriškem. L. K. • CEMENTARNA TRBOVLJE Prvi cementni mlin Pred nedavnim so v Cementarni Trbovlje slavili pomembno delovno zmago. V pogon so spustili moderni cementni mlin. Slavnost je bila še toliko pomembnejša, ker je to napravo izdelal ljubljanski Litostroj v kooperaciji s švicarsko tvrdko »Escher-Wyss« iz Zuricha. To je že njihov drugi mlin te vrste. Enega so namreč pred meseci montirali v cementarni Anhovo. Mlin lahko zmelje na uro do 26 ton surovega klinkerja. Njegova prednost pred mlini odprtega tipa je tudi v manjši porabi električne energije. Njego- r—' * * pl II va učinkovitost zavisi v glavnem od 50-tonskih krogel iz posebne zlitine, ki meljejo oziroma drobijo klinker: Ta mlin je šele prva delovna zmaga v sedanji fazi rekonstrukcije cementarne. Upajo, da bodo začeli s poskusno proizvodnjo že za letošnji Dan republike. (Na sliki: novi mlin.) . ........ ... . i. Obrat Lukavci križevskih opekarn bodo kmalu popolnoma dogradili in opremili. Ta opekarna je pomembna še predvsem zato, ker ima tu zagotovljeno izredno kvalitetno glino, predvsem za strešno in votlo opeko. Po dograditvi bo to eden najmodernejših obratov pri nas. (Na sliki obrat Lukavci križevskih opekarn.) — F M SMRT OBSOJENA PODRUŽNICA V starodavnem Turkulu, nekoč glavnem mestu finske dežele, je ena izmed sindikalnih podružnic obsojena — no smrt. šteti so ji zadnji dnevi, prav kot človeku, ki so mu zdravniki povedali, da za njegovo zahrbtno bolezen ni zdravila in da ga čaka le še dva ali tri mesece življenja. Otožno in z očmi, skaljenimi zaradi spomina na svoje svetlejše in bolj junaške dni, se sindikalna podružnica pripravlja, da bo postala preteklost. Kakor je v takih trenutkih navada, se tudi ona spominja tistih, ki jim je dolžna zahvalo za prizadevanje in požrtvovalnost. V mislih imamo podružnico Sindikata živilskih delavcev v sladkorni tovarni »Aura«. V prvih dneh junija se bodo v tovarni ustavili stroj k ki se potem ne bodo več vrteli. Lastniki, delničarji koncerna Finska- sladkorna družba, so sklenili tovarno zapreti, ker je zastarela in ne more več prinašati nekdanjih dobičkov. Proizvodnjo hočejo koncentrirati v nekaj najmodernejših, avtomatiziranih tovarnah, ki omogočajo visoko stopnjo eksploatacije. Stroje, ki jih je tehnični napredek prehitel, bodo prodali za staro železo, uporabni inventar pa prepeljali drugam ali ga prodali. »Kaj pa ljudje, ki so delali pri teh strojih? Kaj bo z njimi?« sem se vprašal. Pomagali jim bomo, kakor in kolikor moremo, ne da bi to škodovalo našim interesom. Tako nekako bi lahko označili odgovor gospodarjev sladkorne tovarne. In še: sicer pa to ni naša skrb; znajdejo naj se, mi smo bili doslej že tako preveč obzirni. Bolezen je počasi grizla tovarno. Od nekdanjih 300 delavcev in 20.000 ton sladkorja je prišla v minulih desetih letih na 75 delavcev in na proizvodnjo 8000 ton. Tačas so odpuščali mlajše, obdržali pa so starejše, bolj izkušene delavce. Zakaj to je humano, hkrati pa se tudi bolj izplača: kljub manjši proizvodnji se je povečala produktivnost, s tem pa tudi dobiček od zastarelih, že zdavnaj dosluženifet naprav. MRAČNI TONI NEGOTOVE PRIHODNOSTI Odpust bo najbolj prizadel starejše delavce, ki še niso prišli do tovarniške pokojnine. (Na Finskem nimajo splošnega pokojninskega zavarovanja delavcev). To se je videlo tudi na zborovanju v turkujskem delavskem domu 7. aprila 1961. Ta dan bo zapisan kot eden poslednjih datumov v dolgo, bojev, uspehov in težav polno zgodovino sindikalne podružnice, dan, ganljiv zaradi človeške topline in tovarištva, ki so ga pokazali na tem zborovanju, zasanjan glede vzdušja, v katerem je zborovanje potekalo, in bolesten zaradi problemov, ki so jih obravnavali. Zborovanje so sklicali kot verjetno zadnji slavnostni sestanek podružnice, da bi izrekli priznanje tovarišem, ki so praznovali 25-letnico pristopa v članstvo sindikalne podružnice. Bilo je pet tovarišev in ena tovarišica. V znamenje pozornosti in priznanja za dolgoletno delo in zvestobo jim je sindikat podelil spominske značke in naziv »brezplačnih članov«, se pravi, da jih je oprostil plačevanja članarine, ki je sicer precejšnja: odstotek od rednih mesečnih prejemkov. Slavnostna seja se je začela z govorom predsednika podružnice, ki je razložil položaj kot posledico opustitve tovarne in dejal, da je podružnica zahtevala od oblasti, naj ji pomagajo iskati zaposlitev za tiste, ki bodo ostali brez dela. Iz razprave po njegovem govoru so odmevali mračni toni negotove prihodnosti. Nekje v zraku je visela misel: Mar je to nagrada za dolgoletno delo in prizadevanje? Iz nas so iztisnili vse, kar so mogli, zdaj pa nas odslav-Ijajo kot nepotrebne. Kje je tu pravica? Po odmoru je predsednik prebral imena slavljencev ter se jim v imenu članstva zahvalil za nesebično, požrtvovalno delo, nato pa jim je izročil spominske značke. Ganljiv je bil pogled na tovarištvo, ki združuje te stare sodelavce, in na njihova lica, polna hvaležnosti za izkazano pozornost. »•NAM SE NI NAJHUJE...« Delavci »Aure« so stari povprečno 55 let. Mnogi izmed njih, ki so zdaj stari in bolehni, so vložili v tovarno mladost in vse svoje življenje. Kaj bo zdaj z njimi, se je vprašal še zdrav in močan petdesetletnik, tovariš Koskimies, tajnik podružnice. Nam . še ni najhuje, je rekel, v takih primerih se delavcem po navadi še slabše godi: brez dela ostanejo, prepuščeni sami sebi. Pri nas pa bo bolje,-verjetno po dogovoru tovarniške uprave z vlado. Tisti, ki jim je vsaj šestdeset let, bodo prejeli pokojnino, sicer majhno za naše razmere, vendar je tudi to bolje kot nič. Druge — teh je manj — bodo premestili v modernejše tovarne iste družbe, tretja skupina pa si bo morala poiskati delo drugje. Tem bo najslabše. Pre-kvafilikacija je težka, selitev pa boleča, če sploh prihaja v poštev po 40 in več letih, ki jih je ta ali oni preživel v tem kraju. V njihove domove se je naselila mora brezposelnosti. Upajmo, da jo bodo izgnali iz svojih stanovanj. »Kako pa je v takem položaju pri vas, v Jugoslaviji?« nas je vprašal. Povedali smo mu, da pri nas ni problemov te vrste, ker skupnost poskrbi, da vsakdo dobi delo, stroji pa so za to tu, da pomagajo človeku, ne pa, da bi mu jemali možnost za obstoj. Še dolgo smo zbranim delavcem pripovedovali o naši družbi, o njenih težnjah in o problemih, s katerimi se spopada, potem pa nam je Koskimies rekel ob odobravanju navzočih: »Med vojno smo z veliko pozornostjo in simpatijami spremljali težavni boj jugoslovanskih partizanov proti sovražnikom. Po vojni smo občudovali Tita zaradi njegovih odločnih stališč in vztra-r janja na poti, ki jo je izbral. Zdaj, ko je v Jugoslaviji razvil svojo novo linijo, intenzivno, odločno in logično, in ko ga stari prijatelji niso razumeli, uživa takšna doslednost pri nas veliko upoštevanje. Jugoslovanskim narodom želimo vsestranski uspeh. Prosimo vas, posredujte naše pozdrave svojim tovarišem! To ni misel posameznika, temveč želja, ki prihaja iz src vseh, nas.« Njegovi tovariši so potrdili te besede. Nismo podvomili o njihovi iskrenosti. Ob negotovi usodi proletariata iz »Aure« je jugoslovanska stvarnost pridobila še večji sloves zaradi človečnosti in lepote. MILOŠ MARINOVIC Čez sedem dni bo Dunaj ime, ki bo največkrat izgovorjeno, največkrat natiskano, kajti zaželel bo dobrodošlico in ponudil gostoljubnost dvema velikima: "i predsedniku vlade Sovjetske zveze Nikiti Hruščevu in pred-sedniku ZDA Johnu Kennedgju. Obe zastavi, sovjetska in ameriška bosta zaplapolali visoko nad strehami dunajskih palač in gradov ter oznanjevali vsemu svetu, da sta si segla v roke voditelja epohe vesolja. Za mesto ob Donavi je že ugotovljeno, da je v njem značilno vzdušje: pomiritev in diplomatski kompromis, kadar gre za srečanja in ugotovitve v politični areni. Ta resnica je že stara skoraj 150 let. Zadnji sestanek velikih, to modroval: »Če ima človek na -----------~ V , / " . , ____‘ ;0 za- se nravi Rusiie in Zahoda ie bil Dunaiu araumente v rokah se- °Peret- Predsednika Kennedg m navdušenost za kompromis, za se pravi Kusije m zanoaa, je ou Dunaju argumente v rokah, se H šč t bosta ime. clovoljni bodo, če bo predsed- leta 1815. Po tedanjem ceremo- de m govori o njih s svojim , ^ . c, ? ^ j, v nialnem Dunajskem kongresu je partnerjem. Potlej se sporazu- J? dovolj časa. aj rz ni i - ni ' , . t, ,? vala- v Evropi zavladal mir, ki je tra- meta, se poslovita, odideta in hko, dajn pnsostvova a one - ve i i Jnidraaocenej- vsakdo od njiju trdi, da je zrna- om velikanov današnjega glas- ce, ki je polna najdragocenej^ ta doba, kakršna je po letu 1815. znamenju sto in sto bleščečih njihova znana lastnost. Drugo-Nek vratar v hotelu ie takole P^sov, gala predstav, parad, značilnost zanje pa je, tako vsa rirnr.nl- ima čiLlk r,n koncertov, oper in razglašenih poudarjajo številni opazovale- jal desetletja. Pred šestimi leti je bil ves gal v razgovoru. Mogoče bo s DIM J1961 benega sveta. Med njunim bi- ših svečnikov in zrcal, obema vanjem na Dunaju bodo nam- velikima. Iz te palače so sveti reč Leopold Siokovski, Herbert rimski cesarji upravljali z vec-von Karajan in veliki violinist jim delom Evrope več kot sto Sovjetske zveze David Ojstrah let. V tej palači bo predsednik priredili' koncerte in pripravili Sharf bržkone obedoval s Ken-sladokuscem na tem področju nedgjem in Hruščevom. V krO' poseben užitek. niko te 700-letne palače bodo Niti Hruščev niti Kennedg ne tako vpisali pomemben dogo-bosta imela časa, da bi si ogle- dek. dala dunajske gozdove in vino- Menijo, da bo John Kenno-. grade. V teh vinogradih je bilo dy prisostvoval v nedeljo zju- Dunaj na cestah. Melodije valč- Kennedyjem in Hruščevom prav 15. maja 1955. leta na tisoče Du- traj v mali kapeli palače kov so hitele iz ulice v ulico in tako. Če se bosta ta dva spora- najčanov. Tisti, ki so ostali v Briicknerjevi maši v E-molu-Dunajčani so plesali. Peli so, zumela, tedaj lahko gremo spet mestu, so se vrteli po tlaku, ti v Ker se Hruščev ne udeležuje razbijali čaše jn si nazdravljali na ulice. Ves svet naj gre na vinogradih, so se vrteli po izli- takšnih svečanosti, seveda ne bo z vinom. Tedaj so namreč So- ceste in popije čašo ali dve, kaj- zanih lesenih tleh in praznovali slišal slavnega zbora dunajski1 vjeti in zahodne dežele umak- ti mogoče pa pot do miru le ni odhod zaveznikov. Konec vojne dečkov, ki pojejo v tej kape i-nile iz Avstrije svoje čete. To- tako trnova«. okupacije, svobodo in nevtral- Številni turisti mislijo, da J vornjaki in letala so zapuščala D ^ nost Dunaj mesto intrig, vohunstva m to živopisno glavno mesto ob * P™ h Z Hn hn vr^ Po mneniu strokovnjakov je tihotapstva in da v njem Anton Donavi časnikih pričakujejo, da bo pri- nevtralni Dunaj< vsaj tako se Karas še vedno igra na citre ti- Nadvse živahno in bobneče sl°.na, sestanku Hrusčev-Ken- ^ najprimernejge mest0 Za se- sto slavno melodijo iz jiima je bilo tudi po Dunajskem kon- ne'?y.d° T*!!stanek velike dvojice. Pravijo: »Tretji človek«. Ne, to je le spo-gresu, tedaj, ko se je pisalo 1815. tZZ Vzhod ie Vzhod- Zahod Pa Za- min na. okupirani Dunaj. Takrat Skozi devet mesecev po vrsti so dama niishjo namreč na idejo, hocL Dunaj pa je stikališče obeh. so nad njim plapolale zastave kralji in cesarji ter velmožje da ^ treba vse sP°re ™ trenut- Tu sg srebata vzhod in Zahod, štirih velesil. Zdaj je Dunaj me-Rusije Prusije, Avstrije Angli- Zlj^aj^T n^mmajenoZ " Dunaj nekateri že sfoletja St0 belih k0ni’ “ ali pa ^ je in Francije v svetlečih dvoranah pod bogatimi lestenci ple- sali valčke in proslavljali mir so p°?!osni ™ to idejo ZniS0 ma. , , ^ pozabili vzklika cesarice Manje 'tnr\ m rt t-iml nnm c Lri h x katerem se vrti V tem mestu človeka mine tr- ogromno železno kolo v Fratru, to pa je diplomacija Avstrijci Osnujejo »evropsko topilnico«, nitih. Mesto, v mesto, kjer so posejani sporne- uunLu,,i. _ .. .. . , . . , Če si bo Jacguelina Kenne- niki cesarske preteklosti, v ka- Nikita Hruščev in John Ken- želela °Sledati znamenitosti terem buči glasba in se preta- nedy bosta na Dunaju samo dva f l> s e ’ mesta, bo nad trgovinami videla ka vino iz okoliških vinogradov- dni. Kljub temu pa vedno opti- veseLa-<< imena Slovanov, Nemcev, Itali- To so zdaj značilnosti mesta oo mistično razpoloženi Dunajčani Neka Dunajčanka je novi- janov> Madžarov in Turkov. Donavi. pričakujejo, da bo to dovolj za narjem resno izjavila: »Vsi sve- Marsikdo je prispel na Dunaj in Prihodnji teden lahko P°sta' to, kar mora priti. Pričakujejo tovni problemi bi bili rešeni, če ostal v njem ali pa ima nanj ne Dunaj mogoče sinonim z.a namreč, da bo po sestanku vo- bi bila Carolina Kennedg poro- čudovite spomine. novo obdobje na poti do resnte- diteljev Sovjetske zveze in ZDA čena s Hruščevom.« Dunajčani bodo visoke goste nega miru. Na takšen Dunaj 0 mogoče spet zavladala tista zla- Dunajski sestanek 1961 bo v nadvse prisrčno sprejeli. To je bil spomin najlepši. po napoleonskih vojnah. NAJBOLJ TRAGIČNA VOJNA NAŠEGA ČASA O AS: MIT ALI RESNICA? Kaj pišejo francoski časniki o alžirsko-francoskih razgovorih v Evianu: Umirjeni »Figaro«: Normalno bi bilo, da dva elementa vplivata na ukrepanje Fronte narodne osvoboditve Alžirije. Z ene strani odobravanje po vsem svetu liberalne in realistične francoske politike o alžirskem problemu, ki jo je definiral general de Gaulle, z druge strani pa ogromna želja za mir alžirskih muslimanov, ki so zdaj pomirjeni s francoskimi odločbami v zvezi s premirjem in z osvoboditvijo zapornikov. Desničarski radikalni časnik »Aurore«: Med obema strankama je očividna želja, da nadaljujeta delo, kljub oviram, ki jih še niso preskočili in ki jih tudi niso zaobšli. V Evianu ne želijo, da bi razgovore prekinili. Neodvisni »Parisien Liber e«: Armada izvršuje ukaze vlade. Vsekakor bo še veliko žrtev, ki morajo biti. Mnogi Francozi se bodo vprašali, ali bo še dolgo časa upravičeno zahtevati v zdajšnjih okoliščinah takšne žrtve armade, ki je plačala že krvav davek za vzdrževanje Francozov v Alžiriji? Člani delegacije začasne alžirske vlade pred Park hotelom v Evianu, kjer so francosko-alžirski razgovori. V sredini pred mikrofonom vodja delegacije Belkasem Umirjeni levičarski »Com-bat«: Če so razgovori obsojeni na neuspeh, pa imata oba partnerja kljub temu priložnost, da razložita osnovne smernice svoje politike. Za to skrajno mofe-bitnost si je začasna alžirska vlada rezervirala poslednjo karto: Vprašanje Sahare. Zmerni levičarski »-Pariš jour«: Nedvomno bo na Alžir-ce vplival razgovor de Gaulle — Kennedy in sestanek Hruščev — Kennedy. Po vsem tem so še nadalje možne vse domneve, optimistične in pesimistične. Treba je samo videti, ali bodo Alžirci, če gledajo v prihodnost, dojeli v primeru, če imajo odgovorne državnike, da ne morejo brez Francije? Organ francoske Socialistične stranke »Populaire«: Če so možnosti za sporazum, ne zavlačujmo ga. In, kljub spoštovanju, ki ga je moč gojiti proti tujemu verskemu prepričanju, ni potrebno, da bi bilo preveč praznikov, med katerimi bi se razgovori prekinili, medtem ko bi puške in bombe še naprej govorile. Organ Komunistične partije Francije »Humanite-: Ko se Alžirci upirajo, da bi prenehali z ognjem, zanje ni važna procedura. To je za njih načelno vprašanje: oni hočejo biti gotovi, da velike žrtve njihovega ljudstva ne bodo zaman. Vsi francoski časniki pa tudi ostali na Zahodu, pišejo, da se pojavljajo vsako noč po zidovih Alžira tri črke, ki jih pišejo neznane osebe. OAS. Vsako jutro ukažejo vojakom, da jih skrbno zbrišejo. OAS pomeni: »Organizacija tajne armade«, pomeni ilegalno mrežo, ki na vse mogoče načine nasprotuje razgovorom z alžirskimi uporniki in samoopredelitvi Alžirije. Več kot 200 atentatom s plastičnimi bombami pripisujejo, da jih je izvedla OAS. Nedvomno zavzema orga^: zacija pomembno mesto v * govorih, ki jih pletejo po ka nah in barih v Alžiriji- a-katerih ocenah razpolaga ^Ionizacija tajne armade s P1"*0 . j-no 6000 ljudmi na območju ^ žira in prav toliko v ostalih lih Alžirije. Organizirana celicah, v katerih je po 10 0 Vsaka celica ima »sekcije za pad«, katerih dolžnost je, “a -j vršujejo atentate s plas bombami. Večina članov Domoami. večina cianuv nizacije tajne armade je s 3 manj kot 25 let. O vsem ted1 y-e ni gotovih podatkov. OAb 0 skrivnost in o njej lahko s . domnevamo. Slišati pa ie rz3-pombe, da je v bistvu organ t cija tajne armade bolj rnlt ^jdi kaj drugega. Tako menijo , v predstavniki francoske vla« Alžiriji. VZVRATNA VOŽNJA Francoski minister za »ZASLUŽNI« UP( Al^ Louis Joxe je takole definin3^ P ^ jem »vladati«: Vladati pomenl^a vsemi sredstvi preprečiti, da poti1 v prihodnost ročico za hitr premaknemo v »rikverc«. okoje^ Franz von Papen, naci zločinec, ki se je »zaradi Por0^aZ-kanja dokazov uspel izogniti ^ ni na niirnberškem procesu, 1 dni zahteval od administrath’^ ga sodišča v Franburgu, naj ^ dodelijo starostno pokojnin0 usluge, ki jih je napravil ^0j-ji kot major v prvi svetovni ni. Razumljivo je, da von pa^e ni zahteval pokojnine za uS^a. v drugi svetovni vojni, saj j® no, da je bil med pobudnik1 tlerjevega udara 1933. leta 111 memben nacistični diplornat;. v je bil Hitlerjev veleposlan^^ Ankari, se je spletla znana Cicero. z i v i j i; \ j e i.i i i v \ o s t « Zim j e i j e i \ /. \ \ vos r PRI STROKOVNJAKIH INŠTITUTA ZA PROUČEVANJE ZEMLJIŠČ »ŽIVLJENJEPISI« ZEMLJIŠČ 'j Popravi je prvi psd.olcški zsmljevid Jugosiavije — »Kvttdm-Utti« ncšega ozemlja na svetovnem zemljevidu — Znanstvena ^lanova, katere dejavnost koristi več gospodarskim panogam Strokovnjaki inštituta za proučsvar Zfmljišč,-ki raziskujejo tipe in se-B 0 ^1, lahko postrežejo z množico atkdv o uporabi rezultatov svojega ■J* v kmetijstvu in gozdarstvu. V de-Prostorih ljudi, katerih naloga je a drugim posredovati »življenjepise« ^sameznih področij tistim, ki skrbijo u uPorabo agrotehničnih ukrepov in f. etnil1 gnojil ter pripravljajo melio-ka’1 6’ Se P°^utiš skoraj kot obiskovalec tj Ke Salsrije, zakaj v vsakem prostoru ; ^kažejo velike pedološke zemljevide, e ane v barvni tehniki. ' m ^ barvnih »življenjepisov« na Jiah razbereš na primer, katera pod-. |a je treba zavarovati pred erozijo, čist ^Htetijstvo uporablja ponekod v..° gozdno zemljo, da gozdovi/pokrila izrazito kmetijska področja itd. Vsi ^mljevid! v mnogočem koristijo raz-gospodarskim panogam. ^ nženirji in njihove delovne skupine, jj.,2 ustreznimi aparati vsak mesec od-» ^° na teren, prav zdaj pripravljajo ^-atke za prvi pedološki zemljevid Eoslavije v večjem obsegu. Doslej so Siiv-^ Polovico kmetijskih zemljišč v Ijj 'i*. Hrvatski in Makedoniji. To za-ž6eVn°’ zel° težavno nalogo opravljajo bo let- Strokovnjaki pravijo, da Vid zal?liučieno do leta 1965. Zemlje-tov 130 naiveč koristil gozdarjem, kme- ročju. V inštitutu pripravljajo razen tega zemljevid, ki bo kmetijskim strokovnjakom posredoval podatke o dveh milijonih hektarov zemlje v severnih delih dežele (Podravina, Posavina itd.) za izvedbo planiranih melioracij. Po uvedbi novega načina poslovanja v naših inštitutih je Inštitut za proučevanje zemljišč znatno razširil svojo dejavnost. Soustanoviteljica tega inštituta je tudi »Agrokemija«, poslovno združenje proizvajalcev rudninskih gnojil. Tako bodo proizvajalci po združenju kot svojem predstavniku dobivali od inštituta na lastno zahtevo potrebne podatke, na podlagi katerih bodo lahko planirali proizvodnjo. P. DRAGAgEVlC Proizvodnja patentirane žice P7M KAKO SO V JESENIŠKI ŽELEZARNI DELAVCI-RACIONALIZATORJI PREMAGALI TEŽAVE PRI PROIZVODNJI PATENTIRANE ŽICE P 7 M USPEH PO TREH LETIH «ih cem in graditeljem velikih promet- na KVeŽ’ tudi drugim. Zanimivo je, Pori 2 zemljevida mogoče razbrati ero,r°Žia, ki jih bo treba zaščititi pred vJ, °’ ker voda povzroči vsako leto 6lJo škodo. je J^azfn Lega pomembnega opravka pa "feiji čila 1 i^g0 Pedploški zemljevid naše dežele v Ji^^m merilu, tako da bi ga vklju-v Pedološki atlas sveta. nir ■r°*i koncu prejšnjega leta so inže-Zeji*.. 0pravili naročeno delo in poslali ta o ‘evid na naslov FAO. Nedavno je ^Vurganizacija po jugoslovanskem dru-oCe ,.Za Proučevanje zemljišč ugodno hval i '2cleiani »življenjepis« ter se za-sod : Za Prizadevno in zelo natančno ovanje naših strokovnjakov, čan rneniena zaključena in še nedokon-iavn ^e^,a pa ne zajemajo celotne de-č5 0S« te znanstvene ustanove. Pred so v inštitutu izdelali pedološki * *vid Velike Morave z natančno j. ačenimi tipi zemlje. Vneseni po-§a 0 ^em terenu bodo nepreeenljive- ~~ za ureditev trase avtomo- Pred leti so začeli jeseniški žele-zarji izdelovati patentirano žico, ki jo v vedno večjih količinah potrebuje naša lahka, gradbena in predelovalna industrija za izdelavo žičnih vrvi, raznih 'Hi 0 Ra ■ bnsrmena i^,*_ceste po dolini te reke in tudi za op nujne regulacije na tem pod- Anton Grošelj, obratovodja žične valjarne Železarne Jesenice. V podjetju je začel kot težak-tekač konstrukcij iz prednapetega betona, za cestne in železniške mostove, za^ električne daljnovode in še v nekatere druge namene. Valjavci in za njimi žičarji so morali premagati vrsto težav, da so sploh začeli izdelovati patentirano žico. Najtežje pa jih je šele čakalo. Kakovost tega izdelka namreč ni zadovoljevala. Zai-adi nestalne kvalitete patentirane žice ^o kupci zahtevali pd železarskega kolektiva pismene izjave in potrdila, da železarna ne more izdelati niti potrebnih količin, še manj pa ustrezne kvalitete tega izdelka. S temi potrdili so hoteli odjemalci patentirane žice utemeljiti svoje zahteve za uvoz patentirane žice. To je bilo še leta 1958. Reklamacij je bilo iz dneva v dan več. Podjetje je naposled prenehalo s proizvodnjo tega izdelka. Strokovnjaki pa tudi delavci v žični valjarni so se zamislili. Kako naj delajo, kaj bo treba storiti,, da bi vendarle zadovoljili kupce, znova pridobili trg. Odgovor na to vprašanje je bil toliko težji, ker so valjčne proge in druge naprave v žični valjarni komaj ustrezale za valjanje navadnih žic. Obratovodja žične valjarne Anton Grošelj se je prvi lotil tega odgovornega dela. Ni bilo dolgo, pa je rešil problem kalibracije pri valjanju žice, kjer je potrebno 23 utikov in sprememb kalibracije. Za kaj gre pri kalibraciji? Osnovna surovina za valjarne so ingoti, kot kvader oblikovani bloki kovine, V žični valjarni te bloke »pošljejo« med valje, ki imajo vrezane nekakšne žle-biče-kalibre. Ko ingoti potujejo skozi, se vse bolj preoblikujejo, najprej iz kva-. ... dra v trapez, 'potem v ' kvadratasti profil, ki. mu naslednji kalibri posnamejo robove in nazadnje dobijo z valjčne proge okroglo žico. Ko je bil rešen ta osnovni problem, se je začela verižna reakcija novih težav. Ugotovili so, da dotedanji valji iz jeklolitine predlaganemu novemu tehnološkemu postopku nič več ne ustrezajo. Prvi asistent žične valjarne Franc Gašperin in referent za valje v ekonom- NAŠI EACIONALIZATORJI IN, IZUMITELJI USPEH JUGOSLOVANSKIH ZNANSTVENIKOV Kozarec hladne vode iz morja Uspeli poskusi za pridobivanje pitne vode iz morja čakajo v Ljubljani na realizacijo tf!r'Os[ boljše. V primeri z minulim letom pomeni precejšen korak napi®' In kar je morda še najpomembnejše, izrazitih odstopanj skoraj ni bilo. Vsaka pesem, vsak nastop, vsaka prireditev je bila veU'!<, doživetje. Ce je v minulem letu padla prenekatera kritična beseda 8 rovaš slabega izbora pesmi, s katerimi so se predstavili nastoP^ joči zbori, pa to nikakor ne velja za letošnji festival. Letos so zbof^ vodje posegli predvsem po umetni pesmi slovenskih in jugosl® vanskih avtorjev, izbrali so zahtevnejša dela. Presenečalo Pa . vendarle dejstvo, da so zborovodje tako malokdaj posegli po v'efl . nasmejani pesmi. V tem se gotovo še niso znali povsem pribl18 otrokovemu čustvovanju. A to je tudi edina pripomba, brzc edina za ves festival. Pomen letošnjega celjskega festivala pa je tudi v pogloblje06^ glasbeno-vzgojnem delu. V kritičnih pomenkih o vsakem nast°8 posebej so glasbeni pedagogi dobili tehtne napotke za bodoče d« ^ Posvetovanja glasbenih pedagogov pa so postavila temelje z® c* daljnji razvoj sodobne glasbene vzgoje. To daje letošnjemu f®5 valu še posebno tehtnost. Zato ne morem drugače, kot da zapišem: letošnji celjski feS val je v celoti uspel. CELJE 1961 Letošnji celjski festival mladinskih zborov, še veliko bolj pa same priprave nanj, se pravi občinske in okrajne revije mladinskih zborov, je znova potrdil, da je zborovsko petje najbolj množična oblika glasbene vzgoje. Lahko bi skoraj rekli, da vsa Slovenija poje. 42.883 mladih pevcev in 848 zborov, to so številke, ki jih je razkril letošnji celjski festival Na posvetovanjih o problemih sodobne glasbene vzgoje, ki so bila letos v okviru celjskega mladinskega pevskega festivala, je nekdo izmed glasbenih pedagogov duhovito označil, kakšna naj bo pravzaprav ta sodobna glasbena vzgoja. Približno takšna , je bila njegova misel: »Tako kot v našem družbenem življenju ne vzgajamo državljane samo v prijatelje socializma, temveč v aktivne člane socialističnega družbenega reda, tako tudi glasbene vzgoje ne smemo zreducirati samo na vzgojo prijateljev glasbe. Naloga glasbenega pedagoga je predvsem v tem, da pritegne, navduši, in vzgaja za aktivno glasbeno ustvarjalnost.« Ta misel pa je bila hkrati jedro vse razprave o sodobni glasbeni vzgoji. Sodobni glasbeni pouk v splošnoizobraževalni šoli naj bi bil zatorej zasnovan na aktivnem glasbenem udejstvovanju učencev. Pri tem pa je osnovna naloga glasbenega pedagoga, da ustvarja v razredu vedro vzdušje, da vdahne glasbenim uram čimveč mikavnosti, da vedno znova z vedno novega vidika odkriva mladini svet glasbe. Vsako pretirano teoretiziranje, ki pa ga je na žalost še vedno tako zelo ve- Posebno vzdušje na letošnjem celjskem festivalu so napravili številni gostje. Najbolj pa je razveselil prireditelje, nastopajoče in vse navzoče v festivalski dvorani prihod tovarišev Mihe Marinka in Borisa Kraigherja liko na naših splošnoizobraževalnih šolah pri glasbenem pouku, pa mlademu človeku vsiljuje samo odpor do glasbe ali pa ga naravnost potiska v sicer plehko, a zato ritmično in melodično mikavno glasbo. FESTIVALSKI ODMEVI VO.TISt.AV ILIČ, delegat Kulturno-prosvetne zajedniee LR Srbije in Saveza muzič-Rih društva LR Srbije: — Celjski festival je naplavil name izreden vtis. Ne toliko zaradi kvalitete, ta je nedvomno izredno visoka in v nobenem primeru ne nameravam zmanjšati njenega pomena, saj je bila kvaliteta marsikatere izvedbe na evropski ravni, temveč zaradi tako zelo velikega števila pevcev, ki so nastopili na njem. Priznam, če ne bi bil sam na festivalu, ne bi ni- ZORAN PALČOK, predsednik Saveza muzičkih dru-štava LR Hrvatske: — Mnogo ste ustvarili v Sloveniji na področju glasbene vzgoje mladega rodu, pa naj služijo za merilo pre- i-Svi&Sa koli verjel v podatke, da je tolikšno število mladih pevcev in tolikšno število zborov sodelovalo na občinskih in okrajnih revijah ter na festivalu samem. Res, neverjeten uspeh. Ce primerjamo število pevcev in zborov, ki jih imate v, Sloveniji, s številom prebivalstva, potem ste najbrž prvi v svetu, kar zadeva mrjiiičnost mladinskega zborovskega petja. soje principi kvalitete ali kvantitete. Podobne festivale, občinske in okrajne revije mladinskih zborov sicer pripravi janso tudi v drugih re publikah, toda le-te ne gredo nikoli v tolikšno širino in nikoli niso tako načrtno povezane s sistematično glasbeno vzgojo mladine, kot je to primer prav v Slovenijf. Organizacija tega festivala je primer( kako je treba pripravljati take prireditve. A organizatorji sami so tisti tip naših javnih delavcev, kakršne bi pri vzgoji mladine tako zelo potrebovali. Posebej pa moram omeniti, da je name napravilo globok vtis tudi razumevanje organov ljudske oblasti, ki so omogočili to veliko prireditev. Celje in Slovenija nam v tem primeru lahko služita vsem za vzgled. KIRIL SPIROVSKI, dirigent, član predsedstva glavnega odbora Radničke kul-tumo-prosvetne zajedniee I.R Makedonije: — Sodeč po kvaliteti izvedb, moram reči, da je ta festival velik korak naprej v primeri s tem, kar smo imeli doslej na področju jugoslovanskega glasbenega amaterizma. Kvaliteta je bila v nekaterih primerih celo talni zelo visoka, da bi sploh ne bilo več moč delati razlik med amaterizmom in profesionalizmom. Zato tudi ta festival ne more biti pomemben samo za Sloveniji), temveč v enaki meri tudi za vso Jugoslavijo, je izredno i>)-memben za našo celotno glasbeno vzgojo mladine. A ob kvaliteti moram poudariti tudi množičnost, ki ste jo dosegli v Sloveniji. Imeli ste resnično srečno t))-ko, da ste zajeli tolikšno število mladine v glasbeno ustvarjalnost in da jo tako zelo lepo usmerjate in vodite naprej. Res, neprecenljiv uspeh. PROF. EDMUND MACKO-VIAK, prorektor glasbene akademije v Poznanju: — Hvaležen sem za povabilo na ta festival. In moram reči, da je napravil na nas izreden vtis. Prepričani pa smo tudi, da bo ta stik, ki smo ga navezali med Jugoslavijo in Poljsko na tem festivalu, ostal tudi v prihodnje trden in da bo tako obojestranskb vplival na razvoj glasbene kulture. Mislim pa, da bi morali ta in podobne festivale v prihodnje obdržati, j ib ved- no bolj razvijati In si prizadevati dvigniti jih na čim višjo umetniško raven. Morali bi jih v prihodnje še razširiti, da bi se jih lahko udeležili tudi zbori iz inozemstva. Veliko pa bi pripomogla k nadaljnjemu razvoju glasbene kulture tudi stalna izmenjava zborov, iz-jnenjava repertoarjev, zborovske literature, Organizirati bi morali meddržavne konference glasbenih pedagogov in zborovodij o glasbeni vzgoji mladine in tako graditi pedagoške, sociolo- — Na šoli ne študiram® za revije, se ne ženemo za uspehi. Pojemo pač, ker nas to veseli. Priznam pa spet, ške, psihološke in splosuo-znanstvene temelje glasbene vzgoje kot del splošne vzgoje mladega rodu. MAJDA HAUPTMAN, dirigent zbora osnovne šole Sežana, ki je zastopal skupno s Kunejevim zborom LR Slovenijo na reviji jugoslovanskih in manjšinskih zborov na letošnjem celj. skem festivalu: da je lanski nastop na celjskem festivalu zelo bodrilno vplival na naše delo. Poznalo se je na disciplini, poznalo na zanosu, s katerim so peli vse leto otroci. Čutim tudi, da mi od lanskega leta otroci zaupajo, zaupajo mi kot dirigentu. Za letošnji uspeh smo zvedeli na koncertu v Laškem. Da bomo zastopali Slovenijo, tega res nismo pričakovali. fn mislim, da r,mo pred samim nastopom tako otroci kot jaz občutili precejšnjo težo odgovornosti. Ko pa so otrtici zapeli, so zapeli iz zadnje žile, z vsem žarom, ki so ga zmogli. Mislim( da smo zaradi uspeha vsi zelo srečni. Z novim šolskim letom bomo takoj začeli vaditi nov program. Prepričan sem pa, da bomo peli še z veliko večjim veseljem k^at doslej. Podobno kot pretirano teoretiziranje pa odbija otroka od glasbe tudi preveč enoličen glasbeni pouk. Klavir, violina in zborovsko petje so še vedno v veliki večini primerov edini načini glasbene vzgoje. Pa vendar, ali je res samo. v teh primerih moč zadostiti otrokovim interesom do glasbe? Ali pa se v tem skriva samo pomanjkanje iniciative glasbenih pedagogov? Njihovo pretirano poveličevanje klasičnih principov glasbene vzgoje? Pa naj že bo odgovor tak ali drugačen, nekaj je gotovo: prav na tem področju so tako rekoč neomejena pota sodobne glasbene vzgoje. Številni ljudski instru-mehti, ki jih ima na vsaki šoli vsej del učencev, bi lahko v mnogočem glasbeno vzgojo res nekoliko bolj »posodobili«, a posodobili v tem, da bi jo približali njenemu končnemu cilju, glasbenemu udejstvovanju. Je povsem vseeno, ali glasbeni pedagog otroka pritegne v glasbeno ustvarjalnost, ga torej pridobi z glasbo s pomočjo violine ali orglic, važno je le, da mu že v tej zgodnji dobi dozorevanja vzbudi ljubezen do glasbe in mu da prve osnove njene estetike, načina izražanja ... Dobršen del glasbene vzgoje sloni tudi na poslušanju glasbe. Doslej pa so glasbeni pedagodi na skoraj vseh šolah uveljavljali tovrstno glasbeno vzgojo samo v zaključnih razredih osemletke. Vendar pa dosedanje izkušnje razkrivajo, da v teh dveh letih ni moč privesti učenca do globljega razumevanja glasbe, in da je tudi sicer moč zaslediti pri otroku že v zgodnjih otroških letih to težnjo po poslušanju glasbe. Zaradi tega naj bi tudi v prihodnje glasbeni pedagogi že veliko prej in veliko bolj sistematično usmerjali in razvijali te otrokove interese. Prav tako kot v obveznem splošnoizobraževalnem šolstvu, pa bo tudi v glasbenem šolstvu potrebno glasbeno vzgojo nekoliko bolj posodobiti. Zlasti v nižje glasbene šole bodo morala čim-prej prodreti načela sodobne glasbene vzgoje, saj imajo le-te v samem sistemu glasbenega izobraževanja najbolj široko področje, to je od vzgoje mladine v dobre amaterje pa do usmen nja v poklicni študij glasbe-In menda ni potrebno še P sebej poudarjati, da mora t8‘la imenovana nižja glasbena^ 5 postati zaradi svojih na šir°ie zasnovanih konceptov glasb® vzgoje središče celotne glasb ^ dejavnosti — od izobraževani3 glasbi pa do aktivnega glasbe1^ ga udejstvovanja — na podv° komune. Zato tudi mora re^or^j glasbenega šolstva, vsaj na^ prvi stopnji, sloneti na nace.r da se naj glasbena vzgoja P181^ godi otroku in ne obratno. v ko šabloniziranje, ki se ga 0" ne glasbeni pedagog, lahko 83 kvarno vpliva na otrokov S1 beni razvoj. Doslej pa ie 0 ^ največ napak prav na tem P°r ročju. Učni programi so bili gosto zelo togi, glasbena vzg je vse preveč pogosto daj • prednost golemu . . glasbehb -86 ničnemu znanju, torej ozko st ^ kovni izobrazbi, dajala je Pre . nost individualnemu pouku m ^ skupinski glasbeni vzgoji, je bil v dobršni meri omejen ^ j® pouk klasične instrumente, ljudskih instrumentih, če S3 a šola sploh imela, pa je veljal manjvreden. Predsednik Društva 0^aS^ pedagogov Slovenije Peter ^aS. je imel na posvetovanju 0 y v beni vzgoji mladine referat,^, katerem je razkril problem^ ai dobne glasbene vzgoje in riak njen nadt \jnji razvoj Če pa hočemo, da bo ^aSiais na šola tudi dejansko P°vs'v.a-središče .glasbenega izobraz® nja v komuni, potem je tu . ‘ a trebno na široko odpreti nJ^ vrata. Starostna doba ni na ^ beni šoli več prepreka, ki b1 murkoli preprečevala študij^ kaj bi potemtakem bile šole namenjene samo šolski dini? Zakaj, če po eni stran1^, udarjamo njihovo širino, P° v gi strani spet to preklicujerrl vsakdanjem življenje? )e!i Res, morda bo kateri °° j.g-problemov izvenel nekoliko P^j več črnogledo, res, povsod ij. problemi niso tako zelo Pe ponekod jih sploh ni ali Pa 5 ^ malenkostni, res pa je i’ent> bo na splošno našo ^aSi,0li' vzgojo vendarle potrebno ne ko bolj posodobiti. To si tudi zadali glasbeni Pe, “ji-v na letošnjem festivalu nd3 skih pevskih zborov v Co'V ?wfn: OB PRVI REPUBLIŠKI DRAMSKI REVIJI Nepokvarjena sproščenost , Kje je mladina, kje so pred- domesti igralsko rutiniranost, če- Gledališka vzgoja in želja. Prav na reviji se je po- ave za mladino— ti dve zaskrb- prav smo videli tudi nekaj prav nntrebna! kazalo, kako malo podpor dobijo .J^loči in obtožujoči vprašanji sta dobrih igralskih kreacij. ' posamezne skupine , s strani svo- °Ul že kar precej časa stalen gost Morda malo slabši so bili re- Ce so predstave na odru po- jih vzgojiteljev po šolah, da - so "a dnevnem redu najrazličnejših žijski prijemi nekaterih režiser- kazale vso prizadevnost mladih bile prepuščene same sebi, pa ogovorov in posvetovanj o delu, jev. Vsem ni uspelo; da bi v -ce- ustvarjalcev, pa so pogovori po' kljub temu niso odnehali. Tudi to ^Pehih in razvoju amaterske gle- loti postavili v ospredje in po- predstavah, na . katerih sta sode- pove dovolj. ^liške dejavnosti v Sloveniji, udarili tiste značilnosti, katere so lovali med drugimi tudi Marija ob koncu ne moremo mimo ladine ne zanima delo v gleda- mladim ustvarjalcem in gledal- Vogelnikova in dr. Kristina Bren- hval ki gre(j0 na račun prire-skih skupinah! smo slišali od cem najbliže, kjer se lahko naj- kova, še enkrat ponovno opozorili ditelie^ Jeseničanov. Kot zaključen strani. In na drugi strani: bolj sprosti njihova domišljija in na vprašanja okrog splosne gle- nem^ d’elu x okra;jnega mladin- nai rlola rvrimorna Irrpativnnst T^pln 7. mladimi lillfl- dsllŠkG in drsmskG VZ2016 ml3“ _________£ i • i„ „„ a otroke in mladino? Ti klici na Pomoč mi zahteva nedvomno posebne dih, ki je glede na ostalo estetsko vsosskrb in moč; tako da so se - niso bili docela neuteme- prijeme, domiselnost, vživljanje vzgojo se zelo zapostavljena. Ker, vse skupine na Jesenicah res pri-jn neupravičeni, čeprav niso v njihov svet,, v njihovo razume- če se mlad.človek ne bo priprav- .tno p0gutiie, dvorana pa je bila j.11 vedno spremljani tudi z glob- vanje življenja in to ni lahka Ijal samo za nastop, ampak bo vse dpi prepolna miadih gledal-, ^ raziskovanjem vzrokov za naloga. Ob tem se takoj pojavi ta le rezultat kompleksne gleda- cev^ V. SAMIDE stanje, z resnejšimi in siste- problem izbora tekstov. Ponav- liske vzgoje, bomo prav gotovo stičnejsimi prizadevanji za po- Ijali bi se ob ugotovitvah, da smo čez nekaj časa vzgojili lahko # i 7 *r 1,‘^tev gledališke vzgoje in gleda- na tem področju sila revni, zlasti veliko večje število tistih, ki bodo J?pyj j rt rfr/ninr^Kjh lške ustvarjalnosti mladine. Sele kar se tiče aktualnih, sodobnih svoje sposobnosti in talent pnka- JVC vi JU- u 1 lisi ofvr ietos Pa je tudi ta podoba o mla- del,; ki pa si jih mladina najbolj zovali na odru, kakor tudi tistih, ontih • UH DlnClLCL ^ in njenem udejstvovanju na želi. In da bi jih znali-igrati, da ki jim bo gledališče^ postalo res gUUU UU postala malo jasnejša in bi jih z veseljem igrali, je prav vsakdanja potreba, čeprav bodo ' ' ‘ ‘ v dvorani. 0 r-~u„a.ici malo jasnejša - -----^— -=-------. * - - .Phjemljivejša. Več posvetovanj ta revija zelo prepričljivo doka- samo gledalci j? razgovorov o potrebi, nujnosti zala. Seveda, težko je govoriti o Prva mladinska dramska serija i1 namenu gledališke vzgoje mla- nečem, česar ni oziroma česar je je tako za nami. Ce nič drugega, 80ao t,-ul'uct /• j p rodu je bilo dober znak za zelo malo. Morda pa te želje mla- moramo po njej precej ublažiti primorskih okrajev. Na .acetek in kot nekak prvi rezultat dih le ne bodo vedno ponovno tožbe, češ, današnja mladina nima sta jo o sledila prva republiška mladin- naletele na gluha ušesa naših pis- prav nobenega smisla za gleda- Svobod V Prvačini na Spodnjem Vipavskem je bila v nedeljo revija godb na pihala z območja obeh !fa rodu je bilo dober“ znak za zelo malo. Morda pa te želje mla- moramo po njej precej ublažiti in prosvetnih društev na Jesenicah, cev dramskih del? lisko dejavnost. Toda mladina je Gorica in Koper, je sodelovalo Nekaterim predstavam na re- tu, pripravljena za delo, morda s godb. .Med njimi se je najbolj tivo Zveze Svobod in pro- vi ji bi lahko očitali še to, da so z malo drugačnimi, sodobnejšimi odrezala rudniška godba iz Idri- K^hih društev Slovenije in Sve- bile predolge in zato tako za pogledi, ki pa so lahko samo v jg, kj sj je pridobila pravico na- , Svobod in prosvetnih društev igralce, še bolj pa za gledalce, korist celotnemu razvoju gleda-es®nice. preutrudljive. Prirejanja in črta- liških skupin. Samo — treba jo j Ne bi mogli reči, da je revija nja teksta se zato režiserji ne bi je znati pritegniti, ji posvetiti vso nekega načrtnega dela na smeli ustrašiti. Prav tako zahte- skrb in jo potern pravilno usmer-j. ehu, ampak bolj prikaz trenut- vajo predstave za ■ mladino pre- jati, čeprav- ne ob tem zavirati . §a stancnmniniriativp nnnc+n cnpnn nienih lastnih, specifičnih hotenj Sita j p Vcl [t.ai dramska revija ; i® bila od 17. do 20. maja na ln>ciati ijj- - stanja, prikaz samoiniciative prosto sceno. ^Spontanosti in upravičeno lah-v trdimo, da je ta prikaz podrl ^al do neke mere marsikatere tQe?stre in preveč pavšalne ugo-Preteklosti. Tako je ^dvomno razveseljivo dejstvo, da amaterske skupine letos od tia^S uprizorjenih predstav Sija n^e kar 65, komi- ki3: ki je za revijo izbrala šest Jj^dritev, pa si je ogledala 25 p^tav za mladino. In1 tako so !ii na Jesenice in zaigrali: a framska sekcija DPD Svoboda n°vo Vandotovega »Kekca«, m.^ska skupina učiteljišča iz w3a Kislingerjev »Izlet«, člani hii * Prežihov Voranc na sred-^-v^knični šoli v Mariboru Do-sta^V°vo komedijo »Skupno ‘To °Vanje«, arnatersko gledališče Pj. ®6 Čufar« z Jesenic Grayevo ^iiSno igro »Lepota in zver«, »SL Ska sekcija DPD Svoboda Žič» a Klavora« iz Maribora Dr-Č6®v° komedijo »Tripče de Utol-0(o_ ter mladi igralci Delavskega lt0 a iz Celja igro Sergeja Mihal-a »Sestero mušketirjev«. v Nimamo kaj igrati! dej arnen revije ni bil, da bi zdaj rp Pdctrobnosti ocenjevali posa-Seri Predstave, igralce in reži-st*’ vendar pa so se ob pred-ki s a” Pokazale neke značilnosti,. §ih° If^ko spodbuda za delo dru-skupin in obenem opozorilo kil ®?manjkljivosti, kj bj se jik treba čimbolj izogibati. Ne-° gtavna in najbolj spod-p0 ,na ugotovitev, da med mladi-igr a Pi tako malo zanimanja za težn-'36' Vsem igralcem — v pre-i®. ',Veeini so bili to mladi Ijud-OjL'5 nJih nekateri prvikrat na stoj* se je videlo, da jim na-ken *na ottru ne Pomeni samo ftiimuten skok v drugi svet, tako Še i0|rede, ampak jim je igranje Dok5ko resno delo, kjer naj bi tem Vse’ ^ar zmorej0, tn ob koče- U ntso narejeni, ampak se ljati'10 Preprosto, sproščeno vživ-Prav ^ vloge oseb, ki jih igrajo stopa na republiški reviji-11. junija v Novi Gorici. Hkrati so v Prvačini proslavili 210-letnico obstoja domače godbe na pihala. L. K. IIP— »Fantovščina« Pet povsem navadnih Američanov, Newyorčanov, priredi fantovščino. Trije so poročeni, eden se bo zdaj poročil, eden se ne namerava poročiti. V tem večeru, ki ga pošteno zalijejo z alkoholom, se odkrije vse, kar imajo drug drugemu povedati in kar drug drugemu nočejo pouedati o zakonu, o svojem vsakdanjem . »nepomembnem« življenju, ki je — z »družbenega vidika« —nepomembno, ampak ker je edino, ki ga imajo, zanje pač najpomembnejše, s čimer ravnajo. Konec filma je optimističen: dokler je na svetu ljubezen — v ljubezen pa štejejo marsikaj: skrb za drugega, želja, da bi koga osrečil, bil komu potreben, navezanost na človeka, tovarištvo — življenje ni tako prekleto žalostno, kakor je včasih videti. Nehote in spotoma je film mikroskopska slika civilizacije in . družbenih odnosov, ki jih je zgradila Amerika (bolj določno: ameriške Združene države). Mikroskopsko v tem smislu: kaže nam sličico za sličico, ki nam vsaka zase ne povedo kaj dosti, zložene v skupen mozaik pa povedo vse: družbeni odnosi, kjer človekovi posamezni interesi niso v nobenem sorodu z družbenimi, kjer more človek upati na zadovoljno, uravnovešeno življenje le v okviru svoje družine, če st jo uspe zgraditi in ohraniti čvrsto, nerazpokano, hedotaknjeno. Film je zelo dobro zrežiran in ima pokazati nekaj odličnih igralskih uspehov. -šn Težko smo pričakovali Jazz — saj to vemo vsi — je fr-iGci rVv\ rn-TI/VT"] nenavadno vabljiva tema za raz- I I / 'PjAvA fl g / n I govor. Največkrat za razgovor z / G(\\ ostro nasprotujočimi si mnenji. Spomnim se, da so nam včasih, v gimnaziji, profesorji zviška govorili o »moderni« glasbi in pri tem mislili na jazz. In mi smo, prav za nalašč, govorili samo o njem, si prepevali melodije, za katere smo bili prepričani, da so jazzovske ... Počeli smo vse, da bi dokazali svojo sodobnost — približno tako, kot počne naša mladina dandanes. Pri tem jo — upajmo! — ne zmerjajo več zviška, ampak skušajo usmerjati. Zakaj v tem je bistvena razlika! Približno taka kot med razumnim razgovorom in brezglavo ihtavostjo, ob katero še vedno tolikokrat zadenemo pri razgovorih o jazzu Ne med mladino, ki ga priznava popolnoma pa brez pridržkov, temveč med odraslimi ljubitelji. Teh namreč ni malo in kadar se zapletejo v debato... No' dd. Večkrat je mogoče dognati, da jim pojmi niso-do-kraja jasni. Vprašanje je kar se da preprostd: kje naj bi se o jazzu pri nas sploh poučili? Izvzamemo radijske oddaje, ker so res izjema — slovenskim založbam pa se zdi izdajanje te vrste literature (žal) še vedno tabu. Tažko je razumeti njih ravnanje, ki prinaša več škode kot koristi; toliko bolj je vreden pohvale Prosvetni servis, saj je prvi zaoral ledino. Ze lani je izšla brošura Aleksandra Skaleta o jazzu; letos je avtor na kratko pa pregledno obdelal njegov razvoj. S svojim nazornim, bolj za govor kot pisanje primernim stilom (saj je celoten tekst posnet tudi na magnetofonski trak), bralca zanesljivo vodi skozi vso zgodovino jazza do danes. Nič ne dvomimo, da bo tudi to njegovo delo doseglo odličen sprejem pri občinstvu. Dovolj je pregledno, dovolj aktualno in težko smo ga že pričakovali. -t Člani amaterskega gledališča »Tone Čufar« z Jesenic so na reviji prikazali pravljično igro N. S. Graya »Lepota in zver« Iz prakse upravnih odborov občinskih skladov za šolstvo PRVI TIPAJOČI KORAKI Uvod v to pisanje bo , nepokvarjena sproščenost, nekoiiko preveč stereotipen, a nič !l6kateJpogrešamo pri zato Samo da bo privedel' v bi-)6rjih r!h starejših igralcih-ama- stVQ problema. Torej, njegova sicer menil način formiranja sredstev Toda poglejmo si pobliže, ustanov. V njem so torej zastop-za< redno vzdrževanje šol. kakšne so naloge tega upravnega niki družbenoupravnih organov, Ze to zadostuje, da odpremo odbora sklada in kakšno je to družbenopolitičnih in gospodar- HV dala vsem predstavam približni talmf' ^^^^"Ifvahnol!!6 tudi° SI Ze sam zakon o decentrahza-obej- za katero so od mladega ciji-šolstva, se veliko bolj nepo-- nstva v dvorani tudi dobili posredno-pa seveda novi zakon o podobi.^ lahko na- finansiranju šol je bistveno spre- problem.-Toda tokrat-ga za spre- upravljanje. Na občini Maribor- skih organizacij ter zastopniki v njegovi kon- Center niso mogli govoriti o no- tistih ustanov in institucij, ki so membo odprimo &0lfcn Priznanje in ki £a klube v sredo ob 21.30 ogledali filmsko ^oTk^a nahbvatsSem.; o«: daja bo poizkušala preko najznačilnejših del XIX. stoletja prikazati vzdušje tega časovnega razdobja. In potem še e” V torek ob 22.40 bo SIMFONIČNI KONCERT orkestra RAI — na sporedu dela Karia Webra in Franza Liszta. V nedeljo ob 21.15 si lahko vsi ogledate se entkrat jugoslovanski film TRI Četrtine „ ; . vL ŠONCA. V petek ob 20.15 pa bo na sporedu oddaja i v v tei oddaji bo govora o filmskem ^'a gledališče b^ Si/aida'Smov0 zHa^f0^= ŠtS ‘f Novega Sada° loDELITEV '“iudi o^^oVVo"^ SU^IJINIH NAGRAD, ki mu bo Jugošlavjja ” vzhodna Nemčija z MEDNARODNEGA ODROJKARSKEGA TUR- ^£^V0-BeoTgVraddr-°MVome^ ^rSja^HS Tore1ke'n malem kraju leta 1941. url, v ponedeljek 0^16.15, v torek sta v F Ž!'-I|enja majhnega me- ob isti uri, v netek ok i51ncin Ubim,easu okupacije. Tisti, ki jih trtek ob 16.15, v Petek Ob 15.30 in nltna slikarstvo, si bodo lahko v soboto ob 16.15. Ueati i. m nagrad, ki mu bo Pa 1 koncert za nagrajence. Sicer 'Uneti1 b°ao ljubitelji dramske aeUepOS,i lahko ogledali v pone-taJ,;. ob 20.30 TV dramo v reali-ffTV Beograd — Momčila- neposredno odgovorne za nadaljnji razvoj šolstva v občini. Tako je formalno zakonsko, pa tudi dejansko zagotovljeno upravljanje s skladom. Toda, ali pa je hkrati s tem kretni in ne, kot je tako zelo po--benih izkušnjah, saj je to šele gosto v navadi, v njegovi splošni prvi sklad in prvi upravni odbor, ki mora .z njim upravljati. Pove-V občini' Maribor-Center - dali pa so, kakšne naj bi bile po pravzaprav bi si lahko izbrali ka- njihovem mnenju, naloge uprav-terokoli slovensko občino, saj je nega odbora: je zelo verjetno skoraj povsod ■ analiza potreb po finančnih zagotovljen posameznim šolam tako — formirajo sredstva za sredstvih, ki jih pripravljajočo- tudi nemoten nadaljnji razvoj Z vrzdrževanje šol v posebnem samezne šole, A predno odgovorimo na skladu za šolstvo. Vanj pa se ste- ■ priprava začasnega prora- vprašanje, najprej nekaj prime-kajo sredstva, ki jih je občina s guna, o katerem razpravljata svet rov: proračunom namenila za šolstvo za finance in svet za šolstvo, svo- Večino sredstev za osebne iz-in znašajo v tem primeru 56 % je pripombe o njem pa lahko po- datke, za materialne izdatke in celotnega proračuna občine ali vedo tudi posamezne šole, 545.745.000 dinarjev. V ta sklad se ’ steka še 120 milijonov dinar- jev prispevka gospodarskih orEa- ”» nizacij, del dopolnilnega prora- _ čunskega prispevka v višini 5 mi- " razdeljevanje sredstev, lijonov 400 tisoč dinarjbv, 2% To delo . pa mora opraviti tri- občinske doklade 'v skupni vsoti najstčlanski upravni odbor sklada. 1.400.000 in še prispevek drugih V njem so predsednik sveta za šol, odvisno pač od tega, koliko občin,-ki šolajo na teh. šolah svoj šolstvo, delegata občinskega od- sredstev je v skladu. Tako se je kader, v višini 181,043.000 dinar- bora SZDL in občinskega sveta na primer v letošnjem letu po- ® dokončna sestava proračuna in ko le-tega sprejme občin- za osebne dohodke določa upravni odbor na osnovi predloga proračuna, ki ga pripravi sleherna šola. Ta sredstva pa lahko upravni odbor po svoji presoji povišuje ali znižuje. Včasih bolj vča- šolah uvesti polno šolnino ali pa zapreti učilnice. Upravni odbor tudi ne more odločati o višini, sredstev v skladu za šolstvo, pač pa lahko to samo predlaga občinskemu ljudskemu odboru ir. gospodarskim organizacijam. Potemtakem upravni odbor sklada lahko, samo priporoča kvoto finančnih sredstev, potrebnih za nadaljnji razvoj šolstva, ne more pa je tudi zagotoviti. Zaradi vsega tega so tudi v občini Maribor vedno bolj prepričani, da je tako sedanji sklad za šolstvo in način formiranja in razdeljevanja sredstev pa tudi način upravljanja s tem skladom bolj ali manj začasen izhod, samo prva faza v novem načinu finansiranja šol. Zato bodo do konca letošnjega leta izvedli nadrobno kategorizacijo posameznih šol in do podrobnosti izračunali, kolikšni so stroški šolanja enega učen- sih manj v škodo ali korist po-, ca na posameznih šolah. Po šte-sameznih šol, v škodo ali korist vilu učencev, po višini stroškov tej ali oni postavki v predračunih za njihovo Šolanje pa naj bi bila odmerjena vsota sredstev, ki bi jih dobila posamezna šola v svoje sklade. S temi sredstvi pa bi jevT Povedati pa je "treba še“ to, Zveze sindikatov,"predstavnika tr- kazalo, da se bo na račun oseb- lahko šolski odbori povsem sa- £ s ,ted.tv, v f ,ad nje. obrtne Jggj S “ a^'“Se"^ na , tako , za investicije kot za ma- dva predstavnika gospodarskih investicijej da bo lahko zagotovil terialne izdatke in osebne dohod- organizacij, dva odbornika ob- sklad za subvencijo za šolanje v • ke. Š skladom upravlja upravni činskega ljudskega odbora ter po oddelkih za odrasle samo pri kot- organ, - družbenega en delegat osnovnih šol, sred- osemletkah, medtem ko bodo mo- odbor •p«- upravljanja. njih - šol ter * varstveno vzgojnih rali oddelki za odrasle pri drugih 'V tem primeru pa se bo seveda močno spremenila vloga občinskega sklada za šolstvo. Kakšna bo, pa je za sedaj še težko reči. BOJAN SAMARIN »Ni vredno,« je rekel Gregor, »a pustimo to. Prosim, nalijte še dve žganji.« »Ona ti tega ne bi odpustila,« je rekla Agnješka. »Česa?« »Kar si pravkar rekel.« »Nje tako ali tako ne bo.« »Hočeš, da se prav vse ognoji?« »Hočem,« Je rekel Gregor. »Ničesar se nočem spominjati. To Je prekruto: zahtevati od človeka, da bi se spominjal svojih svetih trenutkov. Spomini so smeti.« »Kakšen bo naslov te knjige?« Je vprašala Agnješka. »Težko reči,« Je odgovoril neodločeno. »Živela bo tako ali tako samo v moji domišljiji. Saj sem vendar kemik, do hudiča. In naslov? Kaj o molku, o potrebi molka pred drugimi ljudmi. Torej kako?« Bar se Je izpraznil. Veseli točaj se Je vbadal z neznansko veliko cunjo, hotel Je ponikljano ploščo zbrisati do suhega. Espres-so ni več sikal, orkester je že zdavnaj utihnil. Nekdo je spal z glavo oprto na roke. Njegov prijatelj ga Je stresal in ven in ven ponavljal: »Bolek, pokonci... Bolek, ne bodi pijan. Bolek, ne bodi tulipan ...« »Konec,« je dejal veseli točaj. »Na svidenje jutri.« Gregor je plačal in sta Sla. Skozi ulice Je vlekel hladen vetrič. Gregor se Je sklonil k Agnješki in Jo ujel za roko; njegova dlan Je bila vroča in potna. »Bo prišla?« »Ljubčka sta se srečala prepozno,« je rekla Agnješka in zazehala. Zaspana je bila. Gregor se je na široko zasmejal. »Agnješka,« Je rekel in popustil njeno roko, »spravi to med pravljice. Nisem dosti starejši od tebe, ampak lahko ti povem: nisem še videl ljudi, ki bi se bili srečali na dobri točki življenja. Take točke v življenju ni in Je ne more biti. Zmeraj se zdi, da Je prepozno ali prezgodaj, da je izkušenj preveč ali premalo. Zmeraj je kje kaj napoti. To ne more biti važno.« Cez hip je vprašal: »Ti je bilo všeč to?« »Ne. Sovražim žalost. Molk in črna kava. To je za mrliče.« »Ne bom več pil, Agnješka,« Je dejal Gregor. »Zdi se mi, da te imam zelo rad. Rad bi, da bi Mia vsaj majčkeno drugačna.« Obstala sta. Nebo se Je razredčilo: umazano je bilo in polno praznih oblakov. Vlažnih streh se Je oprijemal svit. Vozniki taksijev so zehali, prvi vozovi z mlekom so se počasi vlekli mimo, nekdo Je šel daleč za njima in klel kot obseden. »Tudi jaz imam tebe zelo, M.dg,«,Je. .rekla Agnješka. »Saj ti vendar veš, kako zelo.« rv Bujno Ustje je zastiralo nebo; ležala sta v travi in nad seboj nista videla drugega kot gosto zelenje. Tudi ptičev, ki so peli, nista videla. Razgreta trava Je grenko dišala, tik nad zemljo pa Je nizek vetrič prinašal tudi vonj po smoli in po prvem vresju. Od časa do časa so iz goščave pod drevesi skakale veverice; drobne črne očke so pazljivo begale sem in tja, hip nato pa so že bliskovito plezale visoko po vejah. — To je vse, česar se spominjam iz otroških let — je rekel Pjetrek. — Veverica? — Veverica. Nekoč smo jo imeli pri nas doma. Dobil sem jo, ko sem bil star deset let. — Kako ji je bilo ime? — Joasia. Nič se ni bala. Spala je pri meni, skakala je za menoj kakor psiček in kadar sem jedel, je vtikala svoj gobček v moj krožnik. — In potem? — je vprašala Agnješka. — Joasia Je umrla. Vevericam se zarastejo zobje, če ne tarejo orehov. Nekega dne ni mogla odpreti gobčka in se ni dalo nič več pomagati. — Zakaj ji nisi dajal orehov? Marek Hlasko — Veš, to je bilo v času okupacije. Hranil sem se povečini s kruhom in marmelado. Kolikor vem, so marmelado takrat Izdelovali iz pese. / — Je to res vse? — Kako — vse? — Ves tvoj spomin. Veverica? — Kaj ni dovolj? Zakaj pa naj bi se človek spominjal vsega? — Se drugo povej. Skomignil Je z rameni. — Drugih reči bi se rajši ne spominjal ’ več. — Jih je veliko? — Zadosti. — Čudno. — Kaj? — Tako malo veva drug o drugem. — Malo? — Strašno. Vsak dan si drugačen. — Saj nikoli ne maraš mojih spominov. Kolikorkrat začnem z njimi zmeraj me prosiš, naj neham. — Druge hočem. — Pa so ti najbolj važni. — Jaz pa bi rada, da se teh ne bi več spominjal. To je prvo, kar bi hotela storiti zate. Ne spominjaj se več tistega, Pjetrek. — Kaj pa potem hočeš vedeti o meni? — Na primer: na kaj zdajle misliš? — Pa če je neumnost? — Naj bo. Saj se ne hodi na Bielane z Einsteinom. Povej. Objel si je kolena z rokami. Obraz je uprl v nebo; njegov profil je bil v mladeniški strogosti čist in miren. — Na to mislim: kdaj bo konec te mučilnice, tega sestajanja po kavarnah, parkih, v kinu... — Zaprl je oči in okoli ust se mu je zarisala bolestna poteza. — Štiri stene — je rekel. — Košček zidu, Agnješka. En teden biti s teboj, en teden dan in noč skupaj, potem bi menda lahko umrl. Strašno je to: vsak dan brez tebe se mi zdi, kakor da je mojemu življenju ukraden. In koliko Je že bilo takih dni? Koliko jih še bo? Najprej tista leta, zdaj tole beganje ... In nihče tega ne povrne, nobeden od teh dni ne more priti nazaj. Koliko dobrih dni bi lahko že imela za sabo? Bo to še dolgo trajalo? — Ne govori o tem, Pjetrek. — Včasih se mi kar ne da verjeti vse to — je rekel. — Sama sva, čisto sama, razumeš? In nihče nama ne bo pomagal, pa če bi ne vem kako prosila in moledovala in ne vem koga. Menda ga ni, ki bi nama lahko dal košček zidovja. Samo čakati, to je vse. Čakati dolgo in kar naprej. In če na koncu kdaj dočakava, gotovo ne bova imela več moči, da bi bila tega vesela. Koliko dni življenja bova zgubila brez potrebe. To je najhujše. — Veliko je ljudi brez koščka zidu. — Veliko je ljudi, ki sploh ničesar nimajo. Ampak to ni argument. — To je življenje. — Ne maram te besede. Kaj pravzaprav pomeni? — Vse. — In nič. — Mogoče. Poletje je. Moral bi kam odpotovati, Pjetrek. Odpočiti bi si moral. — In ko se vrnem, se vse začne od kraja. Spet naju bo vleklo skupaj in spet se bova zvečer poljubovala v temi za hišnimi vrati. Potem spet cele noči ne bova mogla spati in bova premišljevala o tem, kdo bi nama mogel pomagati in na kakšen način. Hrepenela bova in se mučila, se kregala in sl očitala. Ne zato, ker se ne bi imela rada. Ne zato, ker se ne bi mogla razumeti. Ne zato. Zato, ker nimava koščka zidu. Ko bi šestinpetdesetega leta živela v Varšavi Romeo in Julija, se za gotovo niti srečala ne bi. In kar -je najhuje: da tega niti nihče kriv ni. Umolknil Je. Zrl je v zelene krošnje dreves nad seboj, čez hip je rekel: — Najhuje je to, da te imam rad. Z drugimi bi bilo vse to tako lahko. — Kaj? — Vse in nič. Umolknil je. Vrgel se je vznak in si položil roke pod glavo. Skozi goščavo vej je gledal rdeče sonce, ki Je že zahajalo. Trajalo je le kratko, potem je gozd začel ugašati in listje je zgubilo svojo barvo. Nedaleč od tod je bilo strelišče in vojaki, ki so končali svoj delovni dan, so se vračali s pesmijo: »Dolga je noč...« Zadnji zlog so zavlekli in ga potem naglo odrezali. »Tri, štiri« — je nekdo zarjul in vsi so zapeli v en glas: »Pustiti priliko, oj škoda...« Od razgrete reke je zavel sanjav vetrc. — Pjotr. — Da. — Si uredil za sobo? — Sem. — Jutri? — Da. — Njega ne bo? — Sama bova. — Mu nisi povedal, da prideš tja z mano" — Ne. — Kaj naj rečem doma? — Najbolje da nič. — Moram. Mama bi bila v skrbeh. — Reci, da se odpelješ. — Kam? — Vseeno, kam. — Po kaj? — Izmisli si kaj. — V Lesno Podkovo. H kolegici greš. Učili se bosta za izpit. Zakaj pa tako govoriš? Koliko imaš let, Agnješka? — Kadar sem pri tebi, samo dvaindvajset. Pa ti? — Sto. — Zakaj tako govoriš? — Je važen datum v rojstnem listu? Na zemlji so kraji, kjer vsak dan traja sto let. Treba je samo, da ravno tja najdeš. — Katerega leta so tebe zaprli? — Dvainpetdesetega. — Pa vse tisto se ne bo več ponovilo, kajne da ne? — Ce bi se imelo to še kdaj ponoviti, če bi imelo vse tisto priti še enkrat, se ne bi noben človek rešil... Veš, da sem tam mislil nate? — Kje? — Tam. Mokot6w. — Saj me takrat še nisi poznal. — Ni važno. Mislil sem: če pridem končno kdaj od tam ven, bom našel tebe. In potem ne bova šla nikoli več narazen in jaz ne grem nikoli več tja nazaj. Vsak dan sem ob zori umrl in vsak dan sem se potem spet vračal v življenje. Veš, nekakšen polkovnik je bil tauf Komandant. Pravil nam Je: »Tu je Mokototv. Od tu se gre rožioe duhat od kai"1 spodnje strani.« Pri zasliševanjih .1e ^ ^ »Po boljševiško vas bomo. Strel v tilnik-Takrat sem mislil nate. — Kaj je zdaj z njim? — S komandantom? — Da. — Zaprt je. Bral sem nekje. — Si vesel? — Prepozno za veselje. — Nikoli več ne boš mislil na to, da ne boš? ^ — Ce ne bi imel tebe, bi mislil ven s| ven samo na to. Tako pa zdaj mislim, ** ti tisti človek, ki mi je bil od usode n njen kot nagrada za to hudo preteki0^ Samo ti. Ampak težko je pozabiti, ti r® * Agnješka, težko. So reči, ki se menda ne dajo pozabiti. Spominjam se, enkrat- — Zdaj bo vse drugače, kajne? — Zakaj ponavljaš to ves čas? — Moram. — Potem pač mora biti drugače. ^ — Ko bova imela svoj dom, eno let° bova pustila nikogar noter. Na vrata 6 nabila listek: »Nikogar doma. Odpoto? sva za eno leto.« — Zanimivo. — Zakaj? ,, — Nekoč sem sedel s človekom; ki ^ sanjari! natanko tako. »Ko pridem enkra te bonbflBigre — je pravil — se bom , zazidal in niti nosu ne bom pomolil sK vrata. Hudič naj vzame tisto preljubo bodo ...« Torej so sanjarije enake —• n® in na drugi strani rešetk? — Kakšno pohištvo bova imela? — Včasih nobeden ni mogel zaspati rekel Pjotr. Takoj je vedela, da zdajle bo slišala ničesar, o čemer bi rada z ^ govorila, in da bo morala poslušati vse ^ kraja, čeprav je vsako njegovo besedo vsak njegov spomin od tam že poznala. ‘ daljeval je: — Pogovarjali smo se šep®*81 Ljudje so pripovedovali vse, prazne m»rI~' in dejstva. Ne vem, zakaj in čemu, ker v^ slušal tako ali tako ni nihče. Vsak je v glavi svoj film. Vsak je premišljeval s8,B o sebi in o svoji zadevi, ki je ni bilo • •' — Ne govori več o tem — je prosil8' , Misli malo na najin dom. Kaj pa tvoj 8 Teodor naj mu bo ime, ali ne? Kakor H08 Jevškemu... Spored RTV Ljubljana za teden od 29. maja do 4. junija 1961 PONEDELJEK 29. maja 5.25—5.45 Nekaj domačih 5.00— -8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 8.40 Od popevke do popevke 9.00 Naš podlistek — Kleopatra dvajsetega stoletja 9.20 Naši operni solisti vam pojo 10.15 Od valčka do rock’n’rolla 10.40 Poje Ljubljanski komorni zbor 11.00 Po svetu Jazza 11.80 Za otroke 12.00 Petnajst minut z Zadovoljnimi Kranjci 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zvočna mavrica 12.45 Mileva Pertot poje pesmi Zlatka Grgoševiča 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Jules Massenet: Le Cld — baletna glasba 13.50 Iz filmov in glasbenih revij 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce — RTV Beograd 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame In zabavna glasba 15.40 Naši popotniki na tujem 16.00 V svetu opernih melodij 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Šoferjem na poti 18.00 Športni tednik 18.15 Včliki violinisti 18.50 Človek in zdravje 19.00 Obvestila, reklame In zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Glasbeni varietč 20.45 Kulturna fribuna 11.00 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe 21.20—23.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije 23.05 V ritmu današnjih dni 23.53 Prijeten počitek! 14.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje DRUGI PROGRAM 19.00 Majhni ansambli 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Modest Musorgskl: Slike z razstave 20.30 Utrjujte svojo angleščino' 20.45 Naši novi mladi pevci pred mikrofonom in pred publiko 21.45 Godala v ritmu 22.00— 22.15 Napoved časa, poročila TOREK 30. maja 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 8.05 Izberite melodijo tedna! 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Tomislav Zografskl: Sim-fonietta 9.40 Gorenjski vokalni oktet' 10.27 Josip Slavenski: Suita »Iz vasi« 10.40 Utrjujte svojo angleščino' 11.00 Obisk v mariborski operi 11.30 Deset minut Iz naše beležnice 11.40 Veder Intermezzo 12.00 Danica Filiplič in Franc Koren pojeta 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Romunska zabavna glasba 12.45 Slovenske narodne 13.30 Igramo za vas 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Nekaj arij in duetov Iz opere Faust 15.40 Listi iz domače književnosti 16.00 Ali vam ugaja? 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Koncert Ansambla zagrebških solistov 18.00 Iz naših kolektivov 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 Izobraževalni obzornik 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Poje zbor RTV Beograd 20.30 Nagrajeno delo s tekmovanja radijskih Iger v Novem sadu 21.30 Camlle Saint-Saens: Faeton, simfonična pesnitev 21.40 Razpoloženjske melodije z velikimi zabavnimi orkestri 22.15 Večer novejše Italijanske instrumentalne glasbe 23.25 Po svetu jazza 23.55 Prijeten počitek! DRUGI PROGRAM 19.00 Novi posnetki za ljubi-, telje operne glasbe 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Igor Stravinski: Zgodba o vojaku, suita za orkester 20.30 Šestdeset minut zabavnih zvokov 21.25 Prof. dr. Veljko Korač: Pravljica o modernem Featonu 21.45 Lucijan Marija Škerjanc: Počitek pod goro ČETRTEK 31. maja 5.00— 8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.25—5.45 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Mladi glasbeni talenti nastopajo 8.30 Edvard Lalo: Simfonija v g-molu 9.00 Jezikovni pogovori 9.15 Radi bi vas zabavali 10.15 Nekaj odlomkov iz opere Sneguročka In Majska noč 11.00 Od plošče do plošče 11.30 Za cicibane 12.00 Štirje fantje so spet prišli 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Iz starejše slovenske umetne glasbe 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Zabavni orkester Raphaele 14.40 Pesmi Heriberta Svetela poje Mariborski komorni zbor 15.45 Radijska univerza 16.00 Koncert po željah poslu-Žalcev 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Sestanek v sredo 17.30 Pevec Djordje Marjanovič 17.45 Jazz na koncertnem odru 18.00 Kulturna kronika 18.20 Od Gallusa do Hinde- .mitha 18.45 Havajski zvoki 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Giacomo Puccini: La Boheme 22.15 Mladim plesalcem 22.50 Literarni nokturno 23.05 Iz modernega glasbenega sveta 24.00 Zadnja poročila In zaključek oddaje DRUGI PROGRAM 19.00 Angleščina za mladino! 19.15 Znani kitaristi vam igrajo 19.30 Radijski dnevnik 20.00 S popevkami po Evropi 20.30 Ruski tečaj za začetnike 20.45 Recital sopranistke Eileen Farrell 21.35 Moderna plesna glasba 22.00— 22.15 Napoved časa, poročila SREDA 1. junija 5.00— 8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.10—5.30 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Glasba ob delu 8.35 Poje zbor »Branko Krsmanovič« 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Med Krajino in Timokom 10.15 Kaleldoskop zabavnih melodij 10.40 Pet minut za novo pesmico 11.00 Ruski tečaj za začetnike 11.15 Dve ruski popevki 11.20 Uroš Krek: Koncert za violino in orkester 12.00 Gašper Dermota poje slovenske narodne 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Orkestralni odlomki Iz oper 13.30 Zvočna panorama 13.50 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pesmi Breti-slava Bakala 14.05 Pol ure simfoničnih plesov 14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame In zabavna glasba 15.40 Iz svetovne književnosti 16.00 Se vedno jih radi poslušate 16.20 Juliusz Zarebski: Kvintet v g-molu za klavir 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 45 minut turizma In melodij 18.00 Manj znane arije Iz Puccinijevih oper 18.30 Poje Anica Zubovič 18.45 Ljudski parlament 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Četrtkov večer domačih, pesmi in napevov 20.45 Literarni večer 21.25 Iz skicirke Maurica Ravela 22.15 Po svetu jazza 22.45 Fagot in klavir 23.05 Nočni akordi 24.00 Zadnja poročila In zaključek oddaje DRUGI PROGRAM 19.00 Hugolin Sattner: Jefte-jeva prisega 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Iz simfonij Antona Brucknerja 21.15 Trikrat petnajst 22.00— 22.15 Napoved časa, poročna PETEK 2. junija 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 8.05 Carl Maria Weber: Kon- cert za klarinet in orkester , 8.30 Majhna prodajalna plošč 9.00 Naš podlistek 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Marij Kogoj: Sedem skladb 10.35 Ob zvokih zabavne glasbe 11.00 Melodije iz Verdijevega Othella 11.30 Človek in zdravje 11.40 Španija v plesu in pesmi 12.00 Dalmatinske pesmi 12.15 Kmetijski nasveti 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.30 Orgle in orglice 13.45 Poje Ljubljanski oktet 14.05 Radijski šola za nižjo stopnjo 14.35 Poje vam basist Boris Hristov 15.45 Radijski univerza 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Od plesišča do plesišča 18.00 Spomini maršala Tita na začetek vstaje 18.15 Zabavni orkester Alfred Scholz 18.30 Tako pojo in plešejo v tujih deželah. 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Tipke in godala 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Obrazi iz naše glasbene preteklosti '20.55 Ottorino Respighi: Ptice, suita za mali orkester 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Naši majhni zabavni ansambli 22.35 Moderna plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje DRUGI PROGRAM 19.00 Zapišite narek: Tečaj za angleški jezik 19.15 Pevec Nat King Cole 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Iz naših studiov 20.40 Prof. dr. Viktor Novak: Usodni zgodovinski do- . godki in njihov vpliv na hlstoriografijo SOBOTA NEDELJ fl 3. junija 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 8.05 Glasba ob delu 8.25 Z vseh vetrov 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Za vsakogar nekaj 10.15 Stanojlo Rajičič: Tretji koncert za klavir in orkester 10.40 Angleščina za mladino 10.55 Harfa in mandolina 11.00 Po. svetu jazza 11.30 Pionirski tednik 11.50 Otroci Izbirajo pesmico 12.00 Trio Avgusta Stanka 12.15 Kmetijski nasveti 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Na ohceti. .. 13.50 Od arije do arije 14.20 Šport in športniki 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.40 S knjižnega trga 16.00 Vedri zvoki 16.25 Iz najnovejšega repertoarja Jugotona 16.40 Moški komorni zbor iz Celja 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Po kinu se dobimo 17.45 Italijanski pevec Johny Dorelli 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Krsto Odak: Divertl-mento 18.30 Pozdrav z gora 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame In zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Jugoslovanski ljudski plesi 20.20 Melodije raznih dežel 21.00 Za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05—23.10 Evropsko prvenstvo v boksu 23.10 Do polnoči v plesnem ritmu 24.00 Zadnja poročila In zaključek oddaje DRUGI PROGRAM 19.00 Ray Connlff z zborom in orkestrom 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Sobotni glasbeni večer 21.00 Glasba za ples 22.00 Napoved časa. poročila 22.15—23.00 Posnetki s koncerta pevke Elle Fitzgerald v Beogradu 4. junija 6.00—6.30 Nedeljski jutra pozdrav 6.30 Veselo na pot. . 7.00 Napoved časa. pregled tiska. ,vt vas _ dort|8K čest!‘“ 13.45 Koncert pri vas ° jtajč 14.15 Naši poslušalci ec jj. 15.30 in pozdravljajo -7 Arije, ki jih radi P ^ šate tedba 16.00 Humoreska Orog* J. Stephens: ^oS° dame in konj 16.20 Dunajski valčki 0jg 16.40 »Peli so jih hiaU ,drie 17.00 Za nedeljsko POFAdoU 17.30 Radijska igra - Branald: Velika glasba ,x„,. B®10 K&.Br;33Wi“' 18.34 Polke- in valčki vižarjev ioTne *** 19.00 Obvestila, rekla111 bavna glasba • in 19.30 Radijski dnevnik , športna poročila d«8 20.05 Z zabavnimi m v novi teden 21.00 Mozart v operi pfe- 22.15 Ples ob radijske®1 jemniku 23.00 Poročila sk1 23.05 Trije jugoslovans datelji 23.30 Janos Decsenyi* flavw ralna sonatina z in klavir ^ 24.00 Zadnja poročila ključek oddaje I E L F S N A V Z m J A Š P Of T •'%v O D D I H Nepojmljivo! {.^kornet: Zagreb 15, Ljubit stadion Ljub- JQne. Prireditev: V. mladin-1 športni festival »Bratstva 171 enotnosti«. Za kulisami teh skopih vr-lc Pa se skriva dogodek, ki 2 na prireditev vrgel senco, e med tekmo je bil namreč nen vodij zagrebške vrste ezkačen proti sodniku in mu Ogrozil, po tekmi pa se ga je e‘0 dejansko lotil. Vmešali ° se še oboji igralci in na-je splošen tepež. Zares nepojmljivo! ■ Nepojmljivo ne le zaradi vnašanja in nevzgojnosti aPadalno razpoloženega vod- je, nrnpak že zaradi tega, da L se spozabili tudi igralci. . 0 Pa na festivalu »Bratstva n enotnosti«! Prireditev namreč nima tz^ena dokazovati, katera gOied mestnih reprezentanc Parada, Zagreba, Ljubija-r’ Skopja, Titograda in Sa-Tf,„a iTna najboljše roko-tg.aše, odbojkarje ali atle-stri nastoPajo le neregi-Dr j071* športniki), pač pa gre ^sausern za srečanje mladi-stm ^ših republiških pre-za njihovo zbližanje. to je tak izpad na takš-D Pt^ectitui tembolj ne-.Tmljiv in ne bi smel ostati 2 stroge kazni. Statistika ne pove vsega n o? ^mističnih podatkih se . aveniji ukvarja s telesno 1zar Ur° vsak 16 prebivalec, »a- ?recej presega jugoslo-cer *Ko Povprečje. Pravijo si-m ’ ^ je moč iz statistike šo ,.ai razbrati, vendar pa tako . . . natančni podatki ne kult11,0’ kakšna je telesna irunra’ kakšni so pogoji in bin„?' v katerih vsak 16 pre-tCc uživa njene koristi. ogj ° sem si minulo nedeljo boih~a^. okrajne tekme v od-sem 7Tl košarki v Ribnici, teni ugotovil, da je tudi v kraju precej pripadni- iraa^ortnega razvedrila, da skron,- Primerna, čeprav Pa ,7la tgrišča in lep dom. ■ O-luienriar ne bi mogel po-.Pogojev, v katerih T(idi toniški športniki. Za-1}itanj0Vsem neurejenih sa-po te, v domu ob igriščih. t^km0,yiuh se je namreč 40 eho /rtcCev umivalo pod Kpo J^Prirnerno) vodovodno ®riuatn Pa *e ta ie sodila k kateri^niu stanovanju, pred ^ava ie nastala prava po- jjdi, V so- čudite,« so mi de-“a se . J6771 vprašal, kako, ^Vani, športniki po tek-“bržkol ne morejo umiti, fPdežpi-L.Uo bodite veliko po ■inskih športnih in par-3e dTuštvih. Povsod Pa. čeu,Jes. Povsod tako, (ali i