€47. štev. Posamezna številka 6 vinarjev. „l)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10’—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80"—. — Naročnina se tt; pošilja upravništvu. ttt Teleton številka 118. :a V Ljubljani, »obota fine 11. oktobra ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Le'o II. Posamezna številka 6 vinarjev. m Uredništvo in upravništvo: jj* Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po* st pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :tS s:: Telefon številka 118. c: Združitev Sp. Šiške z Ljubljano. Včeraj je deželni zbor obravnaval o inkorporaciji Spodnje Šiške Ljubljani. Klerikalna stranka je stavila ta predlog in dela za njegovo sprejetje, kjer pričakuje, da zada s tem Ljubljani po gospodarski strani smrten udarec. Argumentov stranka za to svojo protipostavno, nasilno namero itak nima. Dr. Tavčar je v temeljitem govoru dokazal, da klerikalni predlog nima druge namere kot Ljubljano uničiti. O združitvi Spodnje Šiške je poročal poslanec Jaklič. Kot prvi se je oglasil k besedi poslanec dr. Tavčar, ki je rekel med drugim; Predležeči zakonski načrt smatra ljubljansko prebivalstvo kot krivico. Združiti se upira občina šišenska m ljubljanska, a preko volje teh korporacij se hoče izsiliti inkor-Doracija na prošnjo štirih ljudi, pristašev S. L. S., ki se kapricirajo. da se Šiška mora združiti z Ljubljano. Govori se, da ima predloga namen, mene spraviti z magistrata in izročiti vodstvo novih volitev vladnemu komisarju. (Klerikalci ugovarjajo.) Tako se govori, toda jaz izjavljam, da se prav nič ne oklepam županske časti. Naglašam, da bo kanalizacija v Šiški stala 600.000 K, za izpolnitev vodovoda bo treba potrošiti kakih 138.000 K. za razsvetljavo pa kakih 110.000 kron. Ako bi se v Šiški napravili še potrebni tratoarji. bi to stalo 55.000 kron. Drugi stroški, ki jih ie v bližnjem času pričakovati v slučaju in-korporacije, bodo znašali okroglo 365 tisoč kron. Ako se torej Šiška združi l Ljubljano, bo treba mestni občini vzeti v roke najmanj en milijon kron. Zato dela predloga o inkorporaciji vtisk, da se hoče Ljubljani vzeti vsak zrak in jo gospodrsko čisto potisniti ob tla. Ako je taka politika zdrava, je drugo vprašanje. Dr. Lampe je naglašal v zbornici, da je dežela silno mnogo žrtvovala pri regulaciji Ljubljanice za ljubljansko občino. To pa ni res. Za ta dela največ krvavi Ljubljana, saj bo morala plačati naprave obrežnih kejev. novih mostov itd. Proračuni teh naprav bodo gotovo prekoračeni in občini bo treba doplačevati silne novce. Govornik je nato obširno govoril o kanalizacijskih delih v Ljubljani. R§če se lahko, da mora Ljubljana samo v kanalizacijske svrhe za vbo-doče vzeti v roke najmanj 1 milijon. Treba je tudi uvaževati, da nima kanalizacije ne artilerijska vojašnica, ne Južni kolodvor, kar bo vse še treba izvršiti. Ljubljana mora torej računati v doglednem času z ogromnimi izdatki zase in krivično je, da LISTEK PAVEL BERTNE: Otrok ljubezni. (Dalje.) XXXIX, Kam privedejo človeka stari rokopisi... Jesen je zlatila divje kostanje v parku graščine, ki so io imeli d’Or-moaški na deželi. Bilo je lepo septembersko popoldne. Na pol leže na zofi se ie raztovarjal 2ak de Rošegi z verande pred svojo delavnico z mlado žensko, sedečo v prostorni sobi in skoraj izginjajočo med knjigami in papirji, s katerimi je bila obložena vsa velika miza. Ogromna steklena vrata, skozi katera sta občevala drug z drugim, so bila odprta na stežaj; 2aku Roše-gijskemu ni bilo niti potreba dvigniti glas. da ga je slišala ona. kj je pisala pri mizi v njegovem kabinetu. Približal bi se jd bil le z največjo težavo. Ako si ga pogledal bliže, si videl, da leži ena izmed njegovih nog na skrbno podloženi široki blazini in da je omotana pod široko hlačnico še z nekakšno obvezo. Pred dvema mesecema je bil Padel s konja in si izpahnil nogo; tako da se zdaj ni mogel ganiti sam * bi se baš sedaj naprtili Ljubljani novi ogromni stroški z nepotrebno in neumestno priklopitvijo. Dr. Tavčar je razpravljal še o šolstvu, o zgradbi nove dekliške šole. o novi nemški šoli ter naglašal, da bo Ljubljana v to svrho potrebovala tudi okrog 1 milijona. Treba bo zgraditi obč. mrtvašnico, ki bo stala tudi okrog 500.000 K, morda bo treba misliti tudi na zgradbo nove vojašnice s stroški 500 do 800.000 K. In v tem položaju pride večina in hoče Ljubljani naprtiti nove žrtve in nova bremena. Naglašal je še, da zakonito ni dopustno, da bi se sklepalo o teritorijalni izpremembi ljubljanskega volilnega okraja, brez kvar-lificirane večine v zbornici. To določata § 3. in 46. dež. volilnega reda. § 3. določa natanko ljubljanski volilni okraj, § 46. istega zakona pa izrecno pravi, da je § 3. mogoče samo izpremeniti s kvalificirano večino. V imenu nemške stranke je govoril posl. dr. Eger. Izjavil je. da je njegova stranka načelno proti vsaki inkorporaciji, kateri ugovarjajo edino prizadeti faktorji, to je dotične občine. V zadevi priklopitve Spodnje Šiške k Ljubljani ugovarjata obe prizadeti občini — šišenska in ljubljanska. zato bo njegova stranka glasovala proti inkorporaciji. V popoldanski seji je govoril prvi posl. dr. Novak, ki je nastopil proti temu, da bi se izvršila združitev Sp. Šiške z mestno občino ljubljansko proti volji prizadetih faktorjev, namreč proti volji obeh občin. Od 4930 Prebivalcev Sp. Šiške *e ie samo 20 izjavilo za združitev in kakor se vidi, hoče biti dež. odbor, ki sili v združitev, bolj papežki od papeža samega. Govornik ne taji, da vtegne daj dozoreti vprašanje združitve okoliških občin z Ljubljano, ali ne ve. zakaj bi se v to sililo prizadete občine, ako one same ne sprevidijo te potrebe. Principielno stališče narodno-napredtie stranke je, da se ne sme posameznim občinam delati sile. V poročilu dež. odbora se pravi, da življenje v Ljubljani ni dražje kot v Sp. Šiški, to pa ni res. ker v Sp. Šiški so cenejša stanovanja in živila, kakor hitro pa Sp. Šiška postane mesto (del Ljubljane), bo vse to podraženo, ker to pač prinese sama sabo inkorporacija šišenske občine mestni občini ljubljanski. Dalje trdi večina, da bo imela Sp. Šiška nekake koristi na šolskem polju, ako se združi z Ljubljano, kar pa tudi ne stoji, ker s svojim ljudskim šolstvom je Sp. Šiška lahko zadovoljna, ljubljanske srednje šole so pa mladini iz Sp. Šiške ravno tako dostopne, kot ljubljanski mladini. Govornki se je še dotaknil čisto gospodarskih vprašanj (kanalizacije, razsvetljave) in je dokazal, da se bodo morale doklade v taki povečani Ljubljani znatno povišati, ako se bo hotelo vse to izvesti. Predlog tia» ležišča. Razgovarial Se je, zleknjen na svoji zofi, in držal v roki zvezek z zapiski, iz katerih je narekoval: »Maja meseca 1. 1086, deset let let pred blazno aventuro puščavnika Petra in Bogomirja Siromaka, se je torej zgodilo, da je prodrl grof Šas-lejski. v družbi Odona d’Asta kot prvi tik pred Carigrad ...« »Odona d’Asta«. je ponovil mlad glas čez nekaj hipov. »Ali vas ne dolgočasim s temi brezskončnimi rajdami starih vitezov?« »O ne. Prav zanimivo je. Le narekujte. narekujte.« * In 2ak de Rošegi je nadaljeval svoje narekovanje, dočim je črnila Gilberta Lemetrova velike strani, pridružujoče se polagoma kupu drugih, že popisanih listov. Dobro leto dni je bilo zdaj, odkar je bila nastopila nova čitateljica markize Rošegijske svoje novo mesto. Samo dobrohotnost je uživala v tej hiši... dobrohotnost in naklonjenost, ki se je izpremenila kmalu v prijateljstvo. Stara markiza ji je bila ganljivo dobra. Prihranila ji je vse ure slabovolj-nosti, na katere jo je opozorila v začetku še posebej, češ. da so njena navada. Narobe: zdelo se je, kakor da je vzljubila novodošlico z ljubeznijo, ki bi jo bil smatral kdo drugi za vsiljivo. sprotuje tudi dež. volilnemu redu, | manjkalo ji prehodne določbe, n. pr. j funkcijska doba ljubljanskega občinskega sveta je drugačna kot funkcijska dela šišenskega občinskega sveta in kako naj se potem vse to uredi? Iz vseh teh razlogov protestira najodločnejše proti tej prisilni združitvi Sp. Šiške in Ljubljane. Posl. dr. I’ e g a n je na kratko odgovarjal predgovorniku in dokazoval potrebo združitve. Enako dr. L a m p e, ki je govoril dalje in se je po svoii navadi zaletaval v narodno-napredno stranko. Posl. dr. Triller je pa govoril proti predlogu. Ker se ni oglasil noben govornik več ie odredil dež. glavar glasovanje. Napredni poslanci zapustijo v znamenje protesta dvorano, pridružil se jim je pa tudi dr. Gregorič, ki kot predsednik »Društva hišnih posestnikov v Ljubljani ni hotel glasovati. Glasovalo se je po imenih, rezultat je pa naseldnji; za predlogo deželnega odbora ie glasovalo 26 poslancev, proti 11 (Nemci), naprednjaki pa niso bili prisotni. Predloga dež. odbora je bila tore! sprejeta, klerikalna stranka ie Izvršila novo nasilje. c*jum - ■ ■ • ».»ifiiiMMMi———— M«! V nedeljo poteče polstoletia. odkar ie prvi »Sokol« na slovanskem jugu — v beli L jubljani — razprostrl svoja junaška krila. — Slovesno proslavi Sokol v L jubljani ta svoj jubilej v nedeljo 12. t. m. po že objavljenem sporedu. Poživljamo vse brate, da se tega izrednega sokolskega slavja udeleže v čim večjem številu v prvi vrsti pa apelujemo na ljubljanski Sokolski župi. Na zdar! PREDSEDSTVO SLOVENSKE SOKOLSKE ZVEZE. Stoletnica francoskih bojev na Slovenskem. General Radivojevič pomnoži svoje čete. — Graničarji. Med tem je general Radivojevič skušal pomnožiti svoje čete, da bi mogel vreči Francoze z vso silo nazaj proti jugu. Zato je zbiral okoli sebe graničarje iz Vojne granice in je iz njih naredil nekaj dobrih in hrabrih čet. S temi je poslal gen. baron Civiča iz Karlovca na Metliko in od tu na Ribnico, da se tam pridruži Starembergu in Milutinoviču. Avstrijci so mislili, da bodo Francozi vsled napada pri velikih Laščah mislili, da stoji pred njimi močna avstrijska vojska in da se bodo začeli umikati. Njih namen je bil Francoze na begu zasledovati in jim napraviti kolikor mogoče mnogo škode. Zato sta oba obrsta Staremberg in Milutinovič odšla takoj 16. septembra na Bloke. Gen. Civič je ta dan prišel v Sodražico, in je hotel iti čez Studence na Novo Vas, da bi podpiral Sta-remberga in Milutinoviča v boju. Boji na Blokah. General Palombini pa se ni dal tako odstrašiti z nesrečo, ki je zadela Perreymonta v Velikih Laščah. Nasprotno: zdelo se mu je, da je treba sovražnike na njih poti ustaviti. Zato je odšel proti Blokam in je postavil svoje Čete pri Novi vasi, kjer je prenočil. Dne 27. septembra zjutraj sd prve straže gen. Civiča zadele naf Francoze. Palombini je mislil, da ima pred seboi armado gen. Radivojevk ča s 30.000 možmi, zato se je začel umikati proti Cerknici in je Ie z malimi četami zavaroval svoj hrbet. Civič je poslal nadporočnika Pihlerja, da naj te zadnje francoske straže napade. Avstrijci so drvili naprej in res so se morali Francozi umakniti — pri tem pa so prišli Avstrijci v lastno past. Zašli so v breg, kjer jih je sprejela francoska salva. Avstrijci so se spustili v beg in bili bi trpeli velike izgube, da se ni pojavil od druge strani obrst Milutinovič. ki je zadržal bežeče čete. Boji okoli Cerknice. Milutinovič in Staremberg sta prenočevala na višavah za Blokami in sta torej pravočasno posegla v boj. ki bi ga bili neprevidni Civič gotovo zgubil, da ni prišla nenadna pomoč. Milutinovič ie zadržal francoski napad in se mu je posrečilo zasesti višave nad Cerknico, ki so jih hoteli Francozi z naskoki zopet osvojiti, toda zaman. Med tem sc se zbrali tudi zbegani graničarji in sa pritisnili na Francoze, da so se morali umakniti na Malniče. Za Cerknico se je razvnel hud boj — nazadnje so morali Francozi oditi proti Postojni. Francozi so izgubili dva H. Suttner. Ljub!jt;na, Mestni trg 25. Same! K 4TC Samo! K 4*10. MM Št. 410 Kikel ank. rem. Rosk. | jako dobro idoča samo K 4*10. * Kajbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi največja izbera zlatnine in srebrnine === po jako nizkih cenah. — ............ Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto. Lastna prot. tovarna ur v Švici. : : Tovarniška znamka „IKO“. : : Zastopstvo tovarne ur „ZEN1TH“. Toda Gilberta se ni pritoževala, zakaj tudi ona ie dajala po malem svoje srce tej stari ženi, ki ji je bila tako blaga in prijazna. Grof d’Ormoa in grofica Klara sta bila istotako naklonjena Gilberti, ki je bila v manj kakor enem letu izpremenila njiju hčer v igralko na klavir, slovečo v visoki družbi, in ublažila s svojim resnim vplivom njene, nekoliko preveč neodvisne šege in navade, ki so bile Ivonina edina napaka. Ivana je bila vsa nora v deklico, ki jo je imenovala »Gilberto«, kakor sta delali tudi njena mati in markiza Rošegijska. »Gospodična« sla jo na-zivala samo grof d’Ormoa in 2ak, pa le zaradi neizogibne vljudnosti, zakaj drugače sta ji bila najboljša prijatelja na svetu. Posebno 2ak. Izprva ga je presenetilo in očaralo, ko mu ie Prikazala gospodična Gilberta s par umnimi besedami in opazkami, da ima zmisel in točno dovzetnost za reči, ki so njega tolikanj zanimale. In pod pokroviteljstvom starih srednjeveških kronistov ie bila nastala nova simpatija med 2akom in čitateljico njegove stare matere. Simpatija, tako posebna, tako tuja temu. kar približuje običajno mladeniča dekletu ... da se je porodila in vzrastla, ne da bi vznemirjala njiju sama ali njuno okolico. V prvem poletju, ki ga je preživela Gilberta s svojo gospodo na deželi. se ni pripetilo nič posebnega. Trikrat do štirikrat na teden je sedla ob enajstih na vlak in dospela Y ulico Ešikje baš pravočasno, da je mogia sesti s Florestanom za mizo. In začelo se ie — za tisto kratko uro, ki jima je bila dana, brezkončno kramljanje med temi dvemi bitji, ki sta se ljubili bol od vsega na svetu... Kramljanje, ki se je nadaljevalo do kolodvora, ko jo je spremljal po ulici, ves srečen, da vodi izpodroč tako lepo dekle. Kastorja ni bilo z njima; on ne bi bil dovolil v to, da ga ločijo v trenotku slovesa na peronu od njegove ljubljene kraljice. Trebalo je zapreti ubogega kužka do Florestanovega povratka in paziti dobro nanj, da ne uide. Imeli so že izkušnje z njim. Ali je ni popihal na dan prvega Oilbertinega odhoda Rozi med nogami ter sledil deklico do ulice Varen, tik do dvorca Rošegijskih; tam ga je prijel hišnik, ki ga je spoznal po Gilbertinim naslovu, vrezanem na medeni ploščici ovratnika, in ga privedel nazaj v ulico Ešikje. »Zdi se mi,« Je menil stari dobričina, ko ie pravil Gilberti kužko-vo overturo, »da bi šel za teboj krog in krog sveta, ako bi ga pustili« »Ne, Kastorček,« Je govorila ona, božaje blaženo svojo živalico, »ti moraš ostati pri atku,.. da mu ne bo predolgčas doma.« »Saj mi ni dolgčas,« je ugovarjal Florestan. Ta izgovor je bil pač nekoliko drzen. V resnici mu je zelo, zelo ne-dostajale njegove dragice. Toda iz-prevideval je in se vdajal svojo usodo. No, v njegovo srečo se je vrnila jesen. Gilberta se je bila vrnila v Pariz in se — kakor je bilo dogovorjeno — naselila do prihodnje spomladi spet v svoji sobici v ulici Ešikjč. Florestanovi večeri so postali nemudoma najsrečnejši čas njegovega dneva. Zdaj jima ni bilo treba več tako hiteti, da si povesta v kratki uri vse, kar se je nabralo v teku par dni. Imela sta časa, mogla sta kramljati, kolikor jim je bilo drago, mogla sta igrati Mozarta ... In — kdo ve kako — nekega večera je vprašala Gilberta nenadoma: »Menda ti nisem povedala še nikoli, očka: markiza Rošegijska je imela dvoje sinov, očeta gospoda Zaka in še enega, ki pa ni bil poročen,« »Ah!« se je zdrznil on. »Sai res, zdi se mi, da sem slišal praviti.« »A tega gotovo še ne veš, ch je padel pri Rejšofenu in da mu je bilo ime Gilbert.« »Oh. to je čudno. Pa o Bisjeri ti niso pripovedovali nikoli?« (Dalie.) Štabna častnika in 387 mož. Dva italijanska regimenta sta bila popolnoma uničena. Avstrijci so izgubili nad 100 mož. Zmaga se obrača na avstrijsko stran. S tem se je bojna sreča boli in bolj obračala na avstr, stran. Gen. Paiombini je imel 5000 mož, ko je odšel iz Logatca — vrnil pa se je brez uspeha s precejšnjimi izgubami na Postojno. Civič mu je sledil Milutinovič in Staremiberg sta odšla proti Grosupljem, kamor sta prišla 28. septembra zvečer. Tam sta že našla gen. Rebroviča. Podkralj je Marcogneta in njegove čete poklical v Ljubljano. Kranjski deželni zbor, Včerajšnja seja deželnega zbora se je začela tudi skoraj pol ure pozneje kot je bilo dolčeno. Posl. Hladnik je poročal o za* konskem načrtu za varstvo ptic. Sprejet je bil predlog, da se zakon v toliko izpremeni, da naj se uvrsti med ptice, ki nai se varujejo, tudi cipe. Posl. Ravnikar je poročal o Gan-glovem predlogu o šolskem nadzor-ništvu. Sprejet je bil predlog šolskega odseka, da se točka 3 § 23. zakona o šolskem nadzorstvu glasi vnaprej tako-le: »3. iz dveh učiteljev - veščakov in njunih namestnikov, oziiroma iz dveh veščaktinj -učiteljic in njiju namestnic, ki jih izvoli skupščina definitivno nameščenega učiteljstva šolskega okraja z glasovnicami in skupno.« Tudi je bil sprejet predlog posl. Oangla, naj ista določba glede pasivne volilne pravice učiteljic velja tudi za Ljubljano. Oba predloga — šolskega odseka in posl. Gangla — sta bila spre* jeta soglasno. Ko so bili sprejeti razni predlogi gospodarske vsebine, je prišel na vrsto samostalni predlog posl. Pirca o podržavUenju poštnega urada v Kranju. Sprejet je bil naslednji predlog odseka: C. kr. vlada se poziva, da napravi pri c. kr. osrednji vladi brez odloga vse potrebne korake, da se podržavi c. kr. poštni in brzojavni urad v Kranju. Načrt zakona o občinskih taksah ie bil sprejet s izpremembo, ki jo je posl. Vlšnikar predlagal v prilog Ljubljani, ki bi bila oškodovana, ako ne bi smela pobirati pri sprejemih v domovinsko zvezo in pri podelitvi meščanstva višjih taks. kot jih bodo pobirale manjše občine. Na vrsto pride razprava o predlogu glede zdrujitve občine Spodnja Šiška z mestno občino ljubljansko. V tej razpravi, ki je končala v popoldanski seji, poročamo na uvodnem mestu. Povišanje gostaščlne v mestni občini ljubljanski. Referent Jarc. K besedi se priglasi dr. Tavčar, ki pravi, da bo odškodovana mestna občina, če se ne zviša gostaščina. Dr. Gregorič pravi, da bo govoril iz stvarnih razlogov im da bo dokazal s številkami, da je nepotrebno zvišanje gostaščime. Pred šestimi leti je bila najemnina tri milijone, sedaj znaša štiri milijone. To ne pride na račun novih stavb, ampak na račun gostaščine. Trgovci in obrtniki bi se s povišanjem gostaščine hudo obremenili. Kaj bo posledica? Trgovec bo zvišal cene, obrtnik si ne bo znal pomagati. Gostaščina naj bi se temeljito preštudirala. Poročevalec Jarc pravi, da je prišel sklep občinskega sveta glede gostaščine prepozno. Odsekov predlog je sprejet. Sledi! tajna seja, da se rešijo. Nato pridejo na vrsto predlogi finančnega odseka. Večina navedenih predlogov se odstopi deželnemu odboru v primero razrešitev. L Ustanovitev stalne strežniške šole v Ljubljani v deželni bolnišnici. 2. Podpora realčnim dijakom v Idriji. 3. Podpora »Angelju Varuhu« v Spodnji Šiški. 4. Podpora muzejskemu društvu. 5. Prošnja Spodnje Šiške za podporo k zgradbi kanalov se odkloni. 6. Podpora delavskemu stavbnemu društvu. 7. Podpora za ribogojno napravo IV Begunjah. 8. Prošnja občinskega urada Križe pri Tržiču za odpis prispevkov interesentov pri napravi Tržiške Bistrice. 9. Podpora »Glasbene Matice«. Posl. Reisner predlaga še enkrat, naj jse da iz kredita za glasbo podpora 2500 kron. — Predlog odklonjen. 10. Podpora novomeški občini. 11. Podpora nemški »Mensi aca-jdemici« na Dunaju. 12. Podpora »Filharmoničnemu jdruštvu.« 13. Prošnja, da meščanskemu Učiteljstvu v Krškem vštejejo pri pokojnini provizorična leta. se odkloni. 14. Ustanovi naj se zavarovalnica goveje živine (predlog posl. Ribnikarja.) Da se ustanovijo krajne in okrajne zavarovalnice goveje živine, se sprejme. Načrt zakona glede dopolnitve določil o provokaciji v kranjskih agrarnih zadevah. Se sprejme v celoti z nekaterimi izpremembami. — Deželnemu odboru se naroča, da vse potrebno pripravi za ustanovitev mesta deželnega živinozdravnika v Komendi za kamniški okraj in sosednji del kranjskega sodnega okraja. Dalje, da ukaže izdelati čimpre-je potrebne načrte za osušenje travnikov v spodnjem teku Mirne, da se tako že pričeto in delno že izvršeno osuševanje močvirnih travnikov ob Mirni ni Bistrici nadaljuje in dovrši. Deželnemu odboru se naroča, da v prihodnjem proračunu postavi primeren kredit v svrho pokončavanja kmetijstvu škodljivih mrčesov. — Istotako, da poskrbi vzgojo kranjskih sadjarjev, ki naj pod nadzorstvom odbora kmetijske podružnice ali kake druge kmetijske organizacije poučujejo ljudstvo v sadjarstvu. Dovoli naj se krajevnim sadjarjem, oziroma kmetijskim podružnicam ali drugim kmetijskim organizacijam v to primerno nagrado. Poskrbi naj se za razpečavanje pridelanega sadja bodisi v konservah, bodisi za eksport v naturi. Deželnemu odboru se naroča razpisati službo živinozdravnika za okraj Vrhniko s sedežem na Vrhniki. Dalje: deželnemu odboru se naroča, vse potrebno ukreniti, da se zabrani v nadalje škoda, ki pohaja vsled Bistrice pri St. Ruprehtu. Nujni predlog posl. Ribnikarja: Deželnemu odboru se naroča, da stori vse primerne korake za otvoritev javne slovenske ljudske šole v Kočevju kar naj se kolikor mogoče pospeši. — Proti temu so seveda Nemci. Proti predlogu je seveda nemško veleposestvo, v čigar imenu govori Galle, ki pa ni bogvekaj stvarno govoril: nasprotno. Njegove besede, da predlog ni resen in da se gre le proti Kočevarjem, dokazuje že dejstvo, da ga ic stavil Ribnikar. Te besede so vzbudile oster odpor. Protestiral je prof. Reisner in prot. Jarc. nakar je bil predlog sprejet. Dalje so spejeti predlogi: Upravni svet predlaga: Visoki deželni zbor skleni: 1. Da se neopravičeni tarifi za osebni promet na progi Trbiž -Ljubljana, s katerim je oškodovano mesto Radovljica, takoj popravi. 2. V interesu splošnega prometa se na-l takoi premeni vozni red Gorenjske železnice, da odhaja vlak iz Ljubljane proti Trbižu ob 6. uri zjutraj, kakor po leti in se s tem doseže direktna zveza z železnico ob svetovni progi. 3. Brzovlak, ki se sedaj ustavi v Lescah, naj se ustavlja tudi v Radovljici, kot središču gospodarskega in političnega okraja. Telefonska mizerija v stolnem mestu Ljubljani, (št. 65.) Nujni predlog dr. K. Trillerja: C. kr. deželna vlada se poživlja, da izposluje na pristojnih mestih takojšnjo preureditev telefonskega omrežia in razširjenje telefonske centrale v Ljubljani. Sprejeto. Deželnemu odboru se naroča, da se vse potrebno ukrene, da se vas Smuka preskrbi z vodo. Nujni predlog posl. dr. Trillerja in tovarišev: C. kr. deželna vlada se pozivlje. da stori nemudoma pri c. kr. železniškem ministrstvu vse potrebne korake v svrho, da se brez odlašanja izvrši neodložna prezidava južnega kolodvora v Ljubljani v centralni kolodvor. K predmetu se oglasi prof. Jarc, ki kritizira postopanje 9, kr. železniškega ministrstva In stavi resolucijo za popravo državnega kolodvora v Ljubljani. Sprejeto. Nujni predlog posl. Gangla: o podržavljenju poštnega urada v Idriji: C. kr. vlada se poživlja, nai čim-preje podržavi poštni in brzojavni urad v Idriji. Samostalni predlog dež. posl. A. Ribnikarja in tov.: C. kr. vlada se poživlja, da izposluje pri centralni vladi uvrstitev deželnega stolnega mesta Ljubljane med mesta z aktivi-tetnimj dokladami I. razreda državnih uradnikov. Deželnemu odboru se naroča, da se obrne na c. kr. vlado z nujno prošnjo, da takoj vse uredi, kar je potrebno. da se onesnaženje Save v bodoče prepreči in prebivalstvu, o-sobito kmetijstvu zagotovi obramba njihovega neoviranega gospodarstva. Deželnemu odboru se naroča, da vse potrebno ukrene, da se vas Korita v občini Dobroiče preskrbi z vodo. Nujni predlog poslancev dr. Novaka in dr. Tavčarja radi odškodnine delničarjev dolenjskih železnic. — Upravni bdsek predlaga: Visoki deželni zbor skleni:5 C. kr. železniško ministrstvo se pozivlje. da zasigura zasebnim delničarjem dolenjskih že- leznic primerno odškodnino tedai, ko se pokaže aktivnost dolenjskih železnic. Dr. Tavčar predlaga, da naj Izpadejo besede, »ko se pokaže aktivnost dolenjskih železnic«. Tako bo glasoval za predlog, sicer ne. Za predlog brez spremembe govori prot. Jarc, ki povdarja. da so železnice pasivne. Besede prof. Jarca zavrača bivši upravni svet. Dr. Tavčar, ki osvetli razmere pri dol. železnicah. Govore še posl. Jaklič, grof Barbo, pa zopet Jarc. ki naposled nima ničesar proti temu, da se izpuste omenjene besede, čemur se pridruži tudi poročevalec Košak. Sprejeto. Nato odgovarja deželni predsednik Schwarz na nekaj interpelacij in pravi, da nj danes v položaju. Govoril je nato baron Apfaltern o živinski kugi, v katero debato sta posegla poslanca Demšar in Lavrenčič. ki sta se pri tem ozirala na de-želnozborsko večino. Slednjič je vstal deželni poglavar. povedal le. da ie dnevni red seje izčrpan in je toliko in toliko hvalil delo sedanjega deželnega zbora, da je postala vsa stvar hudo sumljiva. Slednjič je poglavar zavihtel kadilnico in ie z vso močjo pokadil Schwai-zu To kajenje je sprejela večina v deželnem zboru z viharnim ploskanjem in Nemci — so držali roke v žepu. Nato naznani deželni poglavar. da je deželni zbor na nedoločen čas odgoden. Dnevni prepleti. Za smeh in kratek čas. Avstrijska vlada dobro skrbi za humor, ki ga je človeku v teh žalostnih časih res treba. Sedaj je poslala vlada v Albanijo znanstveno komisijo, da bo študirala ondotne gospodarske razmere. (Preje jim je kupila stroje za sejanje in žetev, sedaj gre pa komisija študirat. V Avstrii plemenitaši res ne vedo, kaj bi počeli.) Za vladarja jim gre trda. Če bi sodili po avstrijskih listih, bi mislili, da se bodo blaziranci za albanski tron kar tepli. Sedaj pa prinaša rimska »Tribuna« vest, da je edin kandidat Wiede odklonil zasesti prestol v blaženi Albaniji. Bomo videli, kaj bo. Predvčerajšnjem ie bil v »Sl. Narodu« konfi-sciran članek, ki je zagovarajal in branil slovenske sodnike proti Pitt-reichu. Konfiskacijo državn. pravd-nika morajo potrditi sodniki. Bomo videli, ali bodo res potrdili konfiskacijo svoje obrambe. Umri je ¥ Gradcu sodni svetnik Jos. Mihelič, v starosti 64 let. Bil je vrl zaveden Slovenec, ki se je z vnemo udeleževal, društvenega življenja in zvesto stal v boju za pravično slovensko stvar. Bodi mu zemljica lahka. »Johanca« bo sedaj delala svoje »čudeže« v »kehi«, kamor so jo utak-' nili 7. t. m. orožniki. Kakor razvidi-mo iz hrvatskih listov, je delala Johanca svojo prakso na Trsatu pri patrih, zato je sedaj tako pridno ve-lovala za Rakovnik. Na sodišču ji bodo odkazali za »zasluge« prebivališča v »Begnah« (Begunje). Sv, Johanca. Pred leti je bil v Ljubljani cirkus Barnum m Bely. Imel je znamenitosti celega sveta, le s Kianjskega ni bilo v tem oddelku nič znamenitega. Priporočamo »Slovencu«. da se informira, kje se nahaja sedaj ta cirkus, da sklene z njim pogodbo za Johanco; morda ostane pri tej kupčiji nekaj cvenka za Bonaventuro iu »Slovenca«. Slava pravični Avstrijil Škandal kakršen ie mogoč le v Avstriji. se ie prigodil ob priliki sokolskega zleta v Hrastniku. — Okrajno glavarstvo celjsko je zapovedalo odstraniti slovensko trobojnico, ki ie visela nad cesto, ker moti neko nemško partijo. — In ni še dovolj! Isto okrajno glavarstvo ie prepovedalo iz istega vzroka sokolski izprevod na telovadni prostor!!! Telovadno društvo Sokol v Za-Korju ob Savi priredi vinsko trgatev v nedeljo dne 12. oktobra 1913 v dvorani »Sokolskega doma«. Pri prireditvi sodeluje iz posebne prijaznosti slavni »zagorski sekstet«. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina za osebo 40 vin., za družino 80 vin. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Telovadno društvo »Sokol« v Št. Andražu ponovi jutri v nedeljo 12. t. m. na splošno željo občinstva Eng. Ganglovo dramo »Sin« v 4 dejanjih. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu v dvorani g. P. Lutmana. Pričetek ob 4. uri popoldne. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Krškem priredi v nedeljo 12. t. m. v vseh zgornjih prostorih hotela Gregorič v Krškem veliko vinsko trgatev. Na sporedu je koncert krškega salonskega orkestra gledališka predstava, muzej, srečo-lov in ples, v, številnih paviljonih bodo pa narodne krške dame nudile vsa mogoča okrepčila. Začetek veselice )e ob štirih popoldne, vstopnina znaša le 40 vin. Ker je prireditev namenjena v izključno korist naše družbe, pričakujemo, da jo poseti vse zavedno občinstvo iz bližnje Dolenjske in sosednje štajerske. Dva lopova Posestnik Alojzij Škerlj iz Spodnje Senice pri Jablanici je šel pred kratkim v neko gostilno v Radohovi vasi. Kmalu za njim Je prišel v gostilno neki tuj mož, ki Je sedel k njegovi mizi in se je začel z njim pogovarjati. Ko sta sedela in pila. že dalje časa v gostilni, sta se polagoma dvignila in sta šla še v neko drugo gostilno v Hrastju, kjer sta popivala naprej. Precej pijan je zapustil Škerli zvečer tujca, šel je na postajo Šent Peter in se je hotel z vlakom odpeljati domov. Ker pa je vlak zamudil, je legel v posta-jališčni restavraciji na klop in ie zaspal. Okrog štirih zjutraj je Škerlj začutil, da nekdo stika po njegovi obleki in ko se je prebudil, je stal pred njim mož, v katerem je Škerlj spoznal svojega tovariša - tujca, s katerim sta prejšnji večer popivala. Ta mu je pošepetal na uho, da je našel v restavraciji denarnico z 2000 kronami, in da hoče z njim denar razdeliti. Povabil je nato Škerlja, naj gre z njim ven. Komaj pa sta bila zunaj, je stopil k Škerlju neki drug tuj mož, ki mu je rekel, da je izgubil v restavraciji svojo denarnico in da jo je on, Škerlj našel in spravil. Tujec je energično zahteval svojo denarnico nazaj. Ko je kmet rekel, da ni ničesar ukradel in je tujcu v dokaz pokazal svojo denarnico, je tujec denarnico pregledal in skrivoma izmaknil Škerlju iz nje 220 K. Nato sta oba lopova pobegnila. Pni potepuh je okrog 26 let star, srednje velik, širokopleč in dobro rejen, ima majhne. temne brke, črne oči, bil je oblečen v sivo obleko, okrog vratu je imel zavezano rdečo kravato. Drugi potepuh je od 28 do 30 let star, ima podolgast rdečkast obraz in je bil oblečen v črno obleko. Konj je sunil smrtno nevarno delavca Antona Breška, v Polhovem Gradcu. Ko je delavec konja izpre-zal, ga je konj v&aril v trebuh in smrtno nevarno poškodoval. Tatvina. Dne 4. t. m. je bila ukradena gostilničarju Ivanu Šmerajcu iz Tomačevega denarnica, v kateri je bilo čez 70 kron denarja. Gostilničar je pustil denar na klopi v gostilniški sobi. Tatu so že na sledu. Vlom in tatvina. V eni izmed zadnjih noči so vlomili neznani tatovi na podstrešje zidarja Ivana Sturma na Brezju pri Kovorju na Gorenjskem. Potepuhi so ukradli hranilnič-no knjižico, na kateri je bilo naloženih čez štirideset kron, dalje nikljasto žepno uro. črno obleko z belimi progami in več druge obleke in perila v skupni vrednosti 160 kron. V spanju napaden. Posestnikovega sina Franceta Gostinčarja iz Zgornjega Kašlja pri Devici Mariji v Polju je napadel pred nekaj dnevi, ko je spal na kozolcu svoje matere neki vaški fant in to brez vzroka. Napadalec je udaril večkrat Gostinčarja s polenom po glavi, na kar je nastal pretep, ki se ie končal s krepkimi zaušnicami na obeh straneh. Neznani tatovi so ukradli te dni posestniku Antonu Marinšku iz Zg. Planine iz nezaklenjene Skrinje 240 kron. Orožništvo tatove zasleduje. RAZNE ZANIMIVOSTI Konji v hlačah. Iz Maribora nad Lahno pa Hesen-Nasavskem prihaja tole čudno poročilo: silno čudna vest: Že nekaj dni sem se lahko vidi v tukajšnjih ulicah konje, ki so oblečeni v hlače. To ni nobena šala, ampak naprava mariborskega magistrata. Opazilo se je namreč, da konji, ki vozijo asfalt, silno trpijo radi odpadajočega materiala, ki konje opeče po truplu. Da se živalim da varstvo, so vzeli konjem mero za hlače, ki segajo prav do kopit. Konji so imeli do te nove naredbe nezaupanje, kmalu pa so občutili dobroto svojega novega kroja, v katerem so skoro podobni slonom. Ker nosilo konji tudi že slamnike, manjkajo samo nekatere malenkosti še: bel telovnik, visok ovratnik, kravata — in tip štirinožnega gizdalina je tu. Kaka perspektiva za modne umetnike! Panika v biografu. V nekem pe-trograjskem biografu se je pripetil pretekli teden mučen prizor, ki bi kmalu bil vzrok splošne panike. Pred vajal se je med raznimi filmi tudi »Povratek ruske pehote iz vojne na daljnem vzhodu.« Posebno zanimanje je vzbujalo med občinstvom izkrcavanje moštva v Kronštatu. Nenadoma pa je začela neka dama iz občinstva milo klicati neko ime. Pritekla je do belega platna, na katerem so se predvajali filmi, lomila je z rokami m je vsa obupana tarnala Ker se je bilo bati, da se je vnela na nji obleka, je nastal naenkrat velik šum in ljudje so začeli bežati proti izhodu; strašno nesrečo, ki bi se bila lahko pripetila vsled nastale gnječe, je preprečil še ob pravem času režiser biografa, ki ie dvorano razsvet- lil m zaklical z gromovitim glasom ■' »Ne gori — gre samo za ženo ki jo' je vrgla božjast.« Občinstvo se je pomirilo in razburjeno ženo so odpeljali ven. Dognalo se je. da je bil vzrok panike tragičen slučaj; ona gospa je bila namreč vdova 00 kapitanu vozatajstva. ki ie malo časa po vojni umrl na pskovski progi pri trčenju dveh vlakov; med častniki, ki so se izkrcavali — kakor se je na filmu predvajalo — iz ladije, je nesrečna žena spoznala svojega soproga in se je tako razburila, da io je ne-' nadoma napadel naval blaznosti. Prepeljali so jo v sanatorij, kjer se je čez nekaj dni popolnoma pozdravita Biografične predstave Pa odslej ne bo več obiskovala. O patrijarhu Bogdanoviču se širijo različne vesti. Srbski in hrvatski listi so za eno zanimivost bogatejši. Sedai pišejo, da je baje odšel v Ameriko z neko lepo Madžarko. Vsekakor je gotovo, da se ne ve a njegovem begu ničesar definitivnega. Liubliana. — Klerikalni napad na »SloV. Matico«. Po drugih naših kulturnih zavodih — ie prišla na vrsto »Slov. Matica«. Dolgo so se že cedile sline klerikalcem po nji. Zdaj so pokazali, kaj hočejo. Včeraj je sedem odbornikov klerikalnih izreklo prof. Ilešiču svoje nezaupanje. Vesoljni svet se bo smejal, ko bo to čital. Poleg klerikalcev sta podpisana dr. Zbašnik in dr. Požar. (Zadnji celo s opombo.) Ce bodo taki ljudje reševali slovensko kulturo, gorje ji ga bo. O stvari še izpregovorimo. Vprašanje je, ali spadajo gospodje, ki so podpisali nezaupnico predsedniku »Slov. Matice«, ker ni razobesil zastave za nekulturni katob shod — sploh še v odbor kulturnega zavoda? — Včeraj je bil nad Ljubljano prav lep jesenski dan — ravnotako lep, kot takrat, ko je začel deželni zbor. Potem je lil dež in blato; sedai bo pa morda zopet lepo. ko odidejo večinski politiki nazaj v sv : farovže. — Povodom jubileja ljubljanskega »Sokola« pride jutri v Ljubljano — kakor čitamo v zagrebškem »Srbobranu« — več srbskih Sokolov iz Krajiške župe (Zagreb), -z njimi pa tudi zagrebško srbsko pevsko društvo in več drugih zagrebških Srbov. V Ljubljano pridejo jutri ziu-trai. vrnejo se pa v Zagreb o polnoči. V spomin na polstoletno »lavi* je izdalo društvo Sokol tudi krasne jubilejne znake. Dobe se pri razstavni blagajni in pa v Narodni knjigarni. Komad stane 60 vinarjev. — Čudimo se. da nikjer ne čitamo poziva, da nai hišni posestniki razobesijo v nedeljo ob sokolskem sprevodu zastave. Mislimo, da se to samo po sebi razume. Slavnostni sprevod sokolski se začne jutri ob 12. izpred »Narodnega doma« ter gre po Frana Josipa cesti, Šelenburgovi ulici. Kongresnem trgu, Gosposki ulici. Turjaškem trgu. Bregu, čez Sv. Jakoba most na Sv-Jakoba trg, po Starem trgu. Mestnem trgu. Pred škofijo, po Vodnikovem trgu, Kopitarjevi ulici. Jubilejnem mostu, Sv. Petra cesti, Marijinem trgu, Prešernovi ulici, Frana Josipa cesti pred »Narodni dom«. — Pred mestno hišo se ustavi izprevod, da se deputacija pokloni županu ljubljanskemu. — Telovadno društvo Sokol II. naznanja svojemu članstvu, da se udeleži slavja 501etnice br. društva ljubljanskega Sokola v nedeljo korporativno. Zbirališče je ob pol 12. dopoldne na vrtu Narodnega doma. Bratje, pridite vsi k tej veliki sokolski slavnosti. — Odbor Sokola II. — V Ameriko je hotel pobegniti pretekli torek ponoči 191etni delavec Anton Troha iz Starega trga pri Ložu. Fant pa še ni zadostil vojaški dolžnosti, zato ga je stražnik ra tukajšnjem južnem kolodvoru aretiral in ga izročil deželnemu sodišču. Koncert v hotelu »Lloydu«. Danes. dne 11. oktobra prirede bivši godbeniki »Slov. Filharmonije« koncert pod vodstvom koncertnega mojstra g. Bogomila černy. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 40 vin. Za obilen poset se priporočajo bivši godbeniki »Slov. Filharmonije«. — V kinematografu »Ideal«. Film »Živi mrtvec« po romanu Leva Tolstoja ie velika senzacija, V torek velika detektivska komedija »Pro-tea« in veseloigra »Ferdinand zma-galec«. Drugi teden »Poslednji dnevi Pompeja«, V kinematografu »IDEAL* se bode predvajal od 17. do 23. oktobra krasni film Poslednji dnevi Pompeja po romanu Ed. Bulverja. 5 dejanj. — Šolski mladini dostopno. Predstave ob 3., 8., 7., 9., v nedeljo ob pol 11., 2., 4., 6., 8., 10. Zvišane cene: 190, 1'60, 1*30, l-—, —"60. — Diiaki znižane .eeoa Trst. »Dan in njegovi nasprotniki. »Dan« je nekaterim našim možakarjem v Trstu trn v peti; neprestano ga blatijo in se jeze nanj. Cernu, zakaj? Mari zato. ker večkrat posveti tja, kjer se nahaja krivica? Mi gospodom [možakarjem prav radi verjamemo, |da jim to ni nič kaj posebno všeč. poznamo jih namreč predobro kot ljudi, ki bi bili srečni, če ne bi bilo Itakih neodvisnih listov, kakršen je n. pr. »Dan«, ker bi v tem slučaju lahko delali, kar bi se jim poljubilo. No. ker pa je »Dan« neodvisen list in ker ne trpi krivic, zato je vse to, kar piše, škandal in zopet škandal. Po nazorih onih ljudi je »Dan« špekulant ki živi od samih senzacij — in če so te resnične ali ne. Kaj takega so Dnevu« zmožni očitati le taki ljudje, ki so, bodisi zlobni, škodoželjni, ali pa zarukani. trapasti, zlasti pa taki, ki imajo interes od tega, da raznašajo take laži. Drugi listi lahko lažejo in napadajo prav barbarsko; če pa »Dan« le za trohico posveti v gnezdo, kjer je vse polno našemu narodu škodljivega blata. — tedaj pa je vse pokoncu. »Dan« je bil do sedaj še precej skromen; marsikaj bi lahko povedal, kar bi gotovim ljudem, ki imajo maslo na glavi, ne bilo posebno prijetno. Sicer pa je resnica, žalostna resnica, da pri nas na Slovenskem vsak list, ki se predrzne govoriti resnico, trpi občutno škodo, torej tudi »Dan«. Toda to dejstvo Je najboljši dokaz, koliko so vredni go-rinavedeni očitki glede »špekulacije« katere imajo celo razne »visoke« osebe na jeziku. Gospodfe. jezik za zobe. Ne pečamo se z osebnostmi in prepiri sploh, toda če bo treba, pa bomo govorili tako, kakor tudi ljudje zaslužijo. Do danes smo. kakor rečeno, marsikateremu prizanesli, a od zanaprej bomo govorili resnico — samo resnico; in to bo zadostovalo. Smo namreč mnenja, da ie treba uvesti najstrožjo Čistost in jasnost in pravičnost v naše narodno živi je-nje in delovanje. Na ta način se bo narod dvigal. Dolžnost vsakega lista je. da v tem smislu deluje — saj končno časopisje ni zato. da prinaša samo tako gradivo, ki ljudstvo demoralizira in poneumnjuje, ampak zato, da mu da tudi nekaj čiste duševne hrane. Če bi ostala slovenska žur-nalistika na tej podlagi, potem bi imel slovenski narod zavedne in močne posameznike, ki bi imeli tudi veselje do narodnega dela. Zanimiv političen proces. V sre-Pd, 8. t. m. se ie vršila pred tukajšnjo kazensko sodnijo obravnava proti tajnikoma NDO, gg. Brandnerju in Mraku in predsedniku skupine postil j ono v. g. Prelogarju, katere tožita podjetnik g. Dolenc, njegov ravnatelj g. Orioni in g. dr. Pretner zaradi razžaljenja časti, češ, da so obtoženci Ha nekem shodu baje omenjene tri gospode osebno žalili. Obtožence je branil g. dr. Josip Mandič, tožitelje Pa nekj italijanski koncipijent. razven jdr4 Pretnerja. kateri se je sam zastopal. Obravnava, ki je bila precej burna, je bila prenešena in se bo vršila v štirinajstih dneh. G. dr. Pret-tier je tožbo umaknil, za Dolenca in jOzionija pa nastopijo toženci dokaz resnice. Za danes naj zadostuje ta konstatacija, toda, kadar obravnava konča, hočemo o stvari obširnejše Spregovoriti. Slovensko gledališče v Trstu, panes, v soboto, točno ob 8. in pol zvečer se uprizori prvič v letošnji Sezoni Zajčeva opera »Nikola Šubič IZrlnjski«. pri kateri nastopijo vse na hovo angažirane moči. — Jutri, v hedeljo, ob 8 in en četrt se bo igrala poljska komedija »Morala gospe Dulske.« Prvi družinski večer »Sokola pri Sv. Jakobu« se vrši v nedeljo 13. t. m. St. Jakobski »Sokol« si ni vzel pgoli telovadbo za svoj smoter, temneč hoče narodno zavest šentjakobskih Slovencev tudi probujati z družabnostjo. V to svrho priredi v nedeljo družinski večer z zabavnim dnevnim redom, ki se priobči pozneje. Prijatelje Sokolstva, člane in slo-enske starše pri Sv. Jakobu že da-ies opozarjamo na to prireditev, ki e bo vršila v veliki dvorani »Konzumnega društva«. Za 6000 K olja ukradenega. V trgovini lastnikov G. in S. Segretta. ki mata zalogo olja m urad v ulici Sv. 7rančiška 16 in pa trgovino na drob-10 v ulici Sv. Katarine, 8. se je prišlo la sled velikemu primanjkljaju olja, i katerem se ni vedelo, kam je izginilo. P dolgem raziskovanju se je izvedelo, da gre za tatvino, katero sta zvrševala uslužbenec v prodajalni v ilici Sv. Katarine in pa voznik, kj je irevažal sode z oljem iz skladišča v irodajalno. Med prevažanjem sta večkrat vzela iz sodov olje, ali pa ta vzela kar cel sod. Bilanca pa Je pokazala primanjkljaj. Predno pa je pila bilanca dovršena, ie izginil eden (zmed teh dveh osumljenih uslužbencev. drugi pa je bil aretiran ie na policiji je priznal tatvine, ki jih je izvrševal on sam in nihče drugi. O drugem pravi, da ie nedolžen. Olja je bilo pokradeno v vsem času za kakih 6000 kron. Ogenj na parniku »Istria«. Sinoči (v sredo) okrog 8. ure in pol so bili poklicani po telefonu ognjegasci na obrežje, kjer je bil ogenj na parniku »Istria«. ki je last plovne družbe »Istrija - Trst«. — Gasit sta prihitela dva voza ognjegascev, ki so kmalu udušili še nerazširjen požar. Na krovu se je bil užgal zaboj, v katerem ]e bil bencin. Ognjegasci so znosili s krova vse zaboje, v katerih je bil bencin in tako je bila vsa nevarnost odpravljena. Škode ni veliko. Proces v Kijevu. Verski umor? Proces, ki se ravnokar vrši v Kijevu, vzbuja svetovno pozornost. Že sedaj vsi listi obširno pišejo o njem. Od raznih strani so prišli že tudi protesti proti temu, da se obravnava slučaj kot ritualni ( t. j. verski) umor. V kulturni Evropi se je namreč ohranila vera, da rabijo Židje za svojo božjo službo kristjansko kri. Tega zločina je obdolžen tudi žid Beilis, ki stoji pred kijevsko poroto. Pred poroto. Proces se je začel dne 8. t. m. Na zatožni klopi sedi žid Mendel Beilis, ki je obtožen, da je umoril kletnega dečka Andreja Juščinskega. Sodno poslopje je zavarovano s policijo. Velikanski naval ljudstva. — Predsednik sodišča je Boldirjev, poleg njega sodnik Nigura Jurkie\vicz in knez Sevahov. Drž. pravdnih je Wipper. Tožiteljica je mati umorjenega dečka. Žid Beilis je miren in odgovarja hladno na vsa vprašanja. Kako se je zgodil zločin? Dne 2. aprila 1911. so našli v oddaljenem delu kijevskega predmestja mrtvo truplo nekega dečka. Na glavi in na telesu so se poznale rane. Sodna komisija je spoznala več ran na vratu in glavi. Podrezano je bilo grlo in na telesu je bilo 7 ran. Srce je bilo štirikrat zadeto. — Tako da je vsa kri iztekla. Natančna obdukcija je dokazala, da je bil deček zaboden v vrat, ko j« srce še utripalo. Zadnji sunek je bil zadan v srce. Zdravniki s0 po ranah sodili, da je bilo več oseb pri umoru. Vse je kazalo, da je bil deček izročen težkim mukam, predno je izdihnil. Zdrav, svetnik Kozorotov je izjavil, da je šlo pri umoru za to, da izteče kolikor mogoče krvi. Odkod zločin? Zato so sodniki sodili, da gre za t. zv. ritualni umor t. j., da je postal deček žrtev židovske krvoločnosti. Profesorji akademije v Kijevu in Petrogradu so se izjavili proti temu, češ da med Židi sploh ni take dogme, da je to le kristjanska kriva vera, in da hočejo gotovi ljudje izrabiti to le za pogrome proti Židom. Neki katoliški duhovnik pa je dokazal, da imajo Židje tako krvavo dogmo. Preiskava. Takoj, ko je bil odkrit zločin, se Je začelo iskati morilca. Dokazalo se je sledeče: Dne 25. marca 1911. je šel deček Andrej Ju-ščinski kot po navadi v šolo. Na potu v šolo sta ga videla dva znanca. Potem ga ni videl nihče več. V šolo ga ni bilo. Zvečer se ni vrnil domov. Cez teden so našli truplo v neki duplji. Izkazalo se je, da je to truplo, pogrešanega dečka. (Dalje.) Španska pisma. Dansko poletje je r>TBielo mnogo oseb pismo iz Madrida, v katerih prosi anonimni »kaznjenec« pomoči za dvignjenje »zaklada«, ki ga ima v kovčeku na neki železniški postaji na Francoskem. Taka pisma so si po vsebini enaka in ki jih je poslala ista oseba, niso bila poslana samo italijanskim osebam, ampak tudi mnogim Slovencem. Priliko smo imeli videti več teh pisem. Te dni pa je prejelo vnovič že več oseb ravno-taka pisma. Oglaša se zopet ravno tisti Španjolec s svojo prošnjo za pomoč za dvignjenje »zaklada«- Pisma imajo približno tole vsebino: »Velecenjeni gospod! — Kaznjenec tega mesta, obsojen zaradi faliranja. Vas prosim, da mi pomagate dvigniti vsoto od 1,200.000 frankov, katere imam v kovčeku na neki železniški postaji v Franciji. — Za to pa je ne obhodno potrebno, da pridete semkaj. da rešite mojo opravo, ki pride drugače na dražbo zaradi pokritja sodnijskih stroškov. V enem izmed mojih kovčekov pa se nahaja potrdilo, katero sem prejel tedaj, ko sem spravil oni kovček z 1,200.000 franki na železniški postal. Ako pride moja oprava na dražbo, tedaj se bo izgubilo tudi ono potrdilo, brez katerega pa ne bi mogel dvigniti več svojega kovčeka z omenjeno svoto. — Ako pridete in preprečite dražbo, tedni vam dam tretjino imenovane vsote. Ker pa nisem gotov, da se nahajate pod tem naslovom in v strahu. da tega pisma ne prejmete, zato se ne podpisujem; v nasprotnem slučaju pa vas prosim, da mi takoj odgovorite, da vam zaupam svojo tajnost in vam dam potrebne garancije. — Ker pa ne morem prejeti vašega odgovora v zaporu, tedaj vas prosim, v slučaju da ste mi pripravljeni pomagati, da pošljete brzojav na neko zaupno osebo, ki me prav gotovo obvesti. Brzojav nai se glasi: »Albadalejo - Carmen - štev. 3. Madrid. Pošljite pojasnila.« Prosim vas. da molčite o zadevi ter vas prosim. da pošljete le brzojav in ne pisma. — V pričakovanju, da mi odgovorite. se podpisujem le R. pl. S.« — Vsa ta pisma, kj prihajajo raznim osebam v Trst so pisana v italijanskem jeziku. Do naslovov pride ta španski slepar najbrže s pomočjo imenikov (guide), katere se dobe v vsakem večjem ‘mestu. Da je ta Španjolec prefrigan slepar, o tem menda nihče ne dvomi. Slepar pa pošilja neštevilno teh pisem naokrog z upanjem, da morda vendar enkrat naleti na kakega po bogastvu hrepenečega kalina, katerega bi potem spravil v svoje lance. Domneva si, da je namen sleparja (morda jih je tudi več) zvabiti človeka v Madrid. Oni, ki bi se odpeljal tja, bi se gotovo založil z denarjem. V Madridu bi se sešel s tem sleparjem (ali s sleparji) in ta bi človeka vlekel bog ve kod po neznanem mestu ter bi ga končno kje oropal. Preslepljenec bi morda ne izgubil v Madridu samo ves svoj denar, ampak celo svoje življenje. Ker bi se utegnilo pripetiti, da bi prišla taka pisma tudi po naših deželah, svetujemo, da vrže vsakdo tako pismo v peč ter se tako ogne nesreči, ki bi ga utegnila zadeti. — Čudimo se. da oblasti ne morejo zavohati teh zvitih goljufov, zakaj da bi bilovkai takega dovoljeno v pobožni Španiji, ne verjamemo. Mislimo pa. da ko bi se oblasti le količkaj pobrigale, bi jim ne bilo težko zaslediti teh sleparjev. Včasih imajo oblasti mnogo dela tam, kjer ga ni potreba. Najnovejša telefonska in brzojavna poroči'a. NOVE VOJNE NE BO! Belgrad, 10. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Naipetost zadnjih dni ne samo da Je-njuje. temveč se že lahko govori z neko gotovostjo, da na Balkanu ne pride do novih komplikacij, temveč da se vse mirno reši. Vedno očitnejše namreč Postaja da Turčija s svojim žuganjem Grčiji sploh ni mislila resno, ker ie že od prvega začetka vedela, da z vojno ne doseže ničesar in je žugala samo zato. da čim več ko mogoče dobi in pa da — potegne bolgarskega generala Savova, ki ie v marsikateri točki odnehal v upanju, da Turčija potem najde Grčijo In da nastanejo kake komplikacije, v katerih hi Bolgarska mogla pridobiti kaj za sebe. Dobro je vplivalo na razvoj dogodkov tudi dejstvo, da je Srbija tako nepričakovano hitro pobila Ar-navte in držanje Rumunije, ki je dala v Sofiji in Carigradu jasno razumeti, da ona ne bi irpeia nobene spremembe G£*«£» bukareškega miru. Merodajni krogi v Srbiji so z razvojem dogodkov Popolnoma zadovoljni. Srbija je sicer pripravljena na vse eventualnosti, ona bi branila svoje Pridobitve vseh vojn z vso odločnostjo in gotovo tudi z uspehom, ali želeti si vendar ne more nove vojne, v kateri bi padlo toliko novih žrtev samo zato, da se obvarujejo pridobitve dosedanjih vojn. Mir na Balkanu je sedaj osigu-ram. ker Turčija je zadovoljna z onim kar je proti pričakovanju pridobila v Traciji, Bolgarska ie pa brez moči in v Sofiji so polagoma začeli priha^ jati do spoznanja, da je za Bolgarsko v danih razmerah edino prava politika delo na konsolidiranju razruva-nlh notranjih razmer in mir s sosedi. SRBI NA ALBANSKEM OZEMLJU. Belgrad, 10. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Po poročilih, k! prihajajo z Dunaja, so taim precej vznevoljenl, ker je srbska armada prekoračila v preganjanju albanskih napadalcev mejo avtonomne Albanije in zasedla tam važne strateglčne položaje, najbrže bo pa prodirala še dalje v notranjost Albanije. Na Dunaju mislijo, da misli Sr- bija na okupacijo albanskega ozemlja. na tukajšnjih merodajnih mestih pa izjavljajo temu nasprotno ponovno, da Srbija tega namena nima, pač pa hoče zavarovati svoje meje pred eventualnimi novimi albanskimi napadi. ta nevednost pa bo obstojala vse dotlej, dokler se v Albaniji ne organizira redna uprava ki bi lahko jamčila, da se tak] napadi ne ponovijo. ANARHIJA V ALBANI.II. Belgrad, 10. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Iz zanesljivih poročil, ki prihajajo iz Albanije, se vidi, da vlada v celi deželi največja anarhija in da se vodijo med raznimi plemeni kakor tudi med pristaši raznih voditeljev neprestani ogorčeni boji. Vedno očitnejše postaja, da je Albanija mrtvorojeno dete in da je izključena vsaka možnost, da bi se tam razvil zdrav državni organizem. Sicer se nahaja med Albanci par resnih in treznih ljudi, ki bi hoteli delati, ali ti ljudje ne morejo priti do nobenega vpliva. ALBANCI SE BOJIJO. Belgrad. 10. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) K Poveljniku srbskih čet. ki operirajo v Albaniji, je Prišlo albansko odposlanstvo iz Elbasana in ga zagotavljalo, da se iz Elbasana in okolice nihče ne vdeležuje pohoda proti Srbiji. To pa ni resnica, ker ie dobro znano, da je bil ravno v Eibasanu nekak center, odkoder se je upravljalo z napadom, posebno so bila tam glavna skladišča za provijant, orožje in municijo. Ampak Arnavti se bojijo zaslužene kazni In zato nihče noče biti kriv za napa.d, pa srbska vojaška oblast bo že našla krivce In jih eksemplarično kaznovala. VAŽNA PAŠIČEVA IZJAVA. Belgrad. 10. oktobra. V včerajšnji seji skupščine je Pašlč podal poročilo o situaciji in n svojih vspehlh v Parizu in o pogovoru z Berchtoldom. Pašič se je izrazil, da ie v interesu »rbije treba, da se odnošaji z monarhijo sanirajo.. SRBI NIC VEC NE PRODIRAJO. Belgrad, 11. oktobra. Srbska vlada je Izdala povelje, da srbske čete "e Prodirajo dalje v notranjost Albanije. Poveljništvo je prodiranje ustavilo. SAMOUPRAVA PIŠE: Belgrad, 11. oktobra. »Samouprava« obžaluje, da so Številni srbski meščani, katere se ie pozivalo, da izpolnijo svojo nacionalno dolžnost v novoosvojenih ozemljih, se z Izgovori osebnega značaja tej dolžnosti skušali umakniti. Vlada bo morala poseči po skrajnih sredstvih, da doseže svoj namen. O ISI BOLJETINCU. Belgrad, 11. oktobra. Tiskovni urad izjavlja, da so vse vesti o vjetju Ise Boljetinca in tozadevni detalji izmišljeni. POŠTNA UPRAVA. Belgrad, 11. oktobra. Srbska vlada ie prosila nemško vlado, da ji Pošlje uradnika, ki bo študiral poštne razmere in nato predloži načrte za saniranje. VAŽNA ZADEVA. Dunaj, 11. oktobra. Danes je Hotzendorf imel dolgo konferenco z Berchtoldom. nakar je bil sprejet od cesarja v posebni avdienci. In sicer je bil poklican od cesarja, da da svojd mnenje v neki jako važni politični zadevi, ki je v zvezi z zunanjo politiko monarhije. — Tudi Crobatin je imel konferenco s Stiirgkhom. kateri je prisostvoval Georgiev. ZDRAVJE MAKSIMA GORKEGA. Neapelj, 11. oktobra. Zdravje ruskega romanopisca Maksima Gorkega se je znatno poslabšala Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem |e priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih' ni nič popusta In se plaču|ejo vnaprej; zunanji Inserentt v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Iščem stanovanje, dve sobi in sobico, tudi v okolici. Ponudbe POseka ali kadar se veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se tako drevje oziroma veje ne smejo pustiti v tem stanu ležati ampak morajo se gosenice! obrati od njih ali pa drevje in veje precej sežgati. Dalje morajo goriimenovane osebe hrošče, dokler letajo od svoi jega sadnega in lepotnega drevja, lepotnega grmovja in drevoredom potem od drevja ob gozdnih robeh v istih slučajih, kjer je treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti ob ranih urah otresti in pokončavati al( obračati kmetijstvu na korist Na polju se morajo črvi (podjedi, ogrci) pri oranju ali kopanju precej za plugom, z motiko ali lopato pobirati in takoj pokončavati Ce se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti do določenega časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegov« stroške, vrhutega pa se mu naloži na korist občinske blagajne globi od 2 do 20 K, in če bi se to ponovilo, do 40 K ; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni Mestni magistrat ljubljanski, dne 2. oktobra . 19U. Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe! Modni salon M. SEDE J-STRNAD Prešernova ulica, palača Mestne hranilnice priporoča damske klobuke le najboljše izvršitve. Umetalni ogenj. C. kr. prodaja smodnika. 3?ižlte po cenilce. F. K. Kaiser, puškar, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. Velika zaloga najboljših pušk, samokresov, pištol, ter lovskih priprav. Topič „Salut“. ~TOg Vse priprave za ribištvo iz najboljših tovarn. H S Modistinja MINKA HORVAT _ Ljubljana, Stari trg št. 21. I Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobu-S kov, športnih čepic' in vseh potrebščin za modistke. S Popravila se točno in najcenejše izvrše. • • • • Oglejte si pred nakupom izgotovljene obleke, sukna in pelerine za odraslo in šolsko mladino :: v trgovini »Pri Škofu" 33 Ljubljana, Pred Škofijo štev. 3 — zraven škofije — nasproti gostilne „Pri Sokolu". Naznanilo preselitve obrti. Podpisani uljudno naznanjam p. n. občinstvu, da sem kupil od prejšnjega lastnika vrtnarijo pri Sv. Križu ter bodem ondi izvrševal Vfia vrtnarska dela. Prevzemal bodem tudi okrašenje in oskrbovanje grobov za Vsesvete. — Venci, šopki in vedno sveže cvetice se bodo vedno dobile ter se priporočam za dekoracije. Ker sem v vrtnarskem obrtu dobro izvežban, se vljudne priporočam za mnoga naročila. Spoštovanjem Pavel Šimenc, umetni, trgovski in pokopališki vrtnar, Sv. Križ pri Ljubljani, novo pokopališče. BI Kavarna Z t' T m o r— 25 cm velike, dvo-tZ stranske, priznano Rj najboljših znamk »Z prodajam radi velike zaloge pod last. ceno Veletrgovina! Dovolim si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem svojo dosedanjo trgovino s papirjem v Mariboru, Gosposka ulica štev 33, odstopil gdč. Ivanki Wcixlovi, jaz pa otvorim s I. oktobrom t. I. na Glavnem trgu štev. 22 (v Zieglerjevi hiši) veletrgovino z vsakovrstnim papirjem, galanterijskim blagom ter pokrajinskimi in umetnimi razglednicami — Bogata izbira, ter najnižje cene opravičujejo nado, da slavno občinstvo mene tudi v tem novem podjetju po možnosti podpira. Spoštovanjem Vilko Weixl. Prod ja vseh slovenskih časnikov, Modni salon Stuehly-Maschke 3 Ljubljana, Zidovska ulica 3 priporoča cenj. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo - zm s k ih klobukov in športnih čepic - za dame in deklice po najnižji ceni. Popravila točno fn ceno. Zalnl klobuki vedno v zalogi. Fiiznanc d-oToro "blago — nizlsre cen.©. I £ pr- Več tisoč pletenih jopic v vseh barvah, posebno sivih, poprej K 16’—, sedaj K 8*—. — Moških klobukov 1 vsakovrstnih fason, poprej K 6"—, sedaj K 3’—. - Klobukov za dečke = poprej K 4 —, sedaj K 2’—. Klobukov za otroke ~ poprej K 2*—, sedaj K 1*—. Največja izbira dežnih plaščev ---------- za dame in gospode --------- poprej K 20’—, 30*—, sedaj K 14’—. Zaradi ogromne zaloge zimske konfekcije oddajam blago za polovično ceno. Angleško sktadišče oblek O. Eernatcvič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6^pf Moderne srajce, bele in barvaste, tenninske, lovske, hribolazke, mrežaste, in vse druge vrste z ovratnikom in brez ovratnika, spalne srajce, trdi in mehki ovratniki, zapestnice, naprsniki, dolge in ratke spodnje hlače, majice, nogavice i. t. d. vse v največji izbiri in najboljši kakovosti po zelo skromnih in stalnih cenah v modni in športni trgovini P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte. Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne krila, kostume, nočne halje, perilo in vsako modno blago. Solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša. Neprekosljlva v otroških oblekcah :: in krstni opravi. :: Del. glavnica: 8,000.000 K. Rez. fond nad K 1,000.000. Ljulilf seska kreditna Iranka vLpMjani. Stritarjeva ulica štev. S, (iusinn hiša) Podružnice v Spl jeti., Celovcu, Trstu, Sara jevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih ■ mr 43L°lo Poslovalnica »Prve ces. kr. avstrijske državne razredne loterije. J Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-1 novrstnejšlh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, , ko nobena druga zavarovalnica. Rezervni fondi K 68,461.432*66. — Izplačane 1§Č m M7M Ji A 66 Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše odškodnine in kapitalije K 123,267.695-77. W M UJM. drim z vseBk°zj slOYansko-narodno upravo, "v z a j e m no zavarovaluu Ivanka -v I-* r a g i. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim ško- 1 dam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj- 1 kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. j; 1 Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z | manjšajočimi se vplačili. Generalno zastopstvo v Ljubljani čigar ffi-Su« lastni Gosposki ulici št. 12. Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini 1 pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte. N