..........................................................., • • j Dopisi. ¦ ¦ %...........................................................* Mezdno gibanje trg. pomočnikov in zakonita odredba nedeljskega počitka. Trgovski gremij je v seji dne 16. t. m. prizna) trg. pomočnikom v povišanje mesečne plače sledeče točkft: Mezda za moško osobje, učenja oproščeni iz-učeni do 21. leta 800 K, od 25. leta 1200 K, preko 25. leta 1600 K. Za nastavljenke ženskega spola do 21. leta 720 K, od 25. leta 900 K, preko 25. leta 1200 K. Odpustna odpoved se je sporazumno dovolila za čas 3 mesecev in sicer v enem letu (15. februarja, 15. maja, 15. avgustu in 15. novembra) v teku 6 tednov. Ako se nastavljenec brez postavnega vzroka odpusti, se mora istemu 3 mesečna mezda izplačati. Dopust za počitek se mora vsakemu nastavljencu obojega spola vseh kategorij dovoliti in sicer pri službenem času od 1—4 let 14 dni, od 5—10 let 21 dni in črez 10 let 30 dni, orožne vaje se vštejejo kakor dopust. Za čas dopusta ali orožne vajo ima nastavljenec pravico do polnega mesečnega plačila. Trgovski podjetnik, oziroma trgovec, kteri ima 2 pomočnika, sme imeti samo 1 učenca v svoji trgovini in trgovina, ktera nima nobenega pomočnika, tudi ne več kot enega učenca, oziroma vajenca. Vsak učenec, kteri je dovršil svojo učno dobo, 3e učenja oprosti in more najmanj pol leta v tisti trgovini zaposlen biti- Neiz-učeni pomočniki, oziroma pomočnice se ne smejo v trgovinah nastavljati. Pri zborovanju gremija se je pokazalo, da ima Ptuj še dovolj takih gospodov šefov, kteri imajo umevanje in človeško srce za svoje sotrudnike in takim moramo prištevati v prvi vrsti našega narodno zavednega trgovca Franca Lenarta, kteri je pri seji prvi povzdignil svoj glas za naš obstoj v času te strašne draginje. Vsa čast, slava in hvala mu ! — Dne 18. t. m. se je na Ptuju od pristojne oblasti vendar enkrat vpeljal nastavljencem zaželjeni nedeljski počitek, kteri v drugih mestih Jugoslavije že delj časa obstoji in se tudi v občnem trgov- skem prometu ni pokazal v nikako škodo. Trgovec in njegov pomočnik nista kakor motorji ali kaki drugi stroji, ampak človeka, ktera potrebujeta tudi počitka in miru, ker Bog je določil, da se 7. dan praznuje. Mislimo tudi in smo zagotovljeni, da se bo naše ljudstvo na deželi in v okolici temu prilagodilo, ker marsikaj smo se morali v nove razmere privaditi, kar pred vojno ni bilo zmisliti, vse gre, samo dobra volja mora biti. J. Gremij ptujskih trgovcev na obratno ravnateljstvo jlfž. Žel. Podpisani gremij ptujskih trgovcev prosi nujno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani, da se pred 20 dnevi objavljeni rok 6 ur za izkladanje blaga iz vagonov podaljša zopet na 24 ur, ker v 6 urah nikakor ni mogoče iztovoriti jednega celega vagona in odpeljati od kolodvora. Ta naredba stoji v takem nasprotstvu s praktičnimi dejanji, da mora ali prisiliti železniške uradnike, da vestno vsake ure ne beležijo, ali pa, da bi stranka, katera pričakuje od kod kak vagon blaga, morala direktno z vozi in ljudmi čakati vagon, da bi ga takoj iztovorili, in in če ima ta stranka samo par konjev, je to dejansko nemogoče, da bi se to v 6 urah zgodilo. Pri tem poldanska ura, ki se vendar mora dati prosto vsakemu delavcu za obed in tudi živina se mora po dve uri hraniti. Ta naredba je tako kričeče nasprotna z resničnimi potrebami na vsaki postaji, da se moramo čuditi, kako se je mogla izdati tako neprimerna in po dejanskih razmerah za izvrševanje celo nemogoča naredba. Ako se je hotelo s to naredbo zadeti verižnike, je ta naredba za trgovce neopravičeno breme, posebno ker je dokazano, da se vagoni pred 24 urami težko izpraznijo. Blagovoli se tedaj naj 24 urna doba za izloženje vagonov zopet uveljaviti, in za poznejšo dobo pa se labko poljubna odškodnina tudi v na'dalje določi. Pozor! Po Halozah hujskajo brezvestni hujskači ljudi, češ, da naj gredo 1. majnika v Ptuj, kjer bo vsakdo dobil ali si lahko vzel blaga, kolikor bo jhotel. Opozarjamo ljudi, da naj ne gredo na lim in ne hodijo v Ptuj na uro gledat; kajti ti hujskači imajo ljudi za norca in jih hočejo voditi samo za nos. Nekaj hujskačev je žo pod ključem, drugi pa še bodo sledili. Zahvala. Komanda Dravske divizijske oblasti, brambni odsek v Ljubljani, poroča z dne 31. marca t. 1, štev. 10.049|Bo, da je kavarnar Janko Vučak v Ptuju daroval za vojne invalide in sirote znesek 80 K, ter se mu s tem v imenu vseh invalidov najtoplejo zahvaljuje. Razpis. Tobačna trafika v Ptuju, Mino-ritski trg štev. 5, je do 20. maja 1920 potom javnega natečaja razpisana. Enoletni kosmati dobiček je znašal 22.559 K 11 v. Položiti se mora, predno se ponudba izroči, 2200 K jamščine. Samoumor na železniški progi. Dne 10. tekočega meseca se je 22 let stara Ivana Vuga, uradnica taboriščne uprave v Strnišču, vrgla na železniški progi blizu postaje Sv. Lovrenc na Dr. p. pred vlak, ki jo je popolnoma razmesaril. Vzrok samoumora ni znan. Žalostna žrtev tihotapca Lojzeka Šalamuna iz Slavšine. Edini sin premožne vdove, se je podal pred nekaj tedni v Avstrijo z jajci, da bi jih tam par vinarjev dražje prodal. Zalibog Lojzeka pa je zadela krogla iz vojaške puške ravno v glavo. Stariši, ne puščajte svojih otrok na mejo, ker je škoda mladega življenja. Požar. Dne 18. t. m. zjutraj nastal je v gospodarskem poslopju posestnika Adama Ornika v Trnovskem vrhu ogenj. Zgorelo je omenjeno gospodarsko in hiSno poslopje, živež, ter gospodarska in hišna oprava. Škoda znaša približno 80.000 kron. Zavarovano pa je bilo za 1400 kron. Vzrok požara se ša ni mogel dognati. Požar V PriStovi. Dne 3. aprila t. 1. popoldan je nastal v viničarakem poslopju po-sestnice Gabrijele Selinšek v Pristavi, občine Slatina, ogenj. Zgorelo je omenjeno poslopje, ter živež, obleka in drugo imetje viničarja. Škoda znaša približno 15.000 K. Zavarovano pa je bilo za 2400 kron. Vzrok požara ni znan, sumi se pa, da je v dimniku nastal. Za uničevanje hrošcev je določil okrajni zastop v Ptuju nagrado in sicer za liter uničenih hrošče v 20 vin. Te nagrade izplačujejo šolska vodstva nabiralcem.