ZdS. stevUKa. t LluDiiani, i spsoo, ra. oRtoora nrm. Abuiu. IBIO. .Slovenski Narod" vetja v Lf ubijani na dom dostavljen: cele leto naprej pol leta n četrt leta „ na mesec „ K 24 — . 12— . 6--- 2'- v upravništvu prejeman: celo leto naprej • , • • K 22*— pol leta „ . . • . , H — četrt leta „ . . . . . 5-50 na mesec . • 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. ErctLiušivo: Knaiiova ulica št 5 (v pritličju levo,) telefon št 34. Izhaja vsak dan zrecer isTzemši nedelje in pravnike. Inserati veljajo: peterostopna peti^ vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat fo 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. P« večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo deročnine, reklamacije, inserati L t d, to je administrativne stvari. ■ Poiameana številka velja 10 vinarjev. , Na pismena naročila brez istodibne vpostetve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon št 85. .Slovenski "Narod* velja po pošti? za Avstro-Ogrsko: m za Nemčijo-: celo leto skupaj naprej pol leta „ n četrt leta „ „ na mesec m „ K 39 — K 25*— I celo leto naprej " - • ■ q!xq I « Ameriko in -vse druge dežele ^ l 2-30 1 celo leto naprej • • • • IK 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka" Vpravništvo (spodaj, dvorišče levo), Knailova ulica št 5, telefon st.85a Nemci so osvojili Smederevo Vse višine okoli belgrada zavzete. naše čete napadajo na celi fronti ter so osvojile hrib lipar, ugrabivši tri topove. praske na crnogorski meji. Dunaj, 12. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Jugovzhodno bojišče. Južno od Save in Donave in ob spodnji Drini napadamo na celi fronti. c. in kr. čete, ki prodirajo iz Belgrada, so vplenile pri zavzetju, vzhodno od mesta in Lavdonovega okopa dvigajočega se hriba Lipar, 3 topove in 1 žaromet. Vse višine okoli Belgrada, ki obvladujejo prehode čez reke s poljskimi topovi, so v posesti zaveznikov. Nemci so osvojili Smederevo in ženejo sovražnika na Požarevac nazaj. Na meji med Hercegovino in Črno goro je prišlo na več krajih do prask s črnogorskimi oddelki. Narcesfnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r t iml. * m NEMŠKE čete SO osvojile MESTO in trdnjavo SMEDEREVO. Berolin, 12. oktobra. (Kor. urad.) JVolffov urad poroča: Veliki glavni stan 12. oktobra. Balkansko bojišče. Na celi fronti je naše prodiranje dobro napredovalo. Mesto in trdnjavo Smederevo so zavzele včeraj naše Čete. Vrhovno armadno vodstvo. ofenziva proti srbiji. Iz vojnega poročevalskega stana javljajo: Prebivši prvo obrambno linijo je ofenziva proti Srbiji zadela na močne srbske sile in je nastalo več bojev, ki med seboj niso v zvezi. Razločiti je boj v dolini Moravi med Semendrijo in Požarevcem, boj v gorovju južno Belgrada, boj blizu Obrenovca in boj blizu Mač ve: operativno so ti boji med soboj v precej tesni zvezi. Zmagoviti uspeh enega teh bojev mora ugodno vplivati na sosedna bojišča. Boj v dolini Morava je že imel uspeh, da je bilo zavzeto Smederevo in so Srbi vrženi na Požarevac. Tudi v bitki pri Bel-gradu napreduje naš napad. Znatno pridobitev na prostoru v dolini Morava mora v kratkem pojasniti položaj južno Belgrada. Kar se je zadnje dni poročalo o zavojevanih topovih nam kaje kako trdovraten je sovražnik in s kako srditostjo se vrši boj. Belgrad po boju. Vojni poročevalci javljajo: V Belgradu je zavladal zopet red. Na ulicah je videti le naše vojaštvo, civilno prebivalstvo je skoraj do zadnjega vse zbežalo. Z juga in vzhoda je slišati neprestano gromenje topov — bitka na belgrajskih višinah še divja. Belgrad je hudo razbit in razrušen. Krasni nasadi na Kalimegda-nu so izginili, tudi tam stoječega spomenika Karagiorjevičev ni več. Porušene so tudi vse hiše v okolici tega parka. Dolenji del mesta je sama razvalina, čitadela je razbita, tovarne zunaj mesta, ki so krile srbsko artiljerijo so uničene. Posebno krvavi boji so se odigravali na ulici kralja Milana. Okolica konaka je manj trpela, tam so hiše še precej dobro ohranjene. Po ulicah Datrulji-rajo naše in nemške straže. Pri bojih v Belgradu se je posebno odlikoval sedmograški madžarsko - nemški polk št. 31. Angleška sodba. London, 12. oktobra. Vojaški dopisnik »Times« piše: Centralni državi sta dosegli na Balkanu političen in vojaški uspeh, ki ga ne smemo zmanjševati ali tajiti. Srbi bi bili sami kos vpadu Nemcev, Avstrijcev in Ogrov ali da so se sovražniki pomnožili za bolgarsko armado, to je usodna nevarnost in prihaja iz usodne smeri. Odpošiljatev malih čet, četverozveze v Solun ni nikaka vojaška operacija, nego se more smatrati le za plačilo častnega dolga in tribut junaški? vztrajnosti srbskega zaveznika. Taka akcija bi bila iz vojaških razlogov le tedaj opravič-; Ijiva. Če bi bila predstraža veliki armadi, ali če bi se tudi Grki in Romuni udeležili boja. Ni gotovo, če smo prav storili, tudi če bi imeli dovolj čet. da smo se udali inicijativi sredozemskih sil in začeli veliko balkansko vojno, ker nas centralni državi tja kličeta. Niš pričakuje Francoze. Lugano, 12; oktobra. »Secolo« poroča o trdovratnem odporu Srbov: S strahom pričakujejo pomoč četverozveze in odločitev Grške. Možato so se podvrgli naloženi jim skušnji. Dasi bo stolno mesto v kratkem premeščeno v Prištino ali v Bi-tolj pričakuje Niš, okrašen z zastavami, Francoze. Doslej ni prišel ne en vojak Četverozveznih čet v Srbijo; zakaj, se ne ve. V Solunu pričakujejo generala Sarraila. Lugano, 12. oktobra. »Corriere della sera« javlja iz Niša, da pričakuje srbski generalni štab od Četverozveze najmanj 200.000 mož. Prve angleške in francoske čete v Nišu. Iz Bukarešte poročajo: Prve francoske in angleške čete so že dospele v Niš. Bile so takoj odposlane na severovzhodno fronto. SRBSKO BOJIŠČE. V Srbiji, ki je v vojaško - ge-ografičnem oziru v marsičem podobna Bosni, je rodovitne zemlje in ozemlja za manevriranje mnogo več, kakor v Bosni. Zavzema tretjino dežele, katero deli centralno ležeča, dobro kultivirana, bogata Moravska dolina v dva dela. Zapadno gorato ozemlje s stransko severo - zapadno smerjo, deli dolina zapadne Mo-rave, Golijska Morava, tudi v dva dela. Med Drino in južno Moravo, Bivačka Morava, se vleče ob jugozapadni meji široko, jako bogato gozdnato pogorje, ki prehaja vzhodno od Moravice v visoko srednje gorovje in je visoko 900 do 1500 metrov. Zapadno od Moravice spadata k temu pogorju planoti Tara planina in Zlatibor planina, med njima je globoko sedlo Mokra gora, ki tvori pot iz Srbije v Bosno, v smeri na Više-grad. Ibar, ki se nedaleč od Kraljeva izteka v Golijsko Moravo, kakor tudi njegov dotok Raška, potem vzhodno Toplica, prodirajo skozi gorovje po globoko vezanih, ozkih dolinah. Južno od Kurfumlije, ob Toplici, se nahaja močno utrjeni prelaz Prepolac, ki je visok 873 metrov, čez katerega vodi dobra cesta iz Niša v Prištino. Severni razrastki so srednje gorovje, ki se končujejo ob južni in zapadni Moravi. Severno od doline zapadne Morave teče vzporedno s tem pogorjem, 700 do 1000 metrov visoko srednje gorovje, močno gozdnato, čez gorovje vodi več cest. Južno in zapadno od Valjeva vodijo čez gorovje vozne poti, posebne omembe je vredna Rudnik-planina, 1169 metrov, Suvobor 802 metra, Bukovska planina 761 m in Povljen 1480 m, s cesto od Valjeva do Drine. Izmed vzhodnjega srbskega gorskega ozemlja pripada del vzhodno od Timoke Balkanu. Za naše interese prihaja v poštev za sedaj del, ki se nahaja med Timokom Ni- žave in velike Morave in tvori nadaljevanje banatskega pogorja. Med cesto iz Paračina v Zaječar in dolino Nižave se nahaja pogorje z višinami Rtanj - planine 1586 m. Oboje gorskih ozemelj, zapadno in vzhodno, sta težki operacijski ozemlji, ki stavita na čete znatne zahteve. Ob Savi in Donavi, kakor tudi ob njihovih južnih dotokih, tvorijo nižine z izrastki gorskega ozemlja dobro kultivirano polje za manevriranje. Najbogatejši sta Marva, to je nižina med spodnjo Drino in Savo, in Moravska dolina. Ob zapadni Moravi je več dobro kultiviranih kotlin. Severo - vzhodno in južno - zapadno otežkočujejo gosti gozdovi pohod. Kadar dežuje, se radi ilovnatih tal ne moro nikamor naprej. Podnebje je kontinentalno. Železnice enotirne. Ceste v gorovju strme, polne serpentin. Vojna z Italij o 9 NEIZPREMENJEN POLOŽAJ NA ITALIJANSKI FRONTI. Dunaj, 12. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Italijansko bojišče. Nobene spremembe. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. Pot v Trst čez Carigrad! Kopenhagen, 11. oktobra. V listu »Echo de Pariš« nasvetuje general Cherfils Italijanom, da naj pošljejo pol milijona čet v Črno goro, ali naj takoj izkrcajo čete v Solunu, kajti tako se glasi nestrankarski, pa nekoliko komplicirani nasvet francoskega generala. Pot v Trst gre za Italija, ne čez Carigrad. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 11. oktobra. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana: 9. oktobra. Na nekaterih frontnih odsekih je metal sovražnik plinove bombe. V Karniji in v dolini Fella smo gnali nazaj številne sovražne patrulje in vjeli nekaj mož. Na Kraški planoti je poskusil sovražnik dne 7. oktobra popoldne po silni intenzivni kanonadi napad v smeri na Selce; moral se je ustaviti in zapodili smo ga nazaj, pri čemer mu je naš ogenj povzročil izgube, ne da bi se mu bilo posrečilo, približati se našim jarkom. Lastna zračna eska-dra je metala včeraj na bivališče visokega avstrijskega poveljstva v Kostanjevici in na sovražna taborišča v Opatjemselu, kakor tudi na kolodvor v Nabrežini bombe. Številni sovražni obrambni topovi so obstreljevali letala, ki pa so se vrnila k našim Črtam nepoškodovana. Neki avstrijski aeroplan je metal pšice na eno naših taborišč in vrgel eno bombo na Krmin. Škode ni nobene. 11. oktobra. Sovražnik razvija veliko delavnost v gradbi obramb in potov, katero pa učinkovit ogenj naše artiljerije in drzni izpadi malih oddelkov jako motijo. Ob soški fronti so napadle dne 9. oktobra in v noči na 10. oktober po intenzivni artiljerijski pripravi in uporabi ročnih granat, jako številne sovražne sile naše pozicije, desno od Slatenika, v bovški kotlini, na Mrzlem vrhu, v krnskem odseku, pri Dolju, v tolminskem odseku, pri Plaveh in pri Zagori, ob srednji Soči. Sovražnik je bii povsodi pod težkimi izgubami odbit in je izgubil tudi nekaj vjetnikov. LISTEK. Odvetnikova skrivnost. Angleški spisal J. K. L e y s. (Dalje.) XXIV. Sodna obravnava je bila v soboto in nadaljevanje je bilo določeno za ponedeljek. Nedelja med tema dnevoma je bila vlažna; časih je deževalo, časih je bil mrzel veter; dan je bil skrajno neprijazen. Vzlic temu je to popoldne mlado dekle begalo po trgu Alton, enem manjših trgov za-padnega Londona, ne meneč se, kako je dež močil njeno krilo in veter Poskušal obrniti njen dežnik. Na ta trg se izteka široka cesta, polna velikih, dolgočasnih hiš. Kadar je dekle prišlo mimo te ceste, se je ustavilo in pozorno gledalo po tro-toarju hodeče ljudi. Očividno je koga iskala, ki se je nenavadno dolgo zamudil, tako, da je bilo dekle že nadvse nestrpljivo in ji je jeza gonila solze na oči. Na srečo ni bilo na trgu nič ljudi, ki bi bili dekletovo nevoljo zapazili. Opetovano se je dekle pripravilo, da zapusti trg, a vselej si je to zopet premislilo. Končno pa je re-solutno krenilo na prej omenjeno široko cesto, imenovano Alton Street, a je po prvih naglih korakih zopet začelo kar mogoče počasi hoditi. Pri-šedši mimo velike mrke hiše, zaznamovane s številko 43, je dekle slo skrajno počasi, toliko, da je sploh premaknila noge in hrepeneče gledala dlje časa v prostorno vežo, potem pa, kakor da jo je prevzelo ogorčenje, odšla krepko in samozavestno. Vsedla se je v prvi cestni vlak, ki ga je dosegla in se odpeljala v živahno ulico, kjer je bil star, a samo za imovitejše kroge namenjen hotel. Dekle je hitrih korakov šlo mimo portirja in po stopnjicah v četrto nadstropje, kjer je odklenilo malo sobo — svoje prebivališče. Komaj je bilo dekle odložilo dežnik in klobuk, je sedlo na kraj svoje postelje in se vdalo očividno jako resnemu razmišljevanju. To razmiš-Ijevanje je trajalo precej dolgo, a roditi se je moral iz njega zelo trden sklep, kajti dekle je naenkrat vstalo, sleklo omočeno obleko in nadelo drugo ter odšlo. To dekle je bilo v službi lady Boldonove, to je bila Julija Stephens, mož, ki ga je zaman pričakovala, pa je bil francoski sluga Frederika Boldon a, že znani D«ero* .S±rt» sospa Bruce, mati lady Boldonove, je bila Julijo pripeljala seboj v London, da bi bila pripravljena, če bi sodišče ladv Boldonovo izpustilo iz zapora. Julija je pisala Duerotu, da pride v London in mu sporočila svojo željo, naj jo pride v petek zvečer obiskat v Bensonov hotel. Ker Duerota ni bilo, je Julija mislila, da je bil pač po svoji službi zadržan, ustreči njeni želji, ter je pričakovala, da dobi v soboto kako pismo od Duerota. Toda pisma ni bilo in Julija se je začela bati, da je Frederik Boldon morda London zapustil in svojega slugo seboj vzel. Julija je biia pametna in spretna ter si je znala pomagati. Najela je starejšega postreščka in ga poslala v Alton Street št. 43, da po-izve, kaj je s Frederikom Boldonom in z Duerotom.Postrešček ji je kmalu prinesel vest, da je Frederik Boldon za legarjem obolel in da mu strežeta dve izvežbani strežnici, Duerot na da nima nikakega opravka in Ježi doma na zofi ali pa sedi v kavarni. Ko Je čula Julija, da ima Duerot dovolj časa in da torej namenoma noče priti, jo je pač prevzela velika n*. volja, toda čez dobro uro jo je vendar premagala in pisala je Duerotu novo pisroo.Sporočila mu je, da srn bo v nedeljo popoldne ob štirih čakala na trgu Alton in da na} zanesljivo rja pride, če jo hoče še kdaj videti in z njo govoriti. Toda tudi na ta sestanek ni bilo Duerota. Julija se je čutila prevarano in ponižano, jeza je zapla-vila in zadušila njeno ljubezen do Duerota in v njeni duše se je naselil sum, da jo je Duerot ne samo zapeljal, nego tudi izkoristil v svoje posebne namene. Ta sum je pospešil Julijine korake. Kar pribežala je v sobo Iady Boldonove, ki je bleda in upadla, vsa izmučena in na smrt potrta sedela kraj kamina. »Milostiva,« je z drhtečim glasom izpregovorila Julija, »ali imate nekaj trenotkov časa?« »Seveda,« je zavzdihnila lady Boldonova. »Kaj pa želite?« »Res ne vem, če smem to povedati, kar mi leži na srcu,« je v veliki zadregi dejala Julija. »Morda mi boste še zamerili...« »Nič se ne bojte,« je trudno rekla Iaidy Boldonova, ki je skrbi njene hršne spričo njenih lastnih bolesti niso prav nič zanimale. »Kar povejte, ka? Vam je pri srcu.,« »Da mi le ne boste zamerili, milostiva. Zdi se mi namreč, da ni bilo vse prav v redu, čeprav mi je rekel . . .« »Ali, ljuba duša — o čem pa govorite?« je nepotrpežljivo vzkliknila laiđy Boldonova, »Če smem govoriti, milostiva... bi rada vprašala ... kaj milostiva poznate Duerota, slugo Friderika Boldona . . , ali ste milostiva naročil^ Duerotu, naj dene v predalo Vaše pisalne mize neke papirje v modrem ovitku?« . »Kaj? Jaz? Nikdar! Kaj vendar govorite?« »Ah, saj sem si koj mislila...« se je razjokala Julija in tako ihtela, da ni mogla končati začetega stavka. »Povejte natančno, kaj ste hoteli reči,« je strogo zaukazala lady Boldonova in prijela Julijo za roko. »Začnite od kraja in pojasnite vse natančno, kar ste hoteli povedati.« Julija si je otrla solze, poravnala svojo frizuro in potem začela svojo izpoved. »Veste, m-Hostjiva, Duerot mi je obljubil zakon. Rada sva se imela, g zdaj ga več ne maram. Spoznala sem, da ni vreden moje Ijubeznk Ko ste milostljiva pred kratkim šli v London,me je Duerot obiskal. Peljala sem ga v knjižnico..., saj vem, da to ni bilo prav m prosim, da mi tega ne zamerite...« »To kar pustite in pripovedujte dalje, kaj se je takrat zgodilo.« .(Dalje prihodnjič.) Stran 2. SLOVENSKI NAROD-, dne 13. oktobra 1915. 235. štev. Salandra v glavnem stanu. Rim, 10. oktobra. Ministrski predsednik Salandra je odpotoval h kralju v glavni stan. Italijanski parlament. Idea nazionale« izjavlja, da se sme sniti parlament samo, da v eni seji glasuje brez vsakega protigovo-ra. »Avanti« pa priporoča »Idei nazionale«, naj opusti to nevarno iluzijo. Solcijalisti so pripravljeni, da bodo varovali energično pravice parlamenta. Konec štrajka v milanski provinci. 35.000 tkalcev je štrajkalo v krafih Busto. Gallareto in Legnano. Štrajk se je skončal dne 5. oktobra zvečer, trajal je šest dni. Zveze to-.varnarjev in zveza tekstilnih delavcev so sklenile novo pogodbo, na podlagi katere se je delo zopet pričelo. Tovarnarji so dovolili poviša- RUSKI NAVALI PRI BURKANOVU ODBITI. Dunaj, 12. oktobra. (Kot. urad.) Uradno se razglasa: Rusko bojišče. Položaj Je neizpremenjen. V prostoru, Južno Burkanova, smo odbili tri ruske napade. Odbijanje četrtega, ki |e bil naperjen na 2—3 km dolgi kos fronte, se še vrši.Ob Korminskem potoku in severno Rafalovke ob Sty-ru je izvršil sovražnik istotako nekaj brezuspešnih sunkov. Namestnik načelnika generalnega štaba nI. H 6 f e r. fml. NAPREDOVANJE NEMŠKIH ČET PRI DVINSKU. Berolin, 12. oktobra. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan 12. oktobra. Vzhodno bojišče. Armadna skupina generala feld-maršala von Hindenburga. Na zapadni fronti od Dvinska smo z našim napadom zavzeli sovražne pozicije, zapadno od Iluksta, y frontni štrini 2x/2 kilometra. Vjeli smo 3 Oficirje, 367 mož, vplenili 1 strojno puško. Ruski protinapadi so bili odbiti. Armadna skupina generala feld-maršala princa Leopolda Bavarskega. Nič novega. Armadna skupina generala von L1 n s i n g e n a. Sovražna konjenica pri Jezjer-cih se je umaknila. Položaj pri nemških četah armade generala grofa Bothraerja je neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. * POLOŽAJ NA SEVERNEM BOJIŠČU. Iz vojnega poročevalskega stana javljajo: Na ruskem bojišču nadaljuje sovražnik svoje prebijalne poskuse ob Strvpi, a brez uspeha. Glavni sunek kje bil v smeri Trembovla - Podhajec in sicer je hotel prebiti pri Burkano-vu. Armadna skupina Linsingen je morala 11. t. m. braniti v zadnjih dnevih zavojevane pozicije proti ljutim napadom, kar se ji je vseskoz ■posrečilo. Njena uspešna defenziva je predpogoj, da se ohranijo pozicije okrog Putilovke. Za prihodnji čas je pričakovati nove ruske ofenzivne sunke. Tudi s tem se moramo sprijazniti, da bo sovražnik še dolgo vznemirjal naše fronte na jugozapad-nem ruskem bojišču in na nekaterih krajih poskušal jih prebiti. RUSKO URADNO POROČILO. 9. oktobra. Okrog Rige je mir. Nemški letalci so metali bombe na Slock (27 kilometrov južno Dvinska). Preprečen je bil nemški poskus začeti ofenzivo pri Misbrafu ob železnici vzhodno Mitave (43 kilometrov pred Jakobstadtom). Okrog Dvinska blizu vasi Garbunovka, je bil ljut boj. Pri Prašitini, severno Garbunovke (ob železnici) so Nemci tudi začeli ofenzivo, pa so jih naše Strojne puške prisilile, ustaviti napade. Na severnem bregu jezera Bo-ginskoje so Nemci novic napadli dvorec Hvostv, a so bili nazaj vrženi. Na drugih frontah do Smorgona in Kreva je položaj tak, kakor je bil popisan v včerajšnjem poročilu. Južno Pripjeta je sovražnik zopet zasedel vas Pozog ob spodnjem Stvru. Severo - zapadno Dubna so naše čete pri zavzetju vasi Konstantinovo zaplenile tri strojne puške in napravile 30Q yjetnikoyA Opetovani posku^ nje za 20 centezimov (22 vinarjev) na plače do lire 1*80, 12 odstotkov na plače lire 1*80 do 2*25, 11 odstotkov do 3 lir in 10 odstotkov od lir 3*05 do največ 40 centezimov. Socijalisti za vdanostno brzojavko kralju. »Tribuna« poroča, da je provincijalni deželni zbor v Ferrari s soci-jalistično večino odklonil predsedstvo poslanca Marangonija in odposlal vdanostno brzojavko kralju in Salandri. Nezadostna davčna politika italijanske vlade. Luzzati priobčuje v »Corrieru dclla sera« članek o nezadostni davčni politiki italijanske vlade. Vse drugačne žrtve so potrebne, stroški se dajo dobiti z mnogo cenejšo osrednjo državno upravo. Ljudstvo, ki krvavi, trpi in pačuje, ima pravico do boljše uprave. si sovražnika, zavzeti novic vas So-panov, severo - vzhodno Kremie-nieca (11 kilometrov) so bili od našega ognja zavrnjeni. Tekom včerajšnjih bojev na fronti Rosticki - Gon-tova, so naše čete okrog Novega Aleksinieca na raznih mestih vjele nekaj oficirjev in 1175 mož ter zaplenili dva metalca bomb in osem strojnih pušk. Naši letalci so poleteli nad kolodvor v Černovicah in vrgli na vlake in municrjsko skladišče več bomb. Kmalu nato je bilo nad kolodvorom videti plameneče oblake dima. Sovražen letalec, ki se je dvignil in nad kolodvorom v Čer novcih zadel na naše letalce, se je moral, ker so ga obstreljevali, hitro spustiti v mesto. V Črnem morju blizu Krimskega obrežja so se pojavili sovražni podmorski čolni; ki jih zasledujejo naše torpedovke. Ruske vesti. Nemški listi poročajo: Rusko ministrstvo notranjih del je odredilo, da se oblastva volinjske guberni-je presele v Poltavo. — Civilno prebivalstvo je Dvinsk popolnoma zapustilo. — Russkoe Slovo javlja, da je na Ruskem enajst milijonov beguncev iz zapadnih gubernrj. — »Reč« poroča, da so bili v Odesi cestni boji med policijo in med vojaki. — Finančni minister Bark namerava uvesti davek na elektriko, ki bi nesel 17 milijonov na leto. ZAPADNO BOJIŠČE. PRI ARRASU IN V CHAMPAGNI SO PONOVILI FRANCOZI SVOJE LJUTE NAVALE, NE DA BI DOSEGLI KAK USPEH. Berolin. 12. oktobra. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan 12. oktobra. Zapadno bojišče. Severno od Arrasa so nadaljevali Francozi svoj napad. Dva delna napada na jarke, katere smo dne 8. oktobra, južno - zapadno od Loosa, zopet zavzeli, sta biia odbita. Močnejši napadi na fronto, severo-vzhod-no od Souchez do vzhodno od Neu-ville, so se izjalovili, mestoma z zelo znatnimi izgubami za sovražnika. Samo na dveh malih mestih so dospeli Francozi do naše najsprednejše črte. Tudi v Champagni so se končali francoski napadi na obeh straneh Tahuremita z občutno reakcijo za sovražnika. Kljub močni artiljerijski pripravi, ni mogel včeraj zvečer nikjer pridobiti uspehov. Njegovi poskusi danes zjutraj, da bi prodrl na istem mestu, so se takisto izjalovili. Vrhovno armadno vodstvo. Poročilo feldmaršala Frencha. London, 11. oktobra. Feldmar-šal French poroča: Od 4. oktobra je obstreljeval sovražnik neprestano naše nove strelske jarke južno od kanala La Bassče in je pogostoma napadal z bombami del Hohenzol-lernskega okopa, ki smo ga mi zasedli. Vsi ti napadi so bili odbiti Kljub sovražnemu artilerijskemu ognju smo napredovali severnovz-hodno od Lossa nadi hribom 70 in Hulluchom. Priborili smo ozemlja v globini 500 do 1000 vardov. Včeraj je obstreljeval sovražnik ljuto vse ozemlje, katero smo pred kratkim zavojevali, in je potem prešel k napadu na celi fronti južno od Loosa do HohenzoJJernskega okopa. Napadi so bili povsodi s težkimi izgubami za sovražnika odbiti. S protinapadom smo pridobili sovražni strelski jarek zapadno St. Elie. Veliko števi-jo mrtvih sovražnikov, ležaki#pred našimi črtami. Naše izgube so neznatne. Potopljena ladja. Pahnar, 12. oktobra. Včeraj popoldne je bil nemški parnik »Nikode-mia,« iz Hamburga, ki vozi rudo, na južnem koncu Olanda potopljen. Čoln s 13 možmi in zapovednikom je prišel v Degerham na Olandu. Ostalo, 19 mož broječe moštvo potopljene ladje, se je najbrž izkrcalo na kakem drugem kraju Olanda. BOLGARIJA BO NAPOVEDALA SRBIJI VOJNO PRIHODNJE DNI? Iz Buarešte javljajo: »Dimi-neaca,« javlja iz Sofije, da je bolgarska vlada sklenila pričeti že prihodnje dni z operacijami proti Srbiji. Bolgarski generalisimus o mobilizaciji bolgarske armade. Sofija, 9. oktobra. (Kor. urad.) Novo imenovani generalisimus bolgarske armade general Žekov je sprejel zastopnike nemških, avstrijskih in amerikanskih listov, katerim je izjavil: Bolgarija ne želi vojne. Mi smo še le mobilizirali, ko so Srbi koncentrirali na bolgarski meji svoje čete, mesto da bi bili izročili Makedonijo. Mesto da bi Srbe prisilila k popustljivosti, je izročila ententa Bolgariji ultimatum, ki je zahteval takojšen prelom s centralnimi državami, kar bi za nas pomenilo toliko kakor samomor. Pri tem je računala četverozveza s tem, da bo izzvala v Bolgariji notranje nemire. Bolgarija se je odločila častno braniti svoja suverenska prava. Celi narod se je združil okoli vlade. Generalisimus je končno omenil, da bi bile eventualne ententine akcije v Egejskem in Črnem morju jako težavno podfjetje, preračunjeno le na moraličen vtis. Ni verjetno, da bi te akcije mogle vplivati na vojaške kroge. Bolgarska princa v armadi. Iz Sofije poročajo: Prestolonaslednik Boris je prideljen kot stotnik glavnemu stanu, princ Kiril je imenovan kot poročnik za ordonančne-ga častnika pri II. armadi. Novi možje. četverozvezni listi javljajo, da so vrhovni zapovednik bolgarske armade, general Žekov, dalje zapovednik prve armade general Bogad-žijev in zapovednik druge armade general Teodorov sami novi možje, vsi veliki nasprotniki Rusije in da izza zadnje balkanske vojne znana generala Savov in Fičev nista hotela sprejeti nobenega zapovedništva. Bolgari so zasegli ruske transportne ladje za Srbijo. Sofija, 9. oktobra. (Kor. urad.) »Agence Telegraphique Bulgare« javlja: Ruski parnik »Belgrad«, ki je vlekel seboj 5 čolnov municije za Srbijo, je bil v bolgarskem donavskem pristanišču Lompalanka konfisciran. Za Srbijo namenjeno municijo sta zasegla parnika »Boris« in »Zora«, na katerih je vihrala bolgarska vojna zastava. Ruski parniki »Sv. Georgij«, »Romanija« in »Nikolaj« so se vrnili v pristanišče Korabija; tudi parnika »Turgenjev« m »Srbija« sta še pravočasno utekla. Turčija in Bolgarija. Atene, 12. oktobra. Turčija je dala Bolgariji na razpolaganje svoje orožarne in dva armadna kora. Zato je Bolgarska prepustila Turčiji znatne zaloge premoga, mnogo železniških vozov in vojnega materijala. Dalje lahko Turčija svobodno razpolaga z bolgarskimi pristani ob Črnem morju. Sultan je dovolil v Evropi živečim Mohamedancem. da stopijo v bolgarsko armado. Več turških torpedovk in torpedolovcev križari pred Burgasom. Nikakih posebnih pogajanj z Romunijo. Kolin, 12. oktobra. »Kolnische Zeitung« poroča iz Sofije: Nasproti trditvam v časopisju, se javlja, da ni prišlo do nikakega dogovora z Romunijo in se tudi ne vrše nikaka pogajanja z bukareško vlado. ČETVEROZVEZA IN BALKAN. Geneva, 12. oktobra. Vse zanimanje francoskega časopisja je osredotočeno na Balkan. Časopisje priporoča oster diplomatičen nastop in poudarja, da morajo zaveznice postopati roko v roki v diplomatičnem oziru. Ofenziva Nemčije in Avstrije zahteva, da se spravi v Makedonijo velika ekspedicijska armada. Francija sedaj ne more in ne sme oslabiti svoje fronte. Rusija in Italija ne povesta nič, kake misli imata glede ^k§podicije na, Balkan. A obe ti drža- Delcasse* — odstopi? Nemški listi poročajo, da so v francoskem ministrstvu nastala nasprotja, vsled katerih bo morda minister zunanjih del, Delcassč, odstopih Vzrok diferencam je izkrcanje četverozveznega vojaštva v Solunu. Italijanski »Secolo« naznanja, da utegne Delcasse odstopiti, ker je nasprotnik izkrcavanju vojaštva v Solunu. vi ne smeta odreči svojega sodelovanja. Časopisje ne skriva svoje nevolje, češ, da sta Italija in Rusija brezbrižni in da bo morala Francija prevzeti največji delež ekspedicije. London, 12. oktobra. »Times« pravi, da je bil diplomatični trenotek za ustverjenje boljšega položaja na Balkanu tedaj, ko še nihče ni videl, da je umik Rusov neizogiben. Takrat bi se bila potrebna pomoč dobila za ceno, ki bi bila izgledala velikodušna. Zgoditi bi se to bilo moralo iz Pe-trograda. Pozneje se bo izvedelo, če je bila ruska diplomacija dobro podučena in od vojaških krogov podpirana. Težava vojne je vedno ta, da spravljajo vojaki diplomate in državnike na napačno pot. Grožnje Grški. London, 12. oktobra. »Morning-post« piše: Grška bi postala izdajal-ka Balkana in same sebe, če bi v slučaju bolgarskega napada na Srbijo ostala nevtralna. List grozi Grški, da v tem slučaju izgubi prijateljstvo angleške pomorske sile, ki je je že toliko časa vživala, da ne ve, kaj to pomeni, če je izgubi. Grki naj imajo v mislih svojo cvetočo pomorsko trgovino in svoje bregove, ki so brez varstva in naj se zavedajo, da so v 24 urah ruinirani, če si odtujijo Anglijo. Nemška nevarnost je daleč, angleška pa neposredna. V sedanji balkanski vojni ne more biti nikake nevtralnosti. Popolni sporazum med Grško In entento? »Corriere della sera« javlja iz Petrograda: Oficijozni ruski listi zatrjujejo, da vlada med četverozvezo in grško vlado popolno sporazumlje-nje. Vsaka nevarnost od strani Grške je izključena. Priprave na Balkanu. Lugano, 10. oktobra. Magrinl poroča milanskemu listu »Secolo« iz Soluna dne 7. oktobra, da so Srbi postavili proti Bolgariji 100.000 mož in zasedli z 20.000 možmi železnico Gevgeli - Strumnica, da jo zavarujejo proti naglemu napadu Bolgarov. Romunija ohranja do centralnih držav blagohotno nevtralnost. V De-deagaču in Portalagosu so baje nemški oficirji prevzeli poveljstvo in postavili težko artiljerijo v primerne pozicije. Ta dva pristana naj postaneta tudi opirališči za nemške podmorske čolne. Angleška je razglasila blokado celega bolgarskega obrežja. Ojačenje ententine ekspedicijske armade. Kakor poroča »Secolo« iz Londona, so Angleži odločeni, poslati v Srbijo Čim največje število čet. »Secolo« meni. da bo štela ekspedicijska armada najmanj 300.000 mož. Pri Dardanelah se bodo omejili zavezniki na defenzivo. Izkrcanja v Solunu. Rotterdam, 12. oktobra. Po poročilih francoskih listov iz Aten, se redno nadaljuje izkrcavanje četverozvezo ih sil v Solunu. Glavni stan je v dveh hišah na obrežju. Pijonirji, artiljerija in letalci so zbrani izven mesta. Cetverozvezne čete se vsak dan bolj množe. V soboto je odšla cela divizija četverozveznih čet baje v notranjost dežele. Brezžična postaja v Solunu. Solun, 12. oktobra. 30 angleških mehanikov, ki so prišli obenem z generalom Iiamiltonom, je v pristan-skem poslopju napravilo brezžično postajo, kar vzbuja veliko pozornost. General hoče v kratkem odpotovati v Niš. Italijani v Solunu? Lugano, 12. oktobra. »Secolo« namigava, da pojdejo v Solun tudi italijanske čete in da se bo akcija ob Dardanelah omejila na obrambo doslej zavzetih pozicij. Vkrcanje italijanskih čet. Kolonija, 12. oktobra. »Koln. Zeitung« javlja: Zadnje dni je odpotovalo večje število italijanskih čet v Bari in v Brindisi, kjer so bile vkrcane na 12 velikih transportnih ladij. Sodi se, dia so te čete določene za operacije v Orijentu, najbrž na ma-Joazijskem obrežju. Rusi zbirajo čete proti Bolgariji, Po poročilih iz Bukarešte je odšel del ruskih čet, ki se. nahajajo ob besarabski meji pred 3 dnevi v Odeso, kjer je pripravljeno veliko transportno brodovje. Tudi iz notranjosti Rusije so baje prispele čete v Odeso. Rusija pripravlja obsežno akcijo proti Bolgariji. Grški parlament. Pariz, 12. oktobra. »Agence Ha-vas« javlja: Ministrski svet je odločil izjavo, ki jo poda vlada v parlamentu. Poslanci liberalne stranke bodo imeli pri Venizelosu posvetovanja, da določijo, kako stališče zavzame stanka v parlamentu. Čuje se, da bo skušal Venizelos, ki ima v parlamentu večino, uresničiti novo krizo, a odgovornosti za politiko vlade ne bo prevzel. Liberalna stranka bo vlado pač podpirala, a zaupnice ji ne bo dala. Ker vlada ne bo zahtevala, naj prevzame liberalna stranka odgovornost za njeno politiko, se ni bati krize. Kralju Konstantinu so bili ukradeni važni dokumenti. Berlinska »Telegraphenunion« poroča o novem velikem škandalu, ki se je pripetil v Atenah. Dosedaj še neznan tat je ukradel izpisal-nemize kralju Konstantinu važne velepolitične dokumente iz kraljeve privatne korespondence. Tat je baje v zvezi z diplomacijo četverozveze. Potopljene ladje. Atene, 9. oktobra. (Zakasnelo.) Kapitan grškega parnika »Patrisr poroča, da je bil včeraj ponoči brezžično poklican na pomoč francoskemu vojaštvo vozečemu parniku »Samblin Haver«, ki ga je nemški podmorski čoln torpediral in se je kakih sto morskih milj vzhodno Malte potapljal z 2000 algirskimi strelci na krovu. Ko je »Patris« prišla na mesto, je bil »Samblin Haver« z vsem vojaštvom vred že potopljen. Angleškim torpedovkam se je posrečilo rešiti le 90 večinoma ranjenih mož. Parnik je bil na potu v Mu-dros. Romunska. Amsterdam, 12. oktobra. Paru ški »Journal« piše o pomenu Romunske za četverozvezo in namigava, kake načrte ima četverozveza. Pot za ruske pomožne Čete bi bila najpripravnejša čez Romunsko. Če-tverozvezi bi zadostovalo, če bi Romunska dovolila tako prehod, kakor Grška. Ni vzroka misliti, da bi Romunska ta predlog slabo vzprejela. Mi iz norci H. Za slovenske goriške srednješolce. »Edinost« piše: »Za goriške srednješolce slovenske narodnosti so letos res slabi časi, ko še vedno ne vedo, kaj bo ž njimi, ali jim bo mogoče nadaljevati študije v letošnjem šolskem letu. Da je mogoče ugodno urediti to stvar, nam kaže naslednja vest, ki jo posnemamo iz »Grazer Volksblatta«, ki piše pod naslovom »Sprejem učencev italijanskega ali slovenskega učnega jezika na srednjih šolah« naslednje: »Deželni šolski svet (štajerski — prip. ured.) je izdal odlok ravnateljstvom srednjih sol, s katerim se z ozirom na to, da so se ob začetku Šolskega leta 1915/16. javili posamezni učenci zaradi vojnih razmer*za sedaj Še ne Odprtih srednjih šol z italijanskim in slovenskim učnim jezikom, v zmi-slu ministrskega odloka, izdanega 15, septembra« sporoča ravnatelj-stom, da ni nikake zapreke, da ne bi bi se taki učenci brez sprejemnega izpita sprejemali kot javni učenci v oni razred, ki odgovarja izkazanemu državnoveljavnemu spričevalu. Pogoj je, da ni drugače proti njih sprejemu nikakršnih pomislekov in da učenci toliko obvladujejo nemški učni jezik, da se morejo z uspehom udeleževati pouka in da tudi po drugih vzrokih ne zdi potreben sprejemni izpit. Če bi pa ne bili učenci dovolj zmožni nemškega učnega jezika, se morejo najprej sprejeti kot hospitantje in je treba na njihovo prošnjo za končni sprejem na podlagi sprejemnega Izpita odločiti šele ob koncu prvega p o 1 u 1 e t j a. Ako bi učenci, da se izognejo izgube enega potuletja, svoječasno prosili za pripust k polu-letnim izpitom, naj se o tem poroča s predlogom.« — Tako je ukrenil štajerski deželni šolski svet. V Trstu, tu torej, na domačih tleh učencev, ki so na Primorskem obiskovali srednje šole s slovenskim učnim jezikom, pa prav nič ne vedo za skoraj citirani ministrski odlok, izdan 15. septembra t. 1. Dogodil se je slučaj, da je dijak, rojen in bivajoč v Trstu, ki je obiskoval tretji razred državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom na &imorjkenx WO Vojna z Rusijo. Položaj na Balkana. 239. Štev. „SLOVENSKI NAKO0*, an« 13. oktobra 1915. Stran 3 sil za sprejem v četrti razred neke tržaške državne srednje šole z nemškim učnim jezikom. Ravnateljstvo ga ni hotelo sprejeti brez sprejemnega izpita. Moral je plačati izpitno takso 24 K. Dijak je pri izpitu padel in sprejeti ga niso hoteli niti v tretji razred. Šele, ko je dokazal, da je drugi razred dokončal na tržaški državni srednji šoli z nemškim učnim jezikom, so ga sprejeti v tretji razred na podlagi izpričevala tega zavoda za drugi razred. — Nekaj čudnega je torej vendar, da vlada tako velika razlika med nazori šolskih oblasti na Štajerskem in v Trstu. Zato vprašujemo se enkrat: Ali tržaške šolske oblasti ne poznajo citiranega odloka naučnega ministrstva, izdanega 15. septembra t. L?« Kostanjevica. V italijanskih uradnih poročilih se omenja večkrat Kostanjevica, vas na spodnjem Krasu, zapad!no od Temnice v smeri proti Opatjemu selu. Kostanjevica spada v občino Temnico, h kateri pripadata tudi Lipa in Novelo. Občina šteje prebivalstva okoli 1700. V Kostanjevaci je poštni urad, pošta ima vozno zvezo z Rub i jami dvo-razredna ljudska šola, vikarijat, pevsko in bralno društvo »Zora«, delavsko izobraževalno in podporno društvo, zavarovalno društvo za govejo živino, v Kostanjevici imajo tudi večji mlin. V temniški občini pridelujejo izboren teran. V občini je mnogo podzemeljskih jam s krasnimi kapniki. Opatjeselo. V italijanskih uradnih poročilih se omenja večkrat tudi Opatjeselo, spodnje kraška vas nad sovodenjsko občino, spada pa še v goriško okrajno glavarstvo. Od Gorice do Opatjegasela je 17 kilometrov. V občino spada Opatjeselo, Novavas, Dol, Vrh, šteje prebivalstva okoli 1600. Tam je vikarijat, dvorazredna ljudska šola, pošta (s poštnim pečatom Opacchiasela = Opatje selo!), pevsko in bralno društvo »Kras«, društvo za zavarovanje goveje živine, kmetska posojilnica, izobraževalno društvo »Skala« v Dolu. V to občino spada tudi Vrh Ljubljana, 12. oktobra. Predsednik župan dr. Tavčar je otvoril današnjo redno sejo občinskega sveta ob 6. zvečer, imenoval za overovatelja zapisnika občin, svetnika pl. Trnkoczvja m Bahovca. Svojo odsotnost sta upravičila občinska svetnika Fran Kavčič in I. Kregar. Ljubljana armadi ob cesarjevem godu. Župan: Slavni občinski svet! Dne 4. oktobra smo obhajali god našega presvitlega cesarja in gospoda, spominjali smo se svojega vzvišenega vladarja z ljubeznijo, vdanostjo in hvaležnostjo. Naše misli so bile pri Njem, ki je najvišji gospod naših, s slavo venčanih armad, katere so pred par dnevi ponesle svoje zma-gonosne prapore na nova bojišča. Tem armadam pokazati znova našo hvaležnost, za to je baš cesarjev go-dovni dan najboljša prilika. Predlagam zato, da votiramo v znamenje nase vdanosti do Njegovega Veličanstva 4000 kron, ki naj služijo za nabavo predmetov, ki bodo olajšali našim vojakom trdi zimski čas. (Občinski odbor, ki je županov govor stoje poslušal, sprejme predlog z živahnim odobravanjem.) Za vojno posojilo. Župan nadaljuje: Na drugi strani pa ima naša vdanost napram cesarju in domovini tudi še drugo priliko, da se uveljavi. Tretje vojno posojilo je razpisano. Tu je treba, da izvršimo svojo patrijotično dolžnost s pridnim podpisovanjem za zaklad, iz katerega črpa naša armada svojo materijalno silo. Ljubljana mora tudi v tem oziru korakati na čelu slovenskih mest; zato apeliram na častite someščane ter jim kličem v spomin pesnikove besede, da je vsakdo dolžan, storiti ne le kar mora, temveč kar more. (Odobravanje.) Župan naznanja nato, da Je sprejel za čestitke povodom 18. avgusta in za sožalje, izročeno povodom smrti nadvojvod inje Marije potom deželne vlade Najvišjo zahvalo. Pismo častnega meščana ljubljanskega, generala Boroeviča. Od častnega meščana, generala Svetozarja p I. Boroevića de Bojna je prejel župan naslednje zahvalno pismo: Poveljnik 5. armade. V Ljubljani, dne 7. julija 1915. iVelespoštovani gospod župan! Počaščenje, katero je izkazal cenjeni občinski svet deželnega stol* Sv. Mihaela, za katerega so se bili Že tako težki boji Podpisovanje tretjega vojnega posojila v Trstu. Tržaški namestnik baron Fries - Skene je izdal na prebivalstvo oklic, v katerem v toplih besedah priporoča, naj se v Trstu intenzivno udeleže tretjega vojnega posojila, posebna častna dolžnost je to za tržaško mesto, ki se je povzpelo do svojega razvitka pod pripadnostjo k habsburški monarhiji in bodočnost Trsta je združena z našimi vojaškimi in gospodarskimi uspehi. V namestniški palači so se zbrali številni zastopniki velikih podjetij in tržaškega finančnega sveta, na katere je apeliral namestnik v gorenjem smislu. Takoj so podpisali: tržaška občina 5 milijonov kron, Marija pl. Htitterott 250.000 K, Fran-cesco baron Parisi 400.000 K, Ktich-ler & Ko. 10.000 K, tržaška rafinerija mineralnega olja 600.000 K, Naviga-zione Libera Triestina 250.000 K. Darovi iz Trsta za vojaštvo na južno - zapadni fronti. Te dni je odšel tretji transport darov za naše vojaštvo na jugo - zapadni fronti. Poslalo se je nad en milijon cigaret »šport«, raznega tobaka, čokolade, vina, mineralne vode, električnih žepnih svetilk, žepnih nožev itd. V 20 zabojih se je poslalo polno volnenih reči: srajc, spodnjih hlač, nogavic itd. Irredentistični magistratni uradniki v Trstu. Pred časom je pozval tržaški magistrat celo vrsto mestnih uradnikov in učnega osobja, ki so bili zbežali v Italijo, naj pridejo k disciplinarni razpravi, razpisani proti njim, drugače bodo odpuščeni. Seveda ni bilo nobenega k razpravi in tudi odpustnih dekretov jim ni bilo mogoče dostaviti; dostavitev nadomešča sedaj v uradnem listu razglašena odpustitev prizadetih. Med temi se nahaja tudi dr. Giorgio Pitac-co, magistratni asesor in državni poslanec (ki se je udeležil, kakor znano, one seje italijanske poslanske zbornice, v kateri se je sklenila vojna proti Avstriji). nega mesta vsak čas patrijotične vojvodine Kranjske soški armadi s tem, da je odlikoval mene kot njenega poveljnika s podelitvijo častnega meščanstva ljubljanskega, me je globoko ganilo. Dolgoletne vezi me vežejo s tem od davnine častitljivim prosvetnim ognjiščem. Pred triinštirideseti-mi leti sem vstopil v polk, v katerega vrstah služi za orožje sposobna ljubljanska mladina. Ta slavni polk, ena izmed dik naše vojne sile, ki je pokazal na stoterih bojiščih kranjski patrijotizem in kranjsko pogumnost v najsvetlejši luči, se je ovil tudi v sedanji vojni z nevenljivo slavo. Bitke pri Grodku m Przemvslu, bitke v Karpatih in ob Soči, potem nešteti boji, ki jih je bil pod mojim vodstvom,so pokazali,da je današnje pokolenje po brezpogojni, kakor skala trdni zvestobi proti najvišji cesarski hiši, po junaški hrabrosti in po vroči ljubezni do domovine vredno svojih prednikov. Prosim Vas, visokospoštovani gospod župan, izrecite cenjenemu občinskemu svetu mojo najvdanejšo in najsrčnejšo zahvalo za čast, izkazano soški armadi in meni, in pristavite, da me bo vedno veselilo, prispevati po moji moči k procvitu in prospehu Ljubljane in njenega prebivalstva, Čigar požrtvovalnost v sedanji vojski posebno priznati mi srce veli. Vas, velespoštovani gospod župan, še posebe zahvaljuje bilježim z izrazom odkritega spoštovanja najvdaneje Boroević 1. r. Prispevek občine za domači alpinski polk. Župan prečita nadalje (že v listih objavljeno) pismo poveljnika domačega 27. domobranskega pešpoi-ka, podpolkovnika Kutschere, ter pristavlja: Naši vrli aipinci so zasnovali svoj poseben fond za preskrbo vdov in sirot 27. domobranskega pešpolka. Ljubljana svojega občudovanja za junaške čine teh naših fantov ne more lepše pokazati, kakor če podpira to plemenito akcijo. Zato predlagam, da votiramo v ta namen 1000 kron. (Z odobravamem spre- Za darove ljubezni, za katere Je votiral ljubljanski občinski svet 3000 kron, je došla zahvala armadnega zapovednika in potrdilo deželnega predsednika, za pogoščenje v bolnišnicah na cesarjev rojstni dan, se zahvaljuje armadni etapni poveljnik. Občina je nakupila v zadnjem času v prospeh »Vojnooskrbovalnega urada« 100 slik »Vater unser 1914«, katere je izročila »Rdečemu križu«, da jih porazdeli bolnišnicam. Posmrtnice. Zupan se nato v toplih besedah spominja umrlega magistratnega komisarja Vilka Bukovnika, v katerem je izgubila občina vestnega in spretnega uradnika, nadalje smrti soproge občinskega svetnika Beliča gospe Ane Beličeve in smrti odličnega meščana in dike ljubljanskega trgovstva gosp. Ferdinanda S o u-vana. Gospod Leon Souvan je izročil županu v imenu dedičev 1000 kron za mestne uboge. Nadalje naznanja župan, da je sprejel v zadnjem času ob raznih prilikah darove za mestne uboge in druge dobrodelne svrhe, tako prebitek vojaškega koncerta dne 3. oktobra za vdove in sirote padlih vojakov, volilo pokojnega dr. Munde, dar Cezarja Menardi, dar gospe pl. Blei-weisove - Trsteniške, podpolkovnika pl. Bleiweisa - Trsteniškega ter dr. L ukana, dar občinskega svetnika Frana Kavčiča, trgovca J. Gruschke, c. kr. majorja Avg. Jesenka. S posebnim priznanjem in zahvalo poroča župan, da je prepustil someščan Josip Zidar, celo najemščino od prostorov v svoji hiši, ki jih rabi vojaštvo, v celem nad 2400 kron, v dobrodelne namene, in sicer deloma vojni oskrbi, »Rdečemu križu«, vdovam in sirotam in za aprovizacijo revnega prebivalstva. Plemenitega dobrotnika naj bi tudi drugi posnemali. Trije neimenovani dobrotniki so prevzeli redno podpiranje nekaj potrebnih rodbin z zneski 5 do 20 K. Tudi njihovemu plemenitemu činu velja iskrena zahvala občinskega sveta. Mestna elektrarna preobtežena. Od upravnega odbora mestne elektrarne je dospelo poročilo, da je poraba električnega toka v zadnjem času tako narasla, da mestna elek-trrna ne bo mogla zadostiti potrebam. Treba bo pričeti štediti in v kratkem bo izšel primerni poziv na prebivalstvo. O tem poročilu bo razpravljal mestni svet v prihodnji seji. Župan prečita nato Zdravstveno poročilo glede civilnega prebivalstva ljubljanskega za mesec avgust in september 1915. Tekom teh dveh mesecev je nastopila d a v i c a (difterija) v večjem Številu in je bilo naznanjenih 33 za davico obolelih otrok, predvsem v Šiški in v predmestjih; umrli so trije. V bolnišnico so pripeljali 7 otrok iz drugih občin in je eden od teh umrl. Resnejša bolezen škrlatica, se je pojavila v mestu le v enem slučaju in ta je ozdravel. Pet za škrlatico obolelih otrok je prišlo z dežele v bolnišnico in je od teh eden umrl. Trebušni legar se pojavlja skoro vsako leto v teh dveh mesecih tudi med mestnim občinstvom in je letos 29 oseb obolelo za legar-jem, katere so pa vse ozdravele; število je nekoliko večje kot lani, ker je koncem avgusta, oziroma v začetku septembra obolelo v Marijanišču 12 oseb na legarju, in sicer 9 redovnic, 1 deček in 1 begunka s svojim sinom, ki je bila zanesla to bolezen v zavod. Iz drugih občin so pripeljali 23 za le-garjem obolelih v deželno bolnišnico; tudi te so vse ozdravele. Griža se je pojavila med domačini v 8 slučajih in zahtevala eno smrtno žrtev. Od 4 tujcev iz drugih občin je umrl en otrok v bolnišnici za grižo. Kolera se tudi meseca avgusta in septembra ni pojavila med domačim občinstvom. Obolela je za to boleznijo begunka Škabar iz Renč pri Gorici tretji dan po prihodu v Ljubljano; prinesla je kal bolezni s seboj, ker je v njenem domačem kraju bilo več slučajev kolere. Zdravila se je v mestni bolnišnici za silo in je ozdravela. V imenovano bolnišnico so pripeljali tudi enega bolnika iz Sela (Babnik) in enega iz Zaloga (Sfiligoj); ta dva sta umrla za kolero. Drugih slučajev kolere izmed civilnega občinstva ni bilo in so navedeni slučaji ostali osamljeni in se je posrečilo, omejiti bolezen na te prve slučaje. Vojakov je bilo sprejetih v mestno bolnišnico za silo 66 za kolero obolelih, prišli so bolni z južnega bojišča in jih je od teh umrlo 15. Ra-zentega je bilo v omenjeni bolnišnici kontumaciranih meseca avgusta 22 in septembra 20 zdravih, pri katerih Je bakterijologična preiskava dognala, da *o bili nosilci vibrijonov koto- re. Zadnji, za kolero oboleB vojak |e bil sprejet dne 21. septembra v mestno bolnišnico za silo. Vojaštvo je določilo za sprejemanje z bojišča dohajajočih, za trebušnim legarjem (tifusom) in grižo bolnih vojakov, belgijsko vojašnico, domobransko vojašnico in epidemsko bolnišnico na Kodeljevem. Koncem septembra je bilo v teh bolnišnicah približno 1066 slučajev legarja in 326 slučajev griže. Z ozirom na navedeno in na sedanji vojni čas, s povečano nevarnostjo razširjenja nalezljivih bolezni, je smatrati tedaj zdravstveno stanje civilnega prebivalstva prav ugodnim. Poročilo finančnega odseka. V imenu finančnega odseka poroča podžupan dr. Triller o nenadni skontraciji mestne blagajne dne 12. avgusta. Skontracija je potekla povsem povoljno in je bila zlasti ugotovljena točnost vpisov ter popolni red v depozitih. — Poročilo se vzame na znanje. Nadalje poroča dr. Triller o dopisu magistrata glede določitve odškodnine za mestni svet ob dirkališču za železniško zvezo med Južno in državno železnico ter predlaga, da naj se zahteva za 1 m2 10 K, torej skupno 7950 kron odškodnine. — Sprejeto. Občin. svet. Hudo vernik poroča o prošnji Marije Šibic za odpis davščine od vrednostnega prirastka. Davščina znaša 314 K, od katerih odpade na mesto polovica. Prosilka utemeljuje svojo prošnjo z neugodnim gospodarskim stanjem. Prošnji se iz principijelnih ozirov ne more ugoditi, pač pa se dovoli prosilki, da plača davščino v primernih obrokih. Isti poročevalec priporoča, da se ugodi prošnji Franca Pocka za odstop prednosti zastavne pravice pri nekem posojilu na zemljišču vlož. štev. 100 kat. obč. Trnovsko predmestje. (Sprajeto.) Isti poročevalec predlaga nadalje, da naj se da mestnim nastavljen-cem, ki so izvršili revizijo pasjih znamk, vsled katere so se povišali dohodki iz pasjega davka za 550 kron, običajno remuneracijo 100 kron. (Sprejeto.) Mestni šolski svet. Občinski svetovalec Dimnik poroča o izvolitvi namestnika člana c. kr. mestnega šolskega sveta, ki je potrebna vsled odsotnosti občinskega svetovalca Pustoslemška. Izvoli se občinski svetnik Aleksander Hudovernik. Z ozirom na važnost in nujnost zadeve je dal nato župan na dnevni red poročilo mestnega aprovizacij-skega odbora. ZA APROVIZACIJO LJUBLJANE. Načelnik mestnega aprovizačnega odseka podžupan dr. Triller: Slavni občinski svet! Delo našega aprovizačnega odseka se je v zadnjem času potrojilo, če ne počvetorilo. V avgustu nam je bila poverjena izključna dobava moke za Ljubljano in pozneje tudi še za Zgornjo Šiško in Moste. Mesečno prihaja 50 do 60 vagonov moke v vrednosti do 300 tisoč kron v naša skladšča. S tem si je naložil odsek in njegovi organi naravnost ogromno delo, kateremu so se stavile spočetka velike težkoče, ki pa so sedaj srečno premagane, tako da poteka cela akcija povsem zadovoljivo. Odsek si je ustvaril v nedodelani cerkvi sv. Jožefa primerno centralno skladišče ter ima tudi v mestu samem več filijalnih zalog. Obširna akcija pa je zahtevala popolni preustroj našega aprovizačnega organizma, kateremu smo morali ustvariti posebni kontor, posebno blagajno in knjigovodstvo. Posebne težkoče so izvirale spočetka iz nedostatka sredstev za do-važanje blaga s kolodvora v skladišče. V tem oziru nam je šla izredno na roko vojaška oblast, ki nam je dala konje in vozove, pozneje pa tudi avtomobile na razpolago. Vojaški upravi bodi tudi na tem mestu izrečena najtoplejša zahvala. Mestni kruh. Posebno važna za mestno aprovizacijo je bila ustanovitev mestne vojne pekarne. Obrat smo morali skoraj povečati in danes izdelujemo v lastni pekarni iz 6000 do 10.000 kg kruha na dan. Omogočeno nam je to, ker smo najeli veliko strojno Schrev-ovo pekarno, med tem ko nam služi Jenkova sedaj za rezervo. Po zaslugi naše pekarne je imela Ljubljana tudi v najhujših časih zdrav, tečen, dober in cenen kruh,w katerega občinstvo splošno hvali. Žal, da nam potrebna krušna moka ne dohaja tako redno, kakor bi bilo želeti. Zato smo baš zadnje dni morali poseči po finejši moki ter pečemo provizorično bel kruh, ki bo moral biti seveda nekoliko dražji. Občinstvo mora potrpeti — storili smo vse, da dosežemo redno dobavo krušne moke. Bil sem osebno na Dunaju, da interveniram pri vojnem žitnem prometnem uradu, kjer so mi obljubili v tem oziru remeduro. Krušne karte. Neugoden vtis bo morda tu in tam izzvala zopetna opozoritev, da se brez krušnih kart ne sme prodajati ne moke ne kruha. 200 g moke na dan je res za morsikoga malo, toda uva-ževati moramo resne čase, v katerih živimo. Vlada zahteva najostrejše izvajanje tozadevnih predpisov, ker bi sicer nastale največje neprilike. Pri vojnem žitnem prometnem uradu sem interveniral, ali bi ne bilo mogoče do, voliti vsaj za one, ki morajo izhajat-brez mesa in ki opravljajo težka delai pomožitev dnevne porcije. Odgovorilo se mi je, da je izključeno in da bi se dalo v tem oziru kaj ukreniti le v toliko, v kolikor bi se odrekli sloji, ki so z moko založeni, krušnim znamkam. Tozadevna akcija, ki je v teku po vseh večjih mestih, sicer še ni zaključena in morda le dosežemo kak uspeh. Rekvizicija jajc. Velika kalamiteta za Ljubljano je bila aprovizacija z jajci. Jajca so postajala na našem trgu pravi luksusni predmet. Tu se je posrečilo aprovi-zacijskemu odboru dobiti dovoljenje za izključno rekviriranje jajc po maksimalnih cenah v treh dolenjskih okrajih. Ta akcija je nekaj časa izborno uspevala; naenkrat pa se je pojavila stagnacija in danes imamo opraviti z nekako pasivno rezistenco ali celo štrajkom producentov. O vzrokih bom govoril pozneje. Prodaja krompirja. Važno pravico si je pridobil aprovizacijski odsek pri nakupovanju krompirja. V kranjskem okraju ima naše mesto prednost pri nakupovanju tega važnega živila in posrečilo se nam je zasigurati 58 vagonov, katere bodemo prodajali po izredno nizki ceni 9 K za 100 kg. Ker smo se lotili akcije z veliko energijo in ob Čim najboljšem času, nam konfuzije, ki so nastale v vprašanju tolmačenja maksimalnih cen vsled izvestnih agitacij, najbrž ne bodo mogle več škodovati. V ostalem pa tudi ta koncesija mestni aprovizaciji ni našla milosti pri deželnem odboru. Manj srečni smo bili dosedaj glede fižola. Obrnili pa smo se na vojni žitno-prometni urad in upam da bo imela naša intervencija uspeh. Pravočasno smo nakupili tudi 1 vagon masti, katero lahko sedaj prodajamo v svoji vojni prodajalni manj premožnim slojem po 6 K. Tudi glede vseh drugih živil smo storili kar smo mogli in v marsičem je bil naš aprovizacijski odsek prebivalstvu prava opora. Akcija glede premoga in petroleja se nam doslej ni posrečila. Petroleja ni dobiti, ker ni na razpolago vagonov s cisternami, v sodih ga pa gališke tvrdke ne oddajajo, glede premoga smo napravili že spomladi sklep s Trboveljsko družbo, ki nam sedaj pravi, da nima ne blaga ne vagonov 1 Konferenca pri deželni vladi. Slavni obč. svet! V zvezi z našim aprovizacijskkn vprašanjem se moram dotakniti tudi konference, ki se je vršila dne 1. oktobra na željo kranjskega deželnega odbora pri deželni vladi. Te konference sem se udeležil kot zastopnik mesta oziroma načelnik aprovizačnega odseka. Z obžalovanjem moram konstatirati, da je prišlo pri razpravi o raznih vprašanjih zlasti pa gledie mesa, jajc in mleka do jako ostrega nasprotstva med menoj in zastopniki deželnega odbora, ki so stavili predloge, proti katerim sem moral kot za naše konzumujo-če občinstvo skrajno kvarnimi kar najodločnejše protestirati. Zastopniki deželnega odbora so zahtevali predvsem, da se naj razveljavijo maksimalne cene za živino in sicer z ozirom na grozečo — depekoracijo. Ker se je vojaška oblast izjavila proti odpravi maksimalnih cen, so se izrekli zastopniki dež. odbora za povišanje maksimalnega tarifa ter obenem predlagali, da naj se vsa kupčija z živino poveri posebni vno-čevalni zadrugi pod pokroviteljstvom deželnega odbora, ki bi naj torej imela nekak monopol za nakup in prodajo živine. Tem predlogom sem kar najodločnejše ugovarjal (dobro in bravo - klici) ter poudarjal, da je nezadovoljnost proti sedanjim maksimalnim cenam med kmeti umetno vstvarjena (Tako je), naš kmet ni oderuh in je zadovoljen, če proda po 2 K žive vage. Nikakor pa ni razumeti, kaj ima de-pekoracija opraviti z maksimalnimi cenami. Pri 2 K žive vage se je bati depekoracije, pri 2 K 50 v ali 3 K pa ne? (Živahno pritrjevanje, veselost.) Ako se naj res kaj stori, da bo ostalo več živine v hlevu, potem naj se morda posreduje pri vojaški oblasti, da zniža, če mogoče, kontingent živine, ki odpade na našo deželo. Proti tendencam, ki z veliko do-sJedaostjo delujejo za zvišanje makr LjiiMfansM občinski svet. šimalnih cen moramo mi kot zastopniki konsumujočih širokih mas mestnega prebivalstva in sploh vseh, ki so navezani na r'čle stalne dohodke pravočasno protestirati/ (Živahno splošno pritrjevanje na vseh klopeh). Ako se kaže, da kmet noče več prodajati po maksimalni ceni potem naj ustreže vlada naši utemeljeni prošnji ter nam da pravico prisilnega nakupovanja živine. Vojaška oblast nima nič proti temu, ako se pridružijo naši zastopniki njenim nakupovalnim komisijam ter prevzamejo po maksimalni ceni blago, ki ga vojaštvo* odklanja. Na ta način bi občina priskrbela mestu dovolj mesa in kar je posebno važno regulirala bi tudi cene in onemogočila vse špekulacije na škodo prebivalstva. (Splošno pritrjevanje.) V konferenci na deželni vladi se je razpravljalo tudi o jajcih. Kakor sem že omenil imamo za 3 dolenjske sodne okraje izključni privilegij za nakupovanje jajc po oblastveno določenih maksimalnih cenah. Celo akcijo smo organizirali tako, da kupujejo od nas legitimirani jajčarji jajca pri kmetu doma ter nam jih pošiljajo proti primerni proviziji. Jajca nam pridejo po 13 vin. in za to ceno jih tudi prodajamo. Vprizonia pa se je v zadnjem času pravcata gonja, in razni meše-tarji ter prekupčevalci, ki so spravljali preje jajca iz dežele ter si zaslužili mastne dobičke, nagovarjajo kmete, da naj ne prodajajo jajc mestni občini, češ, da jih preslabo plačujemo — akoravno oni sami niso kmetu jajc nikdar boljše plačevali. Ljudje so se dali zapeljati in na našem trgu je res pričelo primanjkovati jajc. Ker se letos konzumira v Ljubljani zlasti tudi v vojaških bolnicah izredno mnogo jajc, smo presili deželno vlado, da naj nam od-kaže še eden okraj, kjer bodemo imeli „jajčni privilegij" — v konferenci na deželi vladi pa so zahtevali zastopniki deželnega odbora, da se, nam ta privilegij sploh odvzame. (Čujte, čujte 1) Ostra nasprotstva med interesi ljubljanskega prebivalstva in nazori zastopnikov deželnega odbora ter kmetijske družbe so se pojavila tudi glede dobave mleka. Kupčija z mlekom naj se izroči po zahtevi deželnega odbora mlekarski zadružni organizaciji, ki bi imela torej mlečni monopol in bi v sporazumu z oblastjo določila cene, ki bi morale biti po nazorih deželnega odbora za mnogo višje od današnjih. (Čujte, čujte!) Ako bi pa producent torej kmet direktno prodajal potem naj bi bilo to mleko cenejše kakor ono, ki bi ga prodajal potom mlekarne. To se pravi z drugimi besedami producenta prisiliti, da nosi mleko v mlekarno, ki bi potem konsu-mentu diktirala cene. Mnenje, daje mle-karniško mleko več vredno, ne velja. V zadnjem času se je razvila po ljubljanski okolici živahna agitacija za podraženje mleka in zgodilo se je že, da so bile mlekarice na potu v mesto ustavljene in pregovor je ne, da naj ne nesejo mleka svojim naročnikom temveč v mlekarno! (Čujte!) Tem nakanam se moramo odločno upreti. (Splošno pritrjevanje). Poskrbeti pa nam je tudi za odpravo nekega drugega nedostatka. Vojaške bolnice potrebujejo mnogo mleka, tako da je nastalo občutno pomanjkanje tega tako važnega živila. Temu bi se dalo odpomoči ne ta način, da bi prevzele dobavo mleka za bolnišnice nekatere gorenjske mlekarne, ki so danes itak v zadregi za odjemalce. Treba bi bilo v tem oziru konkretnega dogovora deželne vlade z vojaško upravo. Slavni občinski svet! Očitalo se je meščanstvu, da hoče navaliti na kmeta vsa bremena sedanjega težkega časa. Tej trditvi moram tudi s tega mesta kar najodločnejše ugovarjati. Napačna je in krivična je od konca do kraja. Niti krvni davek kmeta ni večji kakor krvni davek meščana, relativno je najmanj toliko meščanskih ljudi na bojišču kakor kmetskih. Peza gospodarske vojne pa leži skoro izključno na ramah mestnega prebivalstva. (Tako je, splošno pritrjevanje.) To moramo jasno in odkrito povedati *n obrniti se moramo na poklicane faktorje, da nas ščitijo pred zahtevami gotovih prenapetih agrarnih krogov, ki hočejo mnogo več, kakor kmetje sami, kajti, gospoda, naši pametni in pravično sodeči kmetje niso nikdar zahtevali, da jim bodi mučni položaj mestnega prebivalstva, ki je po svoji ogrdmni večini navezano na iste skromne dohodke, s katerimi je v normalnih časih komaj izhajalo, povod in prilika neupravičenih dobičkov. (Živahna pohvala in ploskanje.) Govornik predlaga konečno naslednjo resolucijo: Občinski svet stolnega mesta Ljubljane prosi visoko c. kr. deželno vlado: 1. da odkloni vsako nadaljno zvišanje maksimalnih cen za klavno živino, pač pa dovoli ljubljanski mestni občini Dtisilno. najaipcsaste za aprovizacijo mestnega cfvHnega prebivalstva potrebne množine klavne živine po obstoječih maksimalnih cenah v zvezi z nakupovanjem klavne živine za c. in kr. vojaško upravo. 2. da razširi pravico mestne občine do izključnega nakupovanja jajc pod sedanjimi pogoji na celi okrajni glavarstvi Litija in Krško ter prepreči z najstrožjimi naredbami vsak izvoz jajc iz imenovanih okrajev; 3. da odkloni vsako diferenciranje cen za mlekarniško mleko na eni in ono, katero oddaja producent neposredno konsumentu na drugi strani; rudi naj ukrene vse potrebno, da bo mleko iz ljubljanske okolice ostalo ohranjeno izključno le za potrebe ljubljaskega prebivalstva, do-čim naj se potrebščina vojaških bolnišnic krije iz raznih oddaljenejših mlekarn, n. pr. kamniškega političnega in zlasti brdskega sodnega okraja. V debati se oglasi obč. svet. Š e r j a k (S. L. S.), ki pravi, da je magistrat sam kriv, ako ne prihaja na ljubljanski trg dovolj jajc. Pravi, da morajo jajčarji napraviti posebno prošnjo, ako hočejo mestu prodati. Navaja slučaj neke jajčarice v Zati-Čini, ki je nakupovala jajca za mesto, ki pa ji je delalo velike sitnosti in jo nazadnje še ovadilo, češ, da pošilja slaba jajca, akoravno to ni res. V ostalem pa, če hoče mesto imeti dovolj jajc, naj jih plačuje tako, kakor konkurenca. (Veselost.) Občin. svet. Likozar pojasni, da nikdo ni moral vlagati prošenj, da sme mestu jajca prodajati, temveč da se je moral vsak, ki je hotel dobavljati, le zglasiti za legitimacijo, ker bi ga orožništvo ne bilo pustilo kupovati. Podžupan dr. Triller pripominja, da so mnogi jajčarji te legitimacije tudi zlorabljali. Nakupovali so za mesto, prodajali pa — na Štajersko tamošnjm ekspeditorjem. Tudi dotična trgovka iz Zatičine je postopala prav originalno. Imela je veliko množino jajc v apnu. Ta stara in deloma pokvarjena Jajca je poslala mestu, sveža, ki jih je nakupila na podlagi podeljene ji legitimacije, je pa — eksportirala. (Živahna veselost.) Resolucija podžupana dr. Tril-lerja je bila nato soglasno in s ponovnim odobravanjem prejeta. Podžupa dr. Triller odredi nato razpravo o pravilih, ceniku In čeremonijelu mestnega pogrebnega zavoda, ki se po referatu občin, svet. M a 11 y j a sprejme en bloc. Obč. svet. Štefe izroča spomenico ljubljanskega tobačnega delavstva, ki prosi tobačno upravo za premestitev iz III. krajevnega razreda v II. razred, oziroma za primerno draginjsko doklado ter prosi, naj župan priporoči spomenico tudi v imenu ljubljanske občine. Obč. svet. Mlinar želi, da se pritegnejo aprovizačnemu odseku tudi zastopniki organiziranega delavstva. Ker se nikdo ne oglasi več k besedi, zaključi podžupan javno sejo. Iz tajne seje. Uršuli Klančar se dovoli prenos izkuharske koncesije iz hiše št. 5 na Rimski cesti v hišo št. 3 v Florilaji-ski ulici. — Takisto Jakobu Bolcu prenos gostilničarske koncesije s trga Tabor št. 4 na Stari trg št. 34. — Ugodilo se je prošnji Avrelije Se-tina za podelitev gostilničarske koncesije, ki bi jo izvrševala na Krakovskem nasipu št. 4. Takisto se ugodi prošnji Jožefe Fortuna - Žagar za podelitev gostilničarske koncesije, ki bi jo izvrševala na Vodovodni cesti. — Dedičem Gnezda - Gorstner in Rudesch se dovoli gostilna, kavarna in prenočevanje tujcev »Hotel Slon«. — Ravnateljstvu Južne železnice se podeli gostilniško koncesijo na kolodvoru. — Odkloni se prošnja Ane Pua za podelitev gostilničarske koncesije, ki bi jo izvrševala na Sv. Petra cesti. — Priporoča se prošnja Rajmunda Petschniga za podelitev koncesije za prodajo soda-vode, maj in ovca, limonade. — Prošnja Henrika Mahatschega za podelitev koncesije za posredovanje služb, se odkloni. Za hranilničnega praktikanta »Mestne hranilnice« se s 1. marcem 1915 imenuje Ivan PeruzL Hlapcu mestne klavnice, Jožefu Cebulu se dovoli za dobo treh let miloščine 50 kron mesečno. Dnevne vesti. — Nadvojvoda Ludovik Salva- tor je umrl dne 12. tuna svojem gradu v Brandvsu ob LabL — Odlikovanje. Cesarjevo zadovoljstvo in priznanje je bilo izrečeno nadkomisarju kranjskega dež. odbora in sedaj nadporočniku pri bavMfiBi bateriji Lttjfmlfšfi nok ka dr. Ignaciju Rutar ju, ki je z nevarnostjo za lastno življenje tri osebe rešil smrti utopljenja. — Nove šarže pri vojni mornarici. Za bivše v vojni službi se nahajajoče enoletne prostovoljce vojne mornarice je normirala mornariška uprava dva nova čina in sicer šaržo korvetnega poročnika (11. razred) in čin mornarišega strojnega inženirja III. razreda. — Padel je junaške smrti za domovino, kakor se sedaj uradno potrjuje, dne 18. junija letos v boju pri Kosmierzvnu v Galiciji g. Martin Radovan, najstarejši sin g. čevljarskega mojstra Martina Radovana v Ljubljani, v Gradišču. Žalujoči rodbini iskreno sožalje, mlademu borilcu za domovino pa večen spomin! — Begunci morajo zapustiti Ljubljano in sploh Kranjsko. Vsled razpisa c. kr. ministrstvi za notranje stvari, z dne 4. oktobra 1915, štev. 51.481 ozir. c. kr. deželnega predsedstva v Ljubljani z dne S. oktobra 1915, št. 8230/Mob. morajo vsi begunci iz Primorskega, ki so brez sredstev in so radi tega prosili za državno podporo, tekom 8 dni v Lipnico, v tamkajšnji begunski tabor »Wagna« odpotovati. Prizadetim se potrebni spisi za potovanje, kateri veljajo tudi za prosto vožnjo po železnici, obenem s pošto dopoš-jejo. Kdor pa ne bi prejel omenjenih spisov, naj jih tuuradno zahteva. Pri tem se poudarja, da se v etapnem območju beguncem podpore ne more priznati, da pa je vlada pripravljena, jih državnim poto.n, v zato določenih begunskih naselb'.iah in občinah v ozadnjih krajih, podpirali. C. in kr. 5. etapno poveljstvo je z dopisom z dnem 29. septembra 1915, št. 3244 ukrenilo, da iz vojaških ozirov begunci v etapnem območju sploh ne smejo prebivati. Begunci iz Primorskega, ki so nastanjeni v ljubljanskem policijskem okolišu, se toraj poživljajo, da policijski okoliš, to je ozemlje mesta Ljubljane, ter občine Zgornja Šiška, Vič in Moste tekom 14 dni zapuste in v Lipnico odpotujejo, kjer se jim bo potem, ko se dožene, da razpolagajo z zadostnimi sredstvi, potovanje v ozadsnje kraje, ki se ga razun Dunaja vsak sam lahko izvoli, dovolilo. Kdor bi se ne pokoril temu jkazu. bi se moral po obstoječih predpisih kaznovati, odpotovanje pa bi se izvršilo prisilnim potom. — C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, dne 12. oktobra 1915. — Delavska deputacija pri dež. predsedniku. Kakor poroča graški »Arbeiterwille« se je oglasila v soboto posebna delavska deputacija pri deželnem predsedniku baronu Schvvarzu, ki je protestirala proti predlogom S. L. S., stavljenim v zadnji konferenci pri deželni vladi. Deputacija je poudarjala, da je splošna draginja že itak tako narasla, da široke mase konsumentov že komaj dihajo, predlogi S. L. S. v zadnji konferenci pa hočejo izročiti prebivalstvo špekulantom in oderuhom z živili. Deputacija je izročila dež. predsedniku tufdi obširen memorandum, Baron Schwarz je izjavil, da je bila aprovizaČna konferenca pri deželni vladi le informativna, obljubil je memorandum dobro preštudirati ter poudarjal, da se vlada dobro zaveda svoje dolžnosti ščititi prebivalstvo pred odemštvom z najpotrebnejšimi živili. — Pri c. kr. priv. splošni prometni banki podružnici Ljubljana, preje J. C. Maver so III. avstrijsko vojno posojilo podpisali med drugimi tudi: G. Maks Jermann, zasebnik, Ljubljana 12.000 K; g. Pavel See-mann, tovarnar, Ljubljana 20.000 K; g. dr. Josip Staudacher, c. kr. nad-zdravnik, Ljubljana 1000 K; gdč. Friderika Gertscher, Ljubljana 4000 K; g. I. Jax, Ljubljana 10.000 K; g. Anton Kienbauer, c. in kr. stotnik, Ljubljana 10.000 K. — Pri ljubljanski podružnici avstrijskega kreditnega zavoda so med drugimi podpisali III. 5V2% avstrijskega vojnega posojila: Nom. 50.000 kron Gilbert Fuchs, Gorice pri Kranju; nom. 25.000 K Ericjh pl. Walzel, Ljubljana; nom. 20.000 K Pavel See-mann, Ljubljana; nom. 20.000 K Jean Schrev, Ljubljana; nom. 10.000 K Josip Javornik, Žalnja; nom. 4000 K Štefan Košar, Selo. — Darilo. Njeni ekscelenci baronici Schwarz je gospa Marija Ša-rabon izročila za vojaške nastanitve v znesku 64 K 05 v v dar za okrep-čevalno postajo. — Dar za v vojni oslepele vojake. Sestri pl. Mattanovich ste darovali namesto venca na grob gospodične Olge pl. Zhuber za v vojni oslepele vojake 10 K. *— Neznani umri! vojaki. Tretja izdaja tabel s fotografijami neznanih umrlih vojakov in v spremstvu ar-Sade_^_naJiaiajoČih civilnih oseb S£ je obenem s tozadevnimi poptrt teti oseb razposlala na vsa c. kr. okrajna glavarstva na Kranjskem in mestnemu magistratu v Ljubljani, kjer je vsem prizadetim na vpogled. — Pahvala. Deželno in gospej-no pomožno društvo Rdečega križa za Kranjsko je darovalo bolnici za epidemični bolezni 10 steklenic ma-linovca, 5000 komadov cigaret, 1 zaboj in 5 kartonov keksov, 30 kom. pr dpasnikom, za kar se mu vodstvo bolnice najiskreneje zahvaljuje. Profesor Walko, up. c. m kr. štabni nad-zdravnik. — Divji kostanj. Podpisano skladišče kupuje divji kostanj v naravno - suhem in zdravem stanu za ceno na licu mesta 12 K za 100 kg. — C. in kr. etapno oskrbovalno skladišče v Ljubljani, Dunajska cesta št. 33 (K. u. k. Etappenverpflegsmagazin). — Družba sv. Cirila in Metoda je prejela 5 K, katere je darovala ku-mica gdč. mestna učiteljica. — Gosp. A. Entor je poslal Družbi 18 K, kateri znesek se je nabral na ženitovanju g. A. Thalerja na Savi pri Jesenicah. — Moška Ciril - Metodova podružnica v Idriji je poslala vsoto 9 K, katera je bila zbrana na poslovilnem večeru c. kr. stavbnega vodstva v velespoštovani hiši gosp. Srečkota Kogeja, mestnega uradnika v Idriji. Iskrena hvala! — C. kr. okrajna sodnija kanalska na goriškem sedaj na Grosuplju poživlja vse varuhe, varuhinje in skrbnike svojega okraja, da nemudoma plačajo zapadle zavarovalnine od premoženja svojih varovancev, ker drugače zavarovalnice ne prevzamejo jamstva za odškodnino. — C. kr. državna obrtna šola. Za dobo šolskega leta 1915/16 sta profesorja tukajšnje državne obrtne šole Celestin M i s in Alojzij R e p i č in strokovni učitelj Ivan Tavčar prideljena v službovanje na c. kr. zidarski umetnorokodelski šoli v Splitu. — Operna pevka prof. Jarmila Lily Gerbičeva prične s privatnim podukom v solopetju in klavirju dne 15. oktobra. Tozadevna pojasnila vsak dan od 12.—1. in od 2.—4. ure, Čevljarska ulica št L, 2. nadstropje. — Bencin. Času primerno nadomestilo. Gosp. Ig. pl. Volk, urar v Laškem trgu nam poroča, da je vpo-rabljal pri snaženju urnega kolesja, kakor tudi pri snaženju obleke kot nadomestilo za bencin zmes od 3 delov denaturiranega špirita in 1 dela salmiaka. To zmes je z najboljšim uspehom vporabljal ter se je dalo znažiti brez onih nečednih krogov, ki nastanejo na obleki vsled bencina. — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske za čas od 3. do 9. oktobra 1915. Novorojencev je bilo 20 ter 2 mrtvorojenca; umrlo je 15 oseb, med njimi 7 tujcev, in sicer za jetiko 4 (2 tujca), za različnimi boleznimi pa 11. Razen teh navedenih umrlih je bilo naznanjenih tudi 8 vojakov, umrlih za trebušnim legar-jem, 4 vojaki pa za grižo. Za kolero ni umrl nihče. — Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, i s. za škrla-tico 2 vojaka, za tifuzom 229 vojakov in 1 tujec iz druge občine, za grižo 42 vojakov, za vratico (difterija) 1 vojak in 1 otrok, domačin. Za kolero ni obolel nihče. Nepojasnjena smrt. Pri vasi Slivno blizu Laškega trga so našli mrtvega vpok. bosan. viš. državnega pravdnika Kottmauerja. Sodi se, da ga je na izprehodu zadela kap, neznan človek pa mu je, ko ga je našel mrtvega, vzel uro in denarnico. Tat na seniku. Posestnica Marija Berčič v Spodnjih Bitnjah, je šla te dni na polje s svojimi ljudmi delat in je zaprla hišo za seboj. Ko je prišla popoldne okoli 4. domov, Je videla, da je moral biti nekdo v hiši, ki je vse prebrskal. Tatu so našli na seniku, pri sebi je tiščal ukradeno obleko. Tat je okoli 17 let star. Odvzeli so mu obleko in pustili, da Je odšel. Osli na prodaj. Zapovedništvo trenske etapne skupine 2 v Celju bo dne 28. oktobra 1915 na trgu v Št. Jurju ob Južni železnici prodalo najvišjemu ponudniku 19 oslov. Vzklic-na cena za vsakega osla je 40 kron. Začetek dražbe bo ob 9. dopoldne. Kino »Ideal« je predvajal včeraj prvi film letošnje Henv Porten - serijo »Mučenica ljubezni«. Ta umetniški film je od vseh strani mojstersko delo modeme filmske tvornice in da umetniku lepo priliko, žeti pri gledalcih občo pohvalo. Film je dosegel pri občinstvu izvanredno živo pohvalo. — Dalje kaže kino »Ideal« humorja polno veseloigro »Praska v kuhinji« iz serije »Mobilizacija v kuhinji«. V glavni vlogi ga. Miiiler-Linke kot »Cencl«, ki je že poročena s svojim infanteristom Hanslom. Ta velezanimivi spored spopolnuje najnovejše »Vojno poročilo in se bo. samo še danes in jutri predvajal, Izgubljena je bila te dni srebrna damska ura v črni usnjati zapestnici. Najditelj naj jo blagovoli izročiti proti nagradi državni policiji. Žrebanje razredne loterije (5. razred, 4. dan). 20.000 kron dobi št. 95.874. Po 10.000 K dobe št. 23.383, 26.102, 57.577 in 108.292. Po 2000 K dobe št. 1125, 5480, 9850, 13.551, 20.099, 23.105, 27.491, 37.336, 40.258, 40.595, 41.397, 43.712, 58.534, 66.141, 70.401, 75.715, 87.583, 91.720, 92.275, 93.628, 94.678. 95.225, 95.389, 100.788 in 102.239. Po 1000 kron dobe št. 1010, 3810, 4023, 6158, 7862, 8326, 10.131, 11.746, 11.747, 12.369, 13.696, 16.490, 18.227, 19.292, 19.567, 25.506, 25.647, 27.213, 36.445, 36.862, 41.092, 50.452, 51.226, 56.689, 66.113, 69.134, 72.743, 77.474, 80.325, 84.359, 88.195, 88.555, 88.776, 89.031, 90.999, 94.702, 95.232, 95.861, 98.230 in 105.302. Rožne stvari. * Potres v Italiji. Listi javljajo, da se zadnji potres v Italiji ni čutil samo v provinci Reggio d' Emilia, nego tudi v Genovi, Aroni, Parmi, Berganu in Milanu. * Obsodba v Sarajevu. Pred okrožnim sodiščem v Sarajevn je bila 5. t. m. obravnava proti podpredsedniku srbskega upravnega in šolskega sveta Gligoriju Jeftanoviću in njegovemu sinu dr. Dušanu Jeftanoviću zaradi kaljenja javnega miru. Obtožba je temeljila na raznih veleizdajskih in propogandističnih rečeh, ki so bile lani izkopane v Jeftanovičevem hlevu. Gligorije Jeftanovič je bil obsojen na eno leto ječe in na izgubo komptur-skega križa Franc-Jožefovega reda, dr. Dušan Jeftanovič je bil obsojen na šest mesecev ječe in na izgubo doktorata. * Veleizdajniški proces v Bihaću. Proces proti trem profesorjem in 40 dijakom gimnazije v Tuzli zaradi veleizdajstva je končan in je bila dne 5. t. m. razglašena sodba. Na smrt na vešalih je bil obsojen abitu-rijent Todor Ilič zaradi veleizdajstva. Po istem paragrafu so bili obsojeni a zaradi nedoletnosti ne na smrt: bogo-slovec Marko Ilič na 12 let, dijaki Mladen Stojanović na 16 let, Štefan Botič na 15 let, Božidar Tomič na 12 let, Vojislav Vasiljević na 14 let, Drago Madžar na 3 leta, Sreten Stojanović na 10 let. Zaradi sokrivde oziroma zatajevanja so bili obsojeni dijaki Alija Simetović na 3 leta, Ljubo To-dorović na 57* leta, Obrad Mičić na 572 leta, Alojzij Budimir na 2V2 leta, Ivan Zečević na 47* leta, Svetolik Mihičić na 2Va leta, Vid Gaković na 4 leta, Nikola Nikolić na 1 mesec, Lazar Kladar na 27* leta, Boško Mi-ković na 1 mesec, Ljubomir Ramov na 572 leta, Caharija Zarić na 2 7* leta, Rade Starović na 172 leta, Jeftimir Tangić na 2 72 leta, Drago Stanišič na 272 leta, Peter Jovanović na 27* leta, Branko Vuković na 272 leta, Miloš Ilič na 2Vi leta, Angjelko Popovič na 1 mesec, Jakob Savić na 1 mesec, Gaje Jovanović na 27* leta, Milan Jo-ković na 1 mesec, Kosta Hackmann na 1 mesec, Nikita Todić na 57» leta, Štefan Hackmann na 1 leto, Milivoj Popović na 1 leto; profesor Veljko Vujasinović na 10 mesecev; Veljko Stjepanovič na 10 mesecev; profesor Adam Bise na 11 mesecev; ravnatelj trgovske šole Peter Miletić na 10 mesecev; Musta Bektić na 15 mesecev Velimir Narančič je bil oproščen. Darila. Upravništvu naših listov so po-slali * Za Ciril - Metodovo družbo: G. Avgust Jeršinovič, c. in kr. stotnik, Scharding na Gor. Avstrijskem, 30 kron, mesto venca umrlemu veleči-slanemu generalu Janu Preglju (darovali; Obitelj stotnika Jeršinovičeva 20 kron in gospodična Danica Makar 10 kron) in županstvo na Ovsi-šah pri Podnartu 20 kron, koje je plačal pred posredovalnim uradom v Podnartu A. Benedičič z Brezovce vsled poravnave med njim in Jakobom Koseljem z Brezovice. Skupaj 50 kron. Za vdovo Drolc: Melanija G6r-lich z Dunaja 2 K 50 vin. Za junakinjo Berto Kenda iz Tolmina: Melanija Gorlich z Dunaja 2 kroni 50 vin. in Avgust JakšetiČ, trgovec v Podgrajah pri Ilir. Bistrici, 2 kroni. Skupaj 4 K 50 vin. Srčna hvala! Današnji list obsega 6 stani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«. H Bolni napljnči Zahvala. Povodom bridke izgube mojega iskren olj ubljenega soproga, gospoda Ivano Burje c. kr. evidenčnega nadoficijala v pokoju, izrekam-za tako časteče spremstvo ^ k zadnjemu počitku vsem udeležen-| cem, osobito gg. uradnikom, vojaštvu in gg. pevcem mojo iskreno zahvalo. Posebej se zahvaljujem za po-8*8 klonitev krasnih vencev. Postojna, 10. oktobra 1915. Marija Burja. Službo oskrbnika graiclne ali večjega kmttskegm posestva v gospodarstvu izurjen moi. Ponudbe pod »OSKRBNIK« na upravništvo _ »Slovenskega Naroda«. 2582 liče se ^ kočijaž ; pri rešilni postaji. Sprejem 1. novembra t. 1. Prosto stanovanje. Plača po dogovoru. hlioc ■ li ■ llliiiiiii sprejme "^g fwia Ks|!a§ v timijani. 2630 ■e sprejme istotam. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Oglasiti se je pri Jcs. Turkllg Eadeckega cesta 3._2632 Pod ugodnimi pogoji se sprejmejo Išče se izobražena soodičfia £5 ali učiteljica * srednjih letih, katera bi imela v9selje do vzgoje otrok in gospodinjstva Vstop takoj. 2602 Ponudbe pod poštni predal št. 68. i mešane stroke (železninarji imajo pred j nost,) potem sajnlcor s potrebno trgovsko naobrazbo in prodajalka Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 2599 Zahvala. Marija Pauer roj. Čič, naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem piežalostno vest, da je njena ljuba sestra oziroma teta, gospa I Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom smrti moje drage sestre oziroma tete, gospe si! Perbovc - CK! Fanf Perlmuc * Gi posestnica dne 24. septembra t. I. po kratki mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere preminula ter bila dne 26. septembra t. L ob 5. uri pop. v Senožečah pokopana. Sv. maše se bodo brale za njo v Senožečah in v Ljubljani. Biag ji spomin ! posesteice v Senožečah, kakor tudi za časteče zadnje spremstvo in poklonjene vence, izrekam vsem ljubeznjivim udeležni-kom svojo iskreno, najglobokejšo zahvalo. Bog plačaj ! SENOŽEČ E-LJUBL J ANA, dne 1?. oktobra 1915. Marija Pauer roj. Čič. H Zahvala. Za obilne dokaze iskrenega sočuij?, ki so nam došli povodom smrti našega iskreno ljubljenega sina oziroma brata, gospoda Vilko Bukovnika izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo preblagorodnim gospodom: županu dr. Ivanu Tavčarju, podžupanu dr. Karlu Trillerju, ravnatelju magistratnih uradov dr. Miljutinu Zamiku, magistratnemu uradniškemu zboru in drugim uslužbencem mestnega magistrata, društvu magistralnih uradnikov in vsem darovateljem prekrasnih vencev ter zlasti gg. pevcem za ganljive žalostinke, sploh vsem, ki so spremili nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti. Žalujoči ostali. 00, Zahvala. Povodom nenadne smrti svojega iskrenol j ubljenega soproga, oziroma očeta gospoda unca Bizjaka gostilničarja izrekam za vse izkazano srčno sočutje za časteče spremstvo in poklonjene krasne vence ter za tolažbepolno petje, vsem drugim udeležencem, gg. gostilničarjem, g?, darovalcem in gg. pevcem, kakor tudi visokočast. g. vojnemu kuratu svojo najtoplejšo iskreno zahvalo. Srčna hvala tudi sL veteranskemu zboru in sploh vsem obilim pogrebcem. V LJUBLJANI, 13. oktobra 1915. 2629 Žalujoča Katarina Biijak. zmožna obeh deželnih jezikov, stenografije in strojepisja SO Sprejme pri I. Ratansteln v Uutomera. Prosijo se nemško pisane ponudbe obstoječe iz 1 ali 2 sob s kuhinjo (meblovano ali tudi ne) IŠĆO mala uradniška družina ta!*CJ ali 8 1. no- vembrozs« 26ii Ponudbe na nnrav. »Slov Naroda« pod 5r^ra5n!5i/2811u. S. v v f» vm mm == fiKSL = hruške (tepke) kapljo vsako množino in po naj&oljšlli conah 2014 veležganjarna sadja M. Rosner & Co., Ljubljana. lekarnarja PiCCOLhja, v Ljubljani gresta* e\ode^osCu> I O -S — 4! ^ O s I C* KO cd o 6 m m X i Bajec umetni in trgovski vrtnar naznanja si. p. i. oKinsIvu, A n nahaja njegov 127 cvetlični salon samo pod Jrančo Itev. 2. *i poleg Cevljarskeg. mosta. CORČEVfl Ovčjo volno vseh vrst in vsako množino kupuje po najvišjih cenah GROBELNIK, 2117 LJUBLJANA, MESTNI TRG št. 22. A. & E. SKABERNE Ljubljana, Mestni trg 10 Specijalno trgovino pletenin, trikotaž in perilo priporoča svojo veliko zalogo, kakor: Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, doko- lenice, snežne kučme, rokavice, žilogrelce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz sifona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki i. t. d. Na debelo in drobno. zdelovanjB čopkov, nun. trakoi Iti Zunanja naročila točno. KOLESA PRIZNAMO HAJ B0LJ5A SFPANJ05TI X A.GOREC LJUBLJANA MARIJE TEKE ZIJE CESTA ŠT li NOVI SVET NASPROTI KOLIZE) A - ZAHTEVA J TF PRVI SLOV CENIK BREZPLAČNO Specialni oddelek platna v trgovini A. ŠARC m*. JADVIGA ŠARC LJubljana Seienburgova ulica 5 LJubljana nudi še priložnost k dobremu in cenemu nakupu rjuh odejnih rjuh brisalk blazin bpisačev prtov p ptičev 9&# pernatih blazin pernic žepnih rut 2499 Za vojake zli hlače jopice sviterje rokavice žilogrelce šerpe za vrat isko perilo nogavice dokolenice kolenogrelce gamaše snežne avbe ušesogrelce Ljubljanska kreditna banka v LJubljani - -:-:-z = = ■-___—Z . 2530 fiinSiaiiiAua ■ £Iah. O Rmnni fondi okroglo 1,000.000 kron. Delniška glavnica 8,000.000 kron. ii Stritarjeva ulica štev. 2. Poslovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu. Sarajevu, Gorici in Celju Priporoča nakup srečk «s 3^jw«d^iy. i^Jcif * -sprole«« ssoMil s e. sfctobrost 1.1. prijave ss Cene za posestnike srečk prejtojao^ rMt m i«. t/s iPiikt m s- Vi srećka E 40*—, lh »rećke K 20-—, «A srečka K Iv*—, »/s srecae se—. Cene za noto vstopi w*a igralce i\ _- m*. ^^^^ - «_ Vi srećka K 200-—, '/i srećke K 100*—! V« srećke K ao*—f m srecae s is __. ■araćita aa vrse aajaaadaaja aa aafttai aakaaalol, III. 5 % % avstrijsko vojno posojilo po origi nalnibpogojih in priporoča svojim komitentom obilno udeležbo pri razpisani subskripciji. 589 OD 62