II.tečaj y četertik 12. mah serpana. rr *• !ist. 1849. II. polovice. Zelja Slovenca na p tujim. „lje prijazne ste višave. Ki obdajate moj dom ;. Kje cveteče ve plaujave; Tas še ktirkrat vidi I bom? Kje predraga si dolina, Kjer preživel sim mladost; Kje višina, kje planina, Kjer užil sini tolk' radost? Kje st zlat'ga časa zlati, Blagi, Ijubeznjivi kraj, Kjer so draga moja mati, Drogi oče, časni raj. Žarneje tam solnce sije, Veterc bol) hladno pihlja, Bolj želeno žito klije, Bolj prijazno vir snmlja. Tode gora vid ovira, Siva megla vmes stoji; Se zastonj oko ozira, Vidit dom zastonj želi. Zgini megla, gora beži; Perutnice, Bog, mi daj! Me na ptnje več ne veži, De .zletim prot' domu zdaj. Bvilielm V. . . « Jek izda morivca. (Resnična zgodba.) Pred veliko leti je bil v enim klancu v Svajcar-skih gorah neki popotnik vbit najden. Ker so mu bile z denarjem tudi pisma vzete, ni bilo mogoče rodu in bližnjih okolišin tega nesrečniga zvediti. Oglasi so bili vsi zastonj. •Šestnajst let je bilo preteklo, ko je bila gonja ravno v tih gorah napravljena. Med lovci je bil tudi sin ne-fciga župana ? ki je bil na ene tedne vseučilise zapu- 10 stil, in se domu k svojim podal. Bil je sicer prijatel narave ali natore, ne pa lova. Zatorej je bil, namesto- prahu in druge strelne priprave, nar slavniši pesnika, Halerja, v lovski torbi seboj vzel. Odstopi v fermovje, vzame iz torbe bukvice in jih pregle-uje. Kar vidi dva lovca priti, ki sta se zlo čudfe, ker ga nista tam dobila. Hočeva tu počakati, če kaj pride, pravi eden. Oba z napetima puškama stojita na preži. Kar se sliši iz doline lajanje psov in klic tovcov: Hojdajo! hojdajo! Večkratno zadoni to od hribov* Cuj, pravi starši teh dveh lovcov, kak glas: j,bojdajo!" Ali te ne opomni imena „Odalio", imena popotnika, na kteriga nobeden človek več ne misli? Molči, zakriči mlajši j žlabranje tvoje naji pripravi še na vislice. — Kaj še, odgovori uni cutljivo; naji kaj boljšiga čaka, meč ali kolo. — Hojdajo! hojdajo! se sliši iz doline, in se razlega po hribih. Hm, se mi zdj, pravi zopet starši, kakor de bi iz groba klical. Čuden nagodek. — Tibo, ne le stene, tudi drevesa, tudi skale imajo ušesa, ga svari mlajši. — Pa ne oslasle, kakor tvoje, opogovori uni, ker hočejo čez šestnajst let ime spevhnjeiiiga popotnika v lov.skim klicu slišati. Gonja je bila končana, in vkup so lovci zbrani. Nasprotno si pripovedujejo napake in primerleje lova. Obdolžen je bil tudi županov sin, de je svoj kraj zapustil. Kje so tožniki moji, vpraša on, ki je čudni pogovor dveh lovcov slišal, nji pak ni vidil. Lovca pristopita, in pravita, de sta kraj, ki je bil njemu izročen^ zapušen najdla, potlej ga pa sama posedla. v Prav, zavpije krepki sin Švajca, zgrabite tedaj oba hudobneža; ta dva sta vmorila popotnika, O dali at a. Vsi tovarši ostermijo, lovca pak obledita in ter-da postaneta. Zgrabite in ločite ju. Jez sam hočem pred sodbo zoper nji stopiti, reče mladenič. Po čudnim razo- M denji od vladanja božje previdnosti prepričana obstojna vmor in preterpita zasluženo kazen» Ta prigodba zopet spričuje resnico pregovora: Kar svet ima zdaj skrito, enkrat bo očito. Čebul. Kaznovana tatvina. (Eovdst.) V Tergu N. je bil neki oče^ ki je imel dva zlo poredna sina. Večkrat ju je s solznimi očmi opominjal in od pota grešnih nevarnost skerbno odvračeval; pa vse svar-jenje ni nič zdalo. Nehvaležneža vse učivne besede očeta le zasmehujeta, in svarjenja ne poslušata, in še gerde besede dobrimu očetu sporekujeta. Cajte, kaj se jima enkrat zgodi, ko sta ravno svoje navadne sklepe delala, in se pomenkovala, de bota šla v oddaljeni sosedov vert sadja krast. Jože, komaj 9 let star, vidi slab namen Slatičkov, starjiga brata; pa mladi hudob-oežik mu berž pripomore, namesto svojimu očetu grešno mnjenje povedati. — Matiček se je silno rad po sosedovih vejtih plazil. Berž ko začne sadje .zoreti in se barvati, že »e čez plote in ograje vlači in skerbno pazi, kje bi ga kdo vidil, de na nagloma pete odmakne. Svojo torbico je vedno sabo jemal *) in vselej mlajšiga brata Jožeta pri-»ilif, mu za pomagača biti. Gresta neko jutro ravno, preden je črednik trobil in /enjsko drobnico na pašo izgnal, na oddaljeni sosedov vert ladja krast. Jlatiček je dobro znal za vsako jablano moč-io z jabelki obteženo. Vesel je bil, ko do lepiga drevesa fride. Ko mačka berž do verhunca pride, in na šibkih ve-ihIi se zibaje s kolain po rumenih jabelkih lopota, de so imalo tla pogernile. Dobro vem, de je dostipot Jožeta tako jabelko na glavo telebilo, da mu je bula zrasla; ali ložek se smeje, se nič ne zave, in z vso marljivostjo lepe Bbelka v svojo torbico pobira. Ze natrese Matičik dovolj »belk in misli z jablane plezati. Kar vlastnika za ograjo *J N* Hnmskim in blizo Hrcmšlciga tndi mali fantičf torbice nosijo. 1» zapazi, ki mu z gerjačo perti in vpije: „Le malo poča-kajta, jez vama bora pomagal." — Matiček, ker nenadami glas začuje, se preplaši, vejo, za ktero se je deržal;J vej okamnjen izpusti, — in telebi strašno na štor, ki gaje bil sapikal, de je potem lože na jablano splazil.------JMaj je sirotej rad počakal. Vlastnik ga v pest dobi, inkoblisl jo za drugim vdere. Jože, mladi tatina, njegov pomočnik, pri ti priči torbico z jabelki zagrabi in pete zmika, de ji kaj« Že dobro deleč jo pomede. Kar se mu noga zaplete — pade — torbica silno težka se na-nj zavali, in mersko se je pobil. Vlastnik ga doide. Eniga in druziga iim v pesti, in ju začne napletati, de je bilo joj.-------Pi tem obema roke z vervico zveze, in ju na ravno k starišei pripelje. Očita jim, kako skerb de imajo za svoje otroke Tekoč: ;,Kaj bo enkrat'iz vaših, sinov, ker že v uiladosl se tatvine vadita! — Kaj menite, kakosna sramota je d bila starišem, kako se je Matičku in Jožku pozneje gi dilo — in kaj so sosedje od njih govorili. — Otroci! tatvina je ostnden greh, ki človeka pri Boj ob milost, pri ljudeh ob čast in poštenje pripravi in ve« za vse življenje nešrečniga stori. Kdo bo človeka, ki r* zmika, v službo vzel, bodi si nizko, bodi si visoko?Ti rite se toraj skerbno te pregrehe. Nar manjši reči, i tvoja ni, si ne smeš brez dovoljenja vlastnika vsvojiti. majhniga tatu bo velik po znanim gregovoru: Z mali se začne, z velikim se neha. j. Korban. Topljeniku ali vtonjencu pomagati. Vidiš koga v nevarnosti vtonitf, zaženi hrup, aa« ljudje na pomoč priteko. Pomagaj pa sam, kolikor mon brez odloga. Bližnjimu življenje tako dolgo ohraniti, doki se le da, nam zapoveduje peta zapoved božja. Podaj tf ako je pri roki, kakšen kol, kako verv, desko i. t. d. • topljenik predeleč, naj hitijo odrašeni s čolni ali plavaj do njega. Priplavaš do njega, zagrabi ga * eno roko i lase. Tako ga boš nar lagljc iz vode izvlekel. Lahak 13 bo kot pero. Skerbno pazi, da te za roko ali nogo ne zgrabi, in na dno ne potegne. Namesto cniga bi dva smert storila. Ako hočeš tedaj takim nesrečnikani pla-vaje pomagati, moraš znati dobro plavati, in pa tudi močan" biti, da se zamoreš topljeniku iztergati, ko bi te iztegnil zgrabiti. To se mu moraš z vso močjo z nogami v persa vpreti in ga naglo od sebe suniti. Tode kadar je taka, Je že slaba. Topljenik ne izpusti z lepo, kar v roke dobi. JVe pravijo zastonj, da bi se za be"Io železo pri-jef, ko bi mu ga podal. Smert je grenka. To ted;ij o taki priložnosti dobro prevdari. Ce je priročno, naj te kdo poprej na dolgo verv naveže, drugi konec pa naj na suhim terduo v rokah derži. — Revni topljenik se včasi po dva trikrat izpod vode pokaže in roke pomoli, da bi se ga ktera živa duša vsrnilila. Vtonjenec, se naj začne ondi, ker seje vtopil, le hitr6 iskati. Možje v čolnih stoje naj z drogi v vodo žo-kajo in vtonjenca išejo. Dobriga plavača pa naj ua vervi v vodo spušajo. Tako se vtonjenec nar hitreje najde, če ni voda pregloboka. Zmeniti se morajo, da se iskavec naglo iz vode potegne, berž ko z roko verv pod vodo dobro strese. — Ce o pervim skokn nič ne najde, bo morde o drugim, tretjim-----------. Iše naj se vsaj kake dve uri. Skušnja uči, da so zdravniki vtonjenca, ki je že 10 ur v vodi ležal, zopet k življenju obudili. Kdor topljeuika reši, ki bi bil sicer gotovo v vodi konec vzel, dobi po cesarski postavi od gosposke 25 goldinarjev v dar. (Konec sledi.) Kedaj se morajo sadno peške in kosice sejati'? (Sesehuo za kmetiške otroke.) Peške in košice le zelene, kadar zimski mras pre-stoje" in se snežne moče napoje. Ce so pozneje sejane, kakor zemlji-skorja zmerzne, ne kale. Jabelka in hruške se sejejo od sv. Mihela do sv. Jožefa, kader se more, i'en-