UhftM in d»ys «nd NE PO»PORNC JBDNOTB ---!■-■■' t* W J ..J.'.I. 1 fL '* - ago, III., torek, 9. junija (June 9), 1926. uit. Asf «• on. i. itn. Mta»riMd m Jun. u. ms. ih uprevnlški I8A7 So. 8 ▲vo. Amerika. f.' Hladni vetrovi od vzhode bo , ---------r .zaenkrat pregnali vročino. 1 ---i Poleti na tečaj lahko fngtajo NOVO ČLANSTVO DOBIVA PO mednarodni prepir. RAZNIH DRŽAVAH. I »----- Njen glavni amoter je pemagatil do dela brezposelnim. Delavska liga za medsebojno pomoč. Governer države Wisconsin ne mara "obrambnega dneva" 4. ^^B julija. New York. — (F. P.) — Liga I Amerika troši osem milijard w medsebojno pomoč, delavska dolarjev letno za avtomobile, organizacija, katera zaaluii svo- Po gvettt. j€ ^SK^tTToT™ Civiln* vojna izbruhnila v na poft"SJSS^nr™ ^T Kantonu; inozemci bete v angie-iultat kamg^je » ško koloniJo. , nje. Svoje Člane i tam Upa v An- Velika stavka na Danskem je • kompromisom. ' Petdeset deUvcev umorjenih v kakor luai v ^ara*. »u u**.™ novem v Bolgariji. Ligino načelo je, da pomaga1 delavstvu do zaposlenosti. Zagotavlja vseh vjst delo z ozirom na članovo potrebo in zmožnost. Največ je dosedaj zagotovila zaposlenosti pisarniškim močem, stenografom, sdeialnim delavcem, učiteljem in delavcem po letoviščih. Največ pomoči so dobile ženske. Tajnica je Kuth Al- Liga pomaga i>1 članom s po-sojili, katere garantirajo drugi I odvisnosti 4. julija ne bo "o-člani. Posojilo zagotavlja lahko brambni dan" v Wisconsinu. Ta-povrsčilo.t ko je Izjavil governer Jdhn J. Ravnatelj Ameriške unije za Blaine zadnjo soboto, civilne svobodščtne Roger Mald- Na pigmo vojnega departmen-win je tudi v pomožnem delu H-[ta, ki je apeliral na governer je ge. On dela zlaetl za Slane, lcate- vgeh držav, da 4. julija mobilizi-ri so izven mesta. rajo vojaške enote sa parade, je • League for Mutual Aid Ima Blaine odgovoril, da se ne strl-$voj ursd na 70 ave., New York. nja x načrtom "obrambnega V svojem odboru ima večjf šte- dneva" na praznik neodvianoetl. vilo znanih socialnih in unijskih LjU(jje hočejo mir, ne pa navdu-delavcev, zlasti pa od krojaške Uganja za militarizem, organizacije. j Governer Blaine Je istotako odklopil milltaristične demonstracije na lansty "obrambni a", Id je bU llseptraftrirr Kakor Je videti v poročilih Is VVashingtona, Je načrt vojaških demonstracij na 4. julij propaganda Ameriške legije. Zavrnil je prednjo Vojnega departmenta, da ae 4. julija vrle » vojaški pohodi v znamenju "obrambnega dne". - Madiaon, Wla. -i- Praznik ne- RAZISKOVANJA TEČAJEV LAHKO IZZOVEJO VOJKO š ■ ZGODOVINA POVE. DA 80 BILI TAKI POLETI dE V8IKDAR IMPERIALISTIČNEGA ZNAČAJA. \ . % Delavci po vaem svetu bi morali to upoštevati. Chicago, IU. (Art Shields za F. P.) — Medtem ko se čitatelji zanimajo za avanturo in romantičen vpolet Amundsena v nepoznane pelarje kraje, bi delavci ne smeli pozabiti, da so današnja potovanja na tečaja vzllc vsi svoji romantičnosti iaqperi-alistične \t.vanti.re, ki lahko vo- T„... >— dijo do vojne, sa katero vedno Avtomobili iaril lalaa va ivIaMskili jaiu rolo v lq ivivinvHiiv Vaak sedmi prebivalec iona avta ali truk; v deieH je IT,500,000 avtomobllev. Waahingto* D. C« — Ameri-|ki odbor sa ceatni promet pravi favojem poročilu, ki bo predloženo konferenci mednarodne trgovske fbornice v Bruslju 21. ija, da Zdruftene države po-e letno osem milijard dolar-za nakup ln vzdrževanje av- samo delavstvo plača največjo ceno, a al goapodarjl delijo plen. Plen na severnem tečaju ao otoki, ki bodo razkriti in zarasti, da bodo pri bodočih prekotačaj-nih poletih lahko služili aa postajališča. Prekotečajn{ pole« bo namreč zelo akrčil raalaljo med Ameriko in Evropo tm Azijo. Ljubosumne drlaVe še vidijo vrednoat polarnih otokov, kl so jih še pred leti razkrili nekateri raziskovalci. Viljem Stefansson, pisatelj o polarnih razkritjih, se dobro zaveda imperialističnega zaftiaja poletov, kar ae zlasti vid) ia njegove zadnje knjige "Adventure of Wrangel laland". V pjf dela propagando za angfcško krono, ter čuti, da je potrebno, da se brani kritike, katera bi afcvla-dala, ako bi piaal drugače. Poslal je ekspedicijo na U tečaj Iz edlnegi smotra, da tam zasadi angleško zastavo. r Vlada je poslala vojaške čete nevarnost konflikta je velika. Santiago, ChHe, 8. Jun. — Stavkajoči delavci v nitratnem okolišu z bližini,Corone in Pon-tevedre se včeraj zaaegli tovarne in ustavili vsako delo. Vlada je poslala tri vlake z vojaškimi četami v stavkovno cono. DEUVSOMVldE (Fed. Press.) DARWIN Bt MORAL BIT! MED gy£TNIKI! j Stavke* Boston, Mass. — Btavbinski delavci vztrajajo na atavkl za zahtevo za 77 in pol ln 80 centov na uro. Zupan Curleg b konte-riral s podjetniki, atavkarjl in , zastopniki stavbinsklh Strok, am- M.«h«nu T«m — Dr Carv pak podjetniki zahtevajo, da B SOTaOU. od 55 d. Univeraitj ot th. South, je dejal 70:centov na iiro. v nedeljo v javnem govoru, «e V North E . . mor. danea le kdo biti uvrtten .tavka v tovarni ta IMM* med svetnike, »aalulijo »o «*at orodja I I»M» v prvi vrati D«win, Olilei in Je preval, .upe^jem ^ dru«! znameniti utenjakl. Id go M** ar P«^^«^"^ « Ijorili » resnico. Wllmer j* deUv.tro p. Je odgovorilo « «uv reMjM. tenneelikeg« Con, V «.v.rnl Znanstveniki in ne eivitne W.m»»nt«c. kije M A»eH-ilmrnice naj odložijo kaj je *p urstfs^AK iSTd-.a^« pravice posegati na polje zn«i- mezde. qi.m„ikarice stva. Dajte Cezarju, kar je Ce- New Vork. - Sl^nikaric« carjevega in vedi, kar je njene- pri unij H. « ^ v boju^ , ga Krist ni prišel na svet uka- povečani pristojbini za moške šl zovat učenjakom kako morajo vane slamnike, misliti." VednO sveža kri v l-ondon, 8. jun. — Dr. C. H. indsstrijl. Mayo, sloviti ameriški zdrovnik | Pa. —Plast ruskeni raziskovalcu, kateri je živel pred sto leti, Je dolg kakih petdeset milj ali več in leši kakih oeemdeeet do devetdeset milj severno od vzhodne Sibirije. Radi silnih težkoč za dosego toga otoka, ker-vedno plovejo taleči ae koal ledu, ne stanuje na njem noben stalni prebivalec. Tja pridejo le začaano ekapedieijeke skupine. Ampsk kot postajališče za zrakoplove Ima ta otek neprecenljivo vrednoat, kakor trdi Stefanaaon. Velike vrednosti, je tudi za lov severnih jelenov in zfc krznarstvo sploh. Rusija in Anglija kakor Amerika so zahtevale ta otok, ki pa ett najbližje ruald celini. Tla so je podajale uradne ruske la a. meriške mornarske skupina. Anglija pa pravft da Je otok njen, ker ga Je v zadnjem steletju zagledal prvič angleški ksfišan tudi neki poslanec v sobranju. L^žaj pa ja v Clnkiangu, ob rs-Hiša nekega voditelja kmetake w JangtMi nedaleč od Aaagaja, stranke je bUa porušena s dina- kjer ^ ^tajski demonstrant Je rtltom- .-..01 pred par dnevi napadli angleško Belgrad, Jag^Uvljs, Jun. 5olonlJ?, Dve ameriški topr1— - "Vreme" je objavilo brzo- w §u tja. I Otok Wrangel, ki nosi Ime pe ^ka U Sadja, ki ea glasi, dal u j« brez moči, ka , u _ ----i- ^ je vojaška straža v Ištimanu u- y#elnt policlatov slmpatizira morila 50 mol, ki ao bili aretira-1 demonstranti. nI kot člani komunlatlčne stran-1 ke. Vsi so bili poetreljsni na še-iesniški postaji, častniki se is-govarjajo, da so komunisti hoteli uiti. Jetniki so bili prikle-njeni ns verigi. iz Rockesterja, Minn., Je dejal vr « raj v intervjuvu, da je tenne-niaki procea škandal ss ves znan- __ - velike količine "premoga se Je vsuls na Johna Janjaka. kl je kopal J rudniku Uhtgh Valley družbe. Očotav as grobni kamen sbU ftveni avet "Vprošati znanatve-L je bU ^ osemnajstih nika, kaj misli o evoluciji, J«|otrokf j^terih štirinajst živi. ravno tako, kakor če bi ga vpra-khI, kaj mlati, je U voda mokra. KvoludJa ni več teoriJajteorija __ ♦•volucije že apeda v zgodovino. _ petktni l^ater KvoludJa v vseh vrstah »MJe- ' ^^ na čuden n-čk. iz-nja od najnižje rastiine^ člo- ^ ^ ^trtak. veka Je danee fakt. Prepovedati | J ^ na poko- l»uk o evoludji v katerikoli a-j kjer Je hota- moriškl šoli je groteska,' je re- ^ na frobu svojega W df. Mayo. \rnSm ^ ---zal na kamen na očetovem gro < oeNdfle as js ftsl kladH v L in predno Je mati opazila kaj NlMSMte. ™ godi. m je kamen prevrnil in ^icago. - Prodsednik Cool- ^ ^ obležal s prebit/, glava ige se je v nedeljo mudil 4» mi- Umf| ^ nekaj ur pozn^k * nut v Chicagu, ko ae je peljal r; niAoici. Minneapolia. kjer bo prtsss^vo-t-— val j »tia. CIVILNII VOSU NE IZBRUHNILA V KANTON« Kuomingtanskc čete se sp padle s Junanci; bojne ladje obatreljnvajo mesto. Ggpsral Keng protestira proti mfclja-nju delavcev in dijakov. Kantdn, 8. jun. — Včeraj po-r ...-----------.poldne je Izbruhnila bitka med obilov. Dve milijardi dolar- četami kuoirtlngtanga (ljudska gresU samo aa nakup avto- atranka, katero je organiziral ln •bilov, ostanek pa sa aaesorlje, vodil pokojni dr. feunjats**) ln tolin, gumijaste obroče, po- junanskirnj čeUmi (is so^nlnje pravke ln garaže. V Ameriki province Junan) za posest Kanje bilo v začetku tega leta o- tona. Meato je začasno v rokah troglo 17,600,000 avtomobilov; junancev, dočim ao ljudska čete osebnih in tovprnih, to je ne sbrsne na otoku Honan. Seat tiskih aedem prebivalcev eden. majhnih topnttark, kl stoje na so r^volucljonlrali peki, meča granate na itrategič-na farmah. Več ko ne poatojfcnkt v meatu. 1 V Kantonu je velika panika. Na stotine Inosemcev Je pobegnilo v Hongkong. Obe stranki gradita barikade in apellraU na ljudstvo s4 simpatije »n podporo. Kuomtntang# Ima okrog 10,000 oborotenih moA ln večino dvllnega prebivalstva na tvoji •tranl. Peking, 8. Jun. — Feng Ju hsiang, krlstjsnski general, Je poslal provisorlčnsmu predsed ■ niku Tuan Cl-jlilJu oeter pro-Berlln, 8. Jun. Sofijski poro- ^t proU streljanju na klUJake Malec tukajšnjega lista "Mon-1 dijaka vin delavce v SangaJu. f Morgen" je danes brsojsvil, Mandžurskl dikUtor Csng Tso-Je izbruhnila nova bitka v Bo- hjn se ja tudi potegnil u dijake. JU Sedem mol Je bilo ublUh ln ft^^j, jun. — V Sangaju več sto ranjenih. Mad ubitimi Je Je bU ^jih 48 ur mir. Slab tudi neki poslanec v sobranju." STKV.—NUMBER Ml Mivtka vMa m 1% vrnila ¥ N. Sovth Wale$d Samo ena provinca V Avstraliji Js Šs, kl nUaa delatskt vlade. Sydney, N. S. W„ Avstralija, 8. jun. — Delavska stranka ae je vrnila na krmilo v New South Walesu. Uboriti, ki ao aijajoo zmagali pri volitvah pred deee-timi dnevi, ao zopet prevzeli vlado, katero so bili Izgubili pred dvema letoma. I Pet 'provinc v # Avatralljl — vaeh provinc je Šest — ima danes laboritako vlado. Voditelji delavske stranke trdno upajo, da prf prihodnjih volitve^ oavo- je vse province In svesno vlado. f1 • BORA H11 NI PO VOUI, DA SE AMERIKA VTIKA V KITAJSKE ZADEVE. livljenje------------- štiri mUijoaš svtojev Je ns farmah ln bllsu pel milijona tru-koV, - 4 i 10 koMiittev ■morjinihl ikMkflilg«l|t Vojaki ao pobili jetnike na fl lasnlški postaji pad protvsso, da se hoteli uiti. tudi leta Stefanaaon v svoji knj piše o razbiti angleški led 1914 ter da ao na otoku II zasadili zasUvo Velike nije, zato da Je njih. Ti U 1921 organiziral al _ poslal štiri belopoltne mošju* in neko Eeklmovko, da se sa dve leti naaeHjo na otoku. Sam al tel, pričakoval pa je, da bodo njegovi ljudje Imeli izborne čase s stre-Ijsnjem In vlivanjem polarnih medvedov. Ampak nt šlo tako gladko. Morda njegovi IJu4|e nj so imdi dovolj skušenj ali pa so naleteli ne smolo. £o je arlšla leta 1928 pomožna ekspe4kijs. so bili vsi možjs mrtvi, askfanov-ska gospodinja ps Je preMvel Stefanaaon je takrat obmolčal o udobnosti arktika. Drug'Udar. , pa je prišel njegovim nazorom ko se je delavska vlada na An giaškcm odpovedala vsem zahtd vam po Wrang!ovem otoku na korist sovjetske vlade. Stefanaon je imel premalo dinarja za daljno zalaganje okapa-dldj v prilog Anglije. Ampak miroval ni. Rajši bi videl, da A merika dobi otok kakor pa bolj-ševlkl. Prodal je vse svoje poar stvo in praglca podjetju Umen v A laski, katero Je videlo veliko priliko ze izkoriščanje na Wran-gtovem otoku. Bratje I*mon ao nato najdi trinajst Eskimov pod povdjstvom lielopoltnika Wdlae. kl so oatali na otoku od lete lfW do poletja 1M4. Takrat J0» Je sajela maka vojna ledje "Bdači oktober". 2o pnj je ruska *J#4e Postopanje Združenih driav s« I uravnava pa paročlllh agentov, kl sa savnAnl komuni- Vrfka Mui slavto )• DAN UMOROV IN NESREČ V CHICAGU. Chicago. — V nedeljo 7. Junl ja Je v Chicagu umrlo 19 oseb Dslavska bRka. kl je trajaj tri mesece, ssključens s kompromlaom. itmmmmmmrnm Kopenhsgea, 8. Jun. Stav- . -..........— transportnih in mornarajiih nasilne smrti. B«l «o šUrJe u- ddsvcev Je bila končana v sobo-mori, trije ssmomori, vročins Je to In danes so se delsvd vrnili ubila tri, avtomobili dvs, v|aki m dalo. Stavka' in ispor. |U nU dva, munšaJn enegs, ens osebs tAjsls tri msssce, sU blU konje utonila, druga se Je poparlla.Uno poravnana a kompromlaom. tretja se Je po nesreči ssstrupi- —-- ------1 ifa KONEC VROČINE. Is in četrta Je padls z okna aa cesto. — Stavilo svtomobllskih žrtev Je narestlo na 800 od L Jan. t.J.| Chicago. — Val vročine, kl Je imtila deželo od vzhoda de srednjega zapada zadnjih devet dni Nezakonski otroci v Mehiki do- jc zaenkrat odnehsl v pondeljsk biN dedščiaske pravice. zvečer. Iflsdne vzhodne sspice, 1 Mežico City, 8. jun. — Mehi- kl so prišls s Jezera, so hitro rez-ško najvišje sodišče Je odločilo, pihal, dušsto sobico in trpečl ds imajo nezakonski otroci rev- ljudje so se globoko odhanlH-no Ukšno pravico do očetove za- Neznosna vm#lna prvi teden ju puščlne kakor zakonski v aluč^ Ulja, kakrAnc* dolgo d ni bilo jih, kjer Je očetovstvo dokazano. v tam času, js ahUvsIs samo v Razsodba Je rovolucljonarnega Chicagu dvajset človeških žr-pomena za Mehiko, kjer vladajo tev, več sto oeeb Je pa položila čudne drtillnske razmere. Sko- v ppeUlJo. raj pdovlca otrok se rodi Izven Vremenski urad napoveduje zakona. Bogati Mehlčani imajo | hladno vreme za nekaj čaaa navadno po dve di tri družine. Poetavna žena atanuje v "veliki hiši", konkublna di neposUvna ><>na pa v "mali hlM". Otroci Iz "male hiše" so b»U doslej brez dndščinsklh pravic; odslej pa bodo delili očetovo * bogeatvo z brati iz "velike hiše", kajti v tog. dete v materinem ubila dele v ■sreč Ju Pltlaburftu Pa. - Margareta Rudar. IA meaacev stara deklica, JS bila i. junija ubita, ko je bftda v materin«'m naročju. Mati je »odela ne sUipnlcah pred takih slučajih ho lahko dokazati k i*,. Ns drugi strani c*et* a« kdo Ja oče. posvarile vea avet, da si ne do-vdjuje izkrcavahja na tam otoku po pripadnikih drugih drtav, zato je omenjen« kar prijela In jih odpdjala z etoke. Ameriški kapitalisti ao ashto- fantalini togdl. fcoga. katero je eden igralcev odbil, j« prll»-tda s tako silo detdu v glavo, da je bilo na mostu mrtvo, Tajnik A. I>. F. Wa»hlngton, D. C. Tajnik Wsahtngteo, K C,—Predsed-nik Borah v senatnem odboru zs lunanje zadeve mUli, da bi morala Zdrulsns drlave prekiniti svoje izredne privilegije na Kltajakem. kakor so bile prlmo-rane tako storiti glfrfe Turčije. Vilic vaem poročllonao zaganja- , nju kitajskih mas v tujesemoke naselbine v Bsngaju, da aa izle-nejo Angleži ln Japonci, jo on mnenja, da hI ss morals Kitajska upravljati sdino Is po Kitajcih. ',Ta Borahova Izjava pa nI našla odmeva v Bell hiši dl v dr-lavnem departlnentu. • Predasd. nik Coolidge tudi ups, da bo vsakdo ostal mutaat, tako da se bodo nsprilike na Kltajiksm so-pst lahko arsvnale po darom. Kellogg obljublja, 4s ne bo ni-kake ameriške vojaške okupacije na Kitajskem ln meada bodo sedanje Um nastavljene ameriške dete zadostovala sa slučaj potrebe, če bo splošna stavka. Ampak on In njegov šef ss šs zmenita ne «* odtegneaje ameriškega vojaštva a Kitajske, kakor Je tudi zahteva stavkuiočih mss dljaštva v Sangaju ia po drugih*kitajskih mestih. Začasno presenečenja je uatva-ril aaocllran tisk ■ avojo teorijo, da Japoaaka ln sovjetska unija nsmersvata pričeti vojno na Ki-tajskem s pomočjo mandlurske-ga banditakega dlkUtorJa Canp-tsolina In krščanskega generala Fenga. Tudi iiorodd Je, ,da se rusko strdivo prsvala akosl Mongolijo v roka krščanskega gonerda Fenga, s Js|»ncl ps po» JačuJsJo Cangovo armado. Dosti Je bilo poročil od agentov z dsljru-gs vzhoda, da sovjetaki poslanik Karahan in Moakva zahtevata osvoboditev Kitajske Is-pod tujega goapodstvs. AH o tam šs misliti ni, ds bi Ja^iici pričeli s slično vojno ns Kitajskem, kajti to bi ns bilo drugega kakor pojačknje sovjetska moči v Aziji. Znano j« tudi, da , tokijski političarjl bojijo do-msčlh zarot, zato bodo preVldnl. C« bo Borah dmolon dobiti vačlno v senatu pri sshtevl, ds s« Amerika umskns s KlUjsks. j« dvomljivo. Mslo senstorjev je še študiralo potolsj ns KiUj »k«m; njih mnenje J«, ds s« Jih sploh ne moti s to račjo. Ce bi Kitajci ne »pn«J«'!l tuje dlklntu-r«. potom bi bil« š« monla nsša dolžno«!, d« iiošlji mo več bojnih laillj, da Jih pregovorimo. Vse-kakor s« bo š« to polet J« poka zalo pri zakladnici Združenih držav, da prec«*J stane vzdrževanje smerlškcgs voještvs ns Kl-tajskam. To dejstvo 1» nv*rd« tudi odločal" Ameriški aapiieiisu so »nu , - . u k f€«laraclje vdl lntorv«ncljo, ampak Hughosl AjJšk« in C^olidgs sU čutila, da so zahteve Amerike promsjhne, eli ste pa m idila, da se ne splača navajati dlploayUičnih vzrokov, Te je pa le potrdilo ruske pravi-ce med otokom, kl v rmtiki tudi so največje, ker otok pripsde ru-teritoriju. Vprašanj« j«. Amerike ssvse- V Mor ri «ori vdlc I ^r mf I npd I v tekstilni, rudsrskl In kov|«srskl industriji si Izgubil0 upanj«. Prsvl. ds članstvo M«r«r(je n« riga In J« Vlšj« kot VREME. Chkago ln ekdice: V aredo ___in hladno, to Ane* lob 1:18, zaid^ob 8:88. Egipčanov obaejsnlh ns «« rt. Kairo, 8. Jun. — Sodišče Je obsodilo na smrt oa«m neriondl- grm rals Htacka. Saje bil ustreljen Isnsko ja-v Kairo, nakar so sledili ' I In padec stov^kl so zapleteni v umor THE ENLI Orjtsa o4 tk* m~m -- NAKODNI IWNUII JEDKOTM Hm**U« M ku in $1 » x* tri lata, fta* trn trt kluhri 24. junij* > r » je pa trie« j bil JBprod 11 rablja, kije strašno "de*" a — Pili skega oficirja, bivšega rifclir?iROSyE v •fcSpaja a. DCLAVSVVOME MOBA n_______ LIK bj S A VBMIJK r i..TTif « . AJU T * • "M * je AStml Janja do rt* in po«gata. J L V dnevih, ko se trtfdi kapiJaJi eitten tiafc d^M doh^rUr* dogodkih. Je češe peimerno. da priobčimo tudi ml nekaj stran i Izpovedi Csnfcevovees rablja i te« podamo nov doke* de je bile sksr» dkiis atroja v sofijski kai obut«, ki je no metum m ee Kako Hfllflss fidrsi 1 " i ^ * 1 ^ tenberg. izna jdrtelj tiskarake u- oietnoeti rvega j«rtWejf ne NtndU ampak vi Cfltnge civiiijovani je fln»abfgporo isae za s iznajdbo i stvs. lu je sa navoj m iali ui prosvete Največji kontrast v vsaki do- Ou- bro raniti deželi f«jskih oblasti. ki m)pi*Mfl*> Mu^VV____-_____ - JJIPPB risčani ne glede na m^odnoat, pleme, polt, vero in Podjetnik ne vprafe nikdar, kadar potrebige delavce, tere narodnosti ali vere ao, ampak on jih vpiaaa le po i _ zmožnostih in ai jih ogleda, ako 90 močni in adravi. ^^ i samo k dar pa«podjetniku poidejo naiocila, pe odpusti vse- zmo$- beremo 2. Ujetnikov življenju! ».Pri vršiti te s Časopisi ne in v svojem podjetju ^ > >> Ampak delavec ki Je organiziran, prejem« kaljto mezdo in dela v ugodsejftfh razmerah, kadar je zapodjen, L..« -----------f JaI..,^ A,. U^i. .»»»U kot neorganizirani daiavec. Zato tdtffc on lggije pravedri baeaposetoost, kadar ga zadene* koi neorganizirani delavec, (laairavno je tudi zanj brezposelnost huda geepo, ™ JJ^Jgj^ Ifvksko so jih umori U? Neorganiziran delavec dala oeaatfe ia zato ie Juri l.? - tmmpmfmit 6e valtko večje peoMetatvokot za orgaaizi, "Tmo jtaT^^ k^^t (len se je zvalil v grob... fie, še vo ne pozna nobeni dnevniku beremo; Dobro mi je znanoi da smo tega ba svojega s**, on**, ki MM k. ' ^ /V Vaneouverju, B. C., se je zastrupil star kitajski de- grobno teme. Ducat lopat j* sala vee Uingvongli. Bi je prestar, da bi delal, pa je Mi s prefce la msd padaitfsm *t*up, da ae je tako re*fl trpUaaja in muk, Id jih prinaša j^^JM hreapoaelabst. Zapustil ja majhen batak zelo ^ ^mrtvaško jokanje. ^Ae ktes. Na njem je zapisat dn imajo belopekni delavci Sicer so zaaii Kitajci ie več «u>krt ald^i-kader bili francozi pn. ujetnik v Parizu. ^ m nakeuM dne neko tiskamo, si o- ^T^vnoTti 1V& je j^e tlačen je novega indostrijske-življenja v stare politične škornje Amerika najBolj kri-M aa ton kontrastu. Ljudje čutijo, da nekaj sj prav, a vedo |sj je. Socialisti so edini, ki vidijo vso stvar v jasni In- S- Takozvana politična demokracija. ki se itraše v geografičnem jtrtnlatavništea ' < voh t ve po občinah in okrajih) je ie davno freživela svojo dobo. ~ Bila dobra v časih, ko je imel vsak državljan svoj kos zemlje, svojo farmo in ko je sem gradi) svojo hiša in doma tkal obleko, koval orodje in izdeloval pohi-štvo. v Danes tega ni več. Danes je doba industrij. Tudi zemlja se intiu-1rijalizira. .Malih samostojnih farmerjev je vedno manj. 2 i ve* prihaja iz tovaren. davek je vedao bel* navezan n^ industrije. Vse ae suče okrog ij»/ Cee jo torej, de zavlada tudi indnstrijaka demo-tatttrljskfea rmdr In Mnstrijslrim državljanstvom. str m iS videl. WUo delajoči ti-skamki sžroj, vzkliknil je vee za- čuden : »To je top za človeška misli T LA%MWCader je imel pravi Kahpr top vrže kroglo jr daljavo, takale tiskarski »troj tiska-ne mlsb pMse skrani sveta* •. ske umnosti jedri^gest^^ja ns potačlovs^ Prvo stopinjo na tet) peii> storilo človeštvo, ko je izn*lft» umetnost pisanja v najširšem pomenu besede. "Verba volaat — seripta manent" Beseda is-govorjena sc lahko pozabi; misli. Kje sle vi od zlatih M! »porote v jednotrnom li- bo pogrebnih Tone vodil ohjjske romarje v Remont, UL "V zgodovini ameriških Sloven cer bo ts dan sapisan z zlatimi črkami", pravi Majk. Z zlatimi te ne, k večjemu s srebrnimi — jiol^rji. Dobre vcsU is Jageplavije. Pašič še ni oadravU. Zednji teden ni bfl nihče obe-iea," • e >1 e 1 (la je prestar, ^ ^vpv^^v^ u.. .ujr,, AOt belopoltnik, ™ ________ _______ bi se naučil rokodelstva in bi imel delo, žano in otroke, jenih in obešenih sinov, jokajo roda do roda, se lahko W Ampak on je samo Kitajec h*ez dak in rik^lslgtTn m km beeed, kajti nevkU preminjajo, lahko dobijo drugo ki seL««a*irjsjo mod ljudmi Od nje, de tudi ust do ust, bodisi med vrstnik^ imena z veli] poltnkni ljudmi ia kot prijatelj zdaj umiva. To je izvleček iz piama neko- ^ ^^ " ^ ^P*«*0 • • • Tako ie niaal stari (limrvonoK kmm! avnm Moaš^vi.li. muni»^ncga študenta tovariše . evropski narodi so J? ^ ns berlinski unlverii. Septembre flfwu,CUlP«^^»mljanov in no smrtjo. V teb vraUcah je povedalvasakamaM^Mmrt 1T28 so ugesnil^MH ns vaaL bi vsi ejibovi bogati v taki kiti, v kakerfoi jih je on videl. KIjubteani da f?a ni Smrtna tišina j7legla na bol- knjiimml »ekJedi so lošaU nako- .pičeni v pisanih folisdtih. In pi- -------r------r— — - ...--------— ■ ■ - — nihče ikHI, da morajo delavci biti orgaolzicani, ako ai ho- ^^ ^ ^ ^^ v »spora pobegnlvši sodrug Tosov* staro kmetico. "Kaj, aH si varokov njegove prostovoljne smrti lakt, da ni M organiziran. ' 7 Ce bi bil balopoltni človek, zdihuje »Uri Gingvon^li, bi (»M sokodalee ia or^ankiran. Imel bi ženo in otroke, tako je pa sam in nič gs ne veže več na fcivijenje, ki jc zanj strašna muka. Iz teh vrstic starega kitajskega delavca zveat stra&oa obiniba »edaajega gosiHKlarskega aiateraa, ki peha stare delavce v praatavoljno nrort, obenem ja pa opomin drugim delavcem: Organizirajte se brez ranlike na Mrod-no< pleme, pult, vero in spol, da vas sedanji gospodarski sistem ae ponandru. Gingvon^Ujav aUa-aj ni posamezen. Takih stečajev ja aa Usode po iiriuui svetu. Ka ja dela vae star, ni za, drugam, kot za v jamo, ako nima svojcev, ki se ga»i*mi~ lijo aa stara let*. Vse svoje iivJjeitfe je trdo delal. Sadovi njegovega dala so sij drugim, da so z njimi aagroma-devaH svoja pranosenja, zanj pa ie toliko ni ostalo, da bi ea daa v svojem iivl>nju preživel brez skrbi Take raamoas uatvnrja sodaaji go.«|>odar*< siatom. Ta siatom ss ne bo spremen U mm M|M pili ga ne bodo Uatj. ka^rim prinaša boga«tvo#, udobno^ ia uživanje. TI ao prav zadovoljni z njim in isk, da ost* na večna časa. Zadovoljni pa niso z ajim delavci, kai* rim prinaša trpljenje Ti delavci Ae morajo organialrati, ako žele, da se |»podi.r»ki sistem tako izpremeni, da bodo tudi oni vppfc vani kot ljudje, ki imajo pravice do čk>-veftkega življ4-nja. _ koristi od duševnih zakladov ae letsli pe ssdnklih icah. po katertn so HieUU je ns Cankevovc mili- —»» prepissva-^narje. ki mečejoJkmete v vod- Ko pe eo js začela razvijati de v k a'; mialiU ki ^jejo dekleta, pijani SlSSnf iS t ~ fitai žigajo Wše. zaW«s kmetovega BJKST^JiMB kon,s P-gla^o « ^ Odkar se jo etevelandeki Majk perošfl a frančiškansko Uršo, se je na ušli čltati židovski. Honeatl PkešHel je židovsko sveto pismo od jSatnice do platnice in odkril, da židje piiejo ime svojega bo-ga z veliko zisčetnico. kajpada senzacija — Mmi je židovski- pravopia španska vas, toda nekaj se mi an- venci smo bolj muhasti in pišemo vsak po svoje. Majk na primer piše tudi jednoto s velikim J. Po mojem je Bog lastno ime, zato ga dosledno pišem z veliko; jdrugi smatrajo, da je bog splošen poj m in pišejo ga z malo. Say, Majk, kaj je prav: žid sli Zid? Neprej ss Idejsle. Idejd ameriških Si«, morala h*U Jag^fcvija U . Idejsl Slovencav v je pe Asamka! * • •• • » Slika jf bOs debra ^ K. T. B.! Ponat:, ^^JVsnč^mnak,, ^ jeWl»ivistenvtvojikak,iliam P* po«hil « nekaj poj^ Na shki ni samo dem. teaVJ « editorjeni Jeričem ns čelu. BesakrH. hrti. mogii dsti. Strašna jeza ■„ Jdsla^ KssimtrJe štabu oblj^ bd petelina in "kvort", a oboj. je umaknil, ko je videl kak, Z gs polomil!. — Nefepovedu grešnik, Chicago. ♦ • e - v ? y • » Zgodilo se je v €UK*wod«. Pokopališče. Sorodnik mr. legs opazijo moža. ki se je 8pr». vil nad nagrobni kamen. Vpr*. šsjo gs, ksj dela. Mož odgovt^, n, da kamen še ni plačan ia ^ to ga hoče vzeži nssaj. K^m« mm, biti piačan, drugam bode duhovi jes&L Sorodpiki pogie-, na grob njihov-Gross jih ra ostati___ čsn- Posežejo v $fi5. Pokojnik Ajf v miru po-čiva. — Nekdo, ki vse vidi, Coi. da Hf^ada pokojnika. Kamen mo-biti pl*. in plačajo ■ts. | Ko sem še hodila v šolo, me je nwg brst vsškeSt poslal po čaao. pise h gosppdu kaplanu. BiU je tam velika miza polna časopisov. Navadno mi je kaplan sam dajal liste. Enkrat pa ni bilo kaplane doma ia sera kar sama vzela čssopjse z mize. Vzela sem tiste, ki so bili na vr-hu in med temi je bU tudi "Pro. ietarec". Moj brst vzame in čita. Čudil se je. kakšne liate prejeme gospod kaplan. Pravi mi, da "Profeteree" je brezver-ski Iftst Kp prinesem časopise nazaj in kaplan vidi, da sem odnesle "Proletarea", je bil hud, češ da la ne bila smela vzeti te-gs lists, ker je brezverski. Ns- nje, ds tudi oni pišejo - - t J --------- S veliko seE3ce.TE5f& » TJ** ns mizi. itajorz gs je dobro skril. Moj brst je potem šel v Ameriko, b dsnes redno čita sk je, ds je to dober list in duhovnik mu ne mere več ukazovati kai naj čita. — Fnuicee Pnkish, Hibbing. ■s I & K. T. Po njegovem vzgledu so delali Dalmatin, Bohorič in drugL In ns Trubarjevo prizadevanje se je bils ne tihem usta^iovHa v 16. stoletju v Ljubljani prva tiskarna ... Tiskarstvo je pospeševalo tudi rszvoj šolstva, in mko nens-vadno vplivslo na tazširjenje obče ljudske omike. le Čimbolj sta se razvijsK tokom stoletij znanost in književnost sploh, tem večjega pomene tiskarstvo. In st*fc kot popisuje druga pričs»^,j^ T^ organiiadja pa mora biii popolna, da doae^ jo trajne unpake ia da jim ni treba delali korakov naaaj Organizirali morajo biti lOrakovno, gospodanko in |K>liUtoo. ZanaMrjenje eno ali druge orgaatoMlk —3,. tt-t -««siipp.j "Spodaj je ležale ob desnem]> rssMrjsle med ljudmi; ena in bregu potoka mala vas ia na. Jou knjiga se vsled tlaka lahko rt A-1"Jssst 111 ^ti*^ ura trupia. mmopnica, ftaregaJ občinatvom v kratkem času Mpfrfa^ksvaika. iutraig. ve>! miljonakih izvodih. se je svatu ki je htf pcese. ^^tem in refopnscijs S «ts prva, ki sta w ^Sd^tnl jedUVW^ ^ W meri poaluiils tiskarstva. Huma- Ali ia^La riii ^ *lste IJeaov in so s tem neskončno po-^^ vzdignili prosvetni niso srednje I.I8TNICA upRONiarvA. močjo Gutenbergove umetnosti Ur. Ivan Zupan, urednik G|s- borili se svobodo mišljmis in K. a. K JTckveland. 0.: vesti Kdo ste vi, <«f V *on*> ured- ln Outonbergovl uSenci so se n,*tvo PrrmvpU Vdgoverjati na Mkor novi spostog rszkropUi danili Hislam.' Vsaka organiaacHtJe neie idejalna Afvpaku .Iraška, v kateri_____ rim delavcem metati od sebe * vi jen je ket tdfce bui ker ao brez dela. e »otpabaa. da ae do- laU. ru. vsta oslovaks vm-aisaja? Mer aa vse vetrove ter mod mznimi smo vam sjj >sM jednoti odgo- evropskimi narodi razširjali zna varni sa nafte dele t Uredništvo] nje božanske svoje umetnosti. ^ la aeš gealaisl Bridbež Truhsr. si vellkinski itomen tiskar-Kot prvi ra.Hii-rin Slov jm w > > ie ssčel e bilo za narode dandanes gs ni civiliziranega naroda ns svetu, ki bi ne imel svojih tiskaren. Število tiakaren je skoro nekak bsromelsr za razvoj narodne književnosti ia umetnosti ter za prosvetno višino kakega naroda. Tisk je dandanes prava velevlast, ki svojo moč rabi lahko za plemenite in dobre sU ps jo tudi lahko zlorabi zs podle in hudobne namene. Dobrih 400 let jo šele stnrs Gutenbergova umetnost — ps kako se je spopoinils do dsnsš-njih dni! Ko bi vstal dsnes Gutenberg od mrtvih In bi prišel v kako moderno tieksrao, v kateri stavljo/tavci s pomočjo stsvske-gs sfaftjs in kjer goni tiskarske stroje elektrika, in ko bi videl, s koliko čudovito točnoetjo in nsglostjo delajo ti stroji, nemara ds bi začel zmajevati z gisvo, češ: "Ne, tega — takih tiskarskih strojev nisem iznašel jaz T — Res je. ds je današnje tiakar-Guteabargovemu tiskar- Zsto smo todi mi že takrat pospeševali kulturno delo, čeprtv na drug, za nas same jsko nehvaležen način. Kolikor toliko je *udi jugoslovanski usodepolni geografski poioSsj kriv, da so nos naši srečnejši severni soned-je smatrali zs "tarnaj vredne". Kdor ve, ds je vsak kulturni napredek reistfven, ds stoji vss-ka zgodovinska pHkesen sredi razvoja in de se ftgmninja I njim, ta ne poreče, de je tiskarstvo vtfpk človeške Isaejdljivo. sti. | Prav mogoče je merveč, da nastopi kdsj doba, ko ljudem ae 1» treba več čitsii knjig ia črkopisov, listin in pisem, ampak da bode smno poslušali, ksr jim bo govoril fonogrsf. — A. stvu skoro tako podobno kakor k°*eto drevo preprostemu ssam-nu. sH vendar bi drevesa ne bi-K de gs ni vssdil Gutenberg. PS pravici se ponnšsjo Nemci, da ao oni dali človeštvu veliko u-metnost tiakarstvs. To je zgodovinske reanfcn. Zgodovinska res- IJK V Kuzbssu se ustanavlja avtonomna industrija, kar bo omogočeno šele sedaj, ko so podv<> ju je predulsdjn keksa m preči- oktobra bo-odpr ^ druga baterija peči sa žgssie ki |a bo pcodudrala po koa ns mesec, kar ho ravno podvojilo prejiajo piodskrijo. De se dovsčs Ml produkcija , . je kuribeške kolonij-odprla rudnik z imenom Kari Marka. b Kemerova odpošiljajo kok-proti Uralom, kjer ga impresijo pri peodukciji jalds. Poizku- šat I tudi aimemo 6^^t IHI nas bi »Itlu ras sram. h hi be prvi nunami aaoveoec vinska rvnnira 7nodn to j*«**«.« obratovala stilna industrija sa 99%; ^h 1'radk je v tem mesecp klu po tovarnah Združenih dr-:;c;y,000,000, riko, kjer ni tekstilbe indus-ije. Na Nemškem jf industrija Megla skoraj predvojno pro- akcijo. P |Spanci se pri tekstilni indu-triji zlasti posvečajo isdelova-ju klobukov. •* • |V Avstriji tekstilna industri-Inazaduje. V.vseh štirih me-ecih so delali s kapaciteto samo Htih tednov. Bombaža so redelali za 14,570 furftov, kar 1 veliko pod normalo. Precej ura se izvozi na Nemško^ katera pa ta ekaporttea še dalje sovjetsko Rusi/o. • ■»■ 1 • — Slika predstavlja • The Oom, monwealth Edison Go., električno postajo na ' besom, marveč je Šel po Šiški prosit prenočišča. Pa ga ni našel nikjer. Povsod so mu trpko van, > povedali, da vlada stanovanjska beda, da so polna strešja, kleti, barake. Vaak se šči v svojem gnezdu, da je vesj pod streho, kajti pod vedrim nebom so noči še vedno hladne in nezanesljive. Truden in obupan je sveti Frančišek v pozni večerni uri zašel tja med daa veljake vagonarje. Se najprijazneje so sil ga je preft^išta. sKeTvfc je ravno odpravljal najx>£, ga, je izročil svoji ženi. Ta mu je stregla, mu odkazala poseben prostor z lešiščem ter se, prino-ročivši se mu, odpravila k svojemu ljubimcu v vaa. Na potu pa ja ssečala svoji n, Clm ga je moža. BH je pijan, gledala, se je hitro vrnila mov) odložila svoj nakit in proz nično obleko ter »e vedla, kakQr da bi se nič ne zgodilo; Tkalec pa, U jo je videl ter *> mu že prej ljudje nosili na nos, ga sprejeli, ko je potrkal na prvi * tena oezve>U' W vagon. ZasnMIU se jim je trudni. brezdomec in popotnik, toda pre« nočišča mu niso mogli odstopiti, temveč so mu pokazali poslednji vagon o\j kraju, tnalo polomljen in navrtan, toda na vašf^go. Tja se je torej podal sveti Frančišek in v vagonu legel na trda tla. In je tako-le premišljeval, preden mu je spanec zatie-nil trudne oči, da bi za^ri milijo-ne dinarjev zgradil 69 ličnih stanovanjskih hišic ia bi sleherna bila domek božji, ker bi obupane in bedne obitelji v njih dpevno arktičnih krajih ae ja lafela t hvalile Boga, da jih je rešil trp-spomlad. Ijenja, solz, skrbi. In še predeh je zadremal na trdih tleh, je po-točil solzo sočutja. In ie je mislil svojo miael v snu vdahniti ljubljanskim duhovnim gospodom In očetom svojega reda. Toda se je zbal, da bi ga krivo zatožili pri Gospodu Bogu.., Zjutraj, komaj je siail dan, se je sveti Frančišek potrt in zamišljen odpravil nazaj proti nebesom. — M. A. C. ' Vesli iz JafMiavii« » t,» 1'oHkuaea aa meteor gial« Hilri;.. 1'osestnica Frančiška^ ^K iz Brezovice * tes . njena ^crka I anika sU prišli dne 2S. »Ja v Ljubljano, da nakupiU ■meHtu različne stvsri. Potems u * pričeli prepirati. Med dra-Jm J' bilo govorjenja o družia-kih razmerah ln 'o dekletovi lju-««i do nekega fanta. Dekle ae »Prva j^ilo, potem pa Je pti-u i"'« t a jati zamišljena. Z k- ,n"r'«.(iiiipekLjubljaDki »nit noge, se je na Bregu.v faiš- ' «vljarskega mostu ločila ■ matere in šla do voda po po-fonem bregu. Tam se je nekaj ^ ustavila, nato pa bliskoma ton la V vodo. Mati je obupni brik xV0j« hčerke takoj!. 1 Pri« ela kričati na pomoč. Vo-*> J< dekleta takoj zaJeU in gs 1 n;'Prel po strugi. Ns bregu hipnima nabralo veliko šte-ri1" ljudi. Ncsrečnica se ja ■ Pr .-la 110tapljati: le njene ro- 'nolile še Iz vode. Končno 6 h rr /;irski pomočnik Alojzij •kouf, , ja k. Voz, | V »ploAM J.8uchy: ' tENHKA PREMETENOST KAZHN. IN Nekoč je živel puščavnik. S prodajo podarjenih mu daril si je končno nakopičil precejšnje 1-movine. Noč In dan je izkupiček nosil pod pazduho. Ko je slovit ropar videl, kje puščavnik spravlja denar, si je dolgu čaaa ubijal glavo, kako bi Storil najbolje, da pride v posest puščavnlkovega denarja. Naposled se je približal pušCsv-niku ter ga naprosil, naj ss sprejme pod svojo zaščj^o kot u-Puščavnik je blls tem zadovoljen. Ps če je mislil ropar, da bo na tak pečin prišel tki pU-ščavnikovega denarja, se je bi imotil. Zakaj puščavnik je slej ko prej nosil vrečo z denarjem pftd pazduho. Nekoč sta potovala ter priils naposled do reke. Tu je puščsv-nik snel obleko, zavil vanjo vrečo z denarjem ter naprosil ro-parja-učenca, da naj pazi na ob-teko, drAler ae on koplje. Ko je bil v vodi, je ropar z vrečo odnesel pete. Puščavnik tega ni takoj zapazil, ker je W pogiobljeavpojav.kiaejemidil njegovemu očesu onstran reke. Tam ata se dva ovna bodla s ro- lizal šakal. Puščavnik si je mi elil: "Kakp neumen je šakali Pre-> pričan sem, da je njegova smrt, Čim pride ftied glave dvnpv. P^.In res se je tako ugodilo, fta-kal, ki je Jizal kri, jehzaše) med glavi bojevitih ovnov ter na tak, »način poginil. Sel^ sedaj je za pazil, da lOparja-učenca nl pi kjer videti. "Qh". je vzdih6val, "okradel me je!" Klical je roparja, toda ta »e mli seveda ni odzval. Ih tfc- rulll; "TI zlobna M&etnica. kam al bila namenjena, ko sem te srečaj t" Sploh nigere bila iz hiše. Kako znoreš, pijana klada, tako ne-si>9dohno govoriti o meni?" On pa Jo je zavrnil: "Prešest-niea, ie dolgo slišim 4 tvojem slabem glasu. Danes, ko sam se o tem n* lastne oči prepričal, te kaznujem." In vzel je bič ter jo nakleetfl, da je bila vea črna. Potem jo ifi privezal h kolu ter legel spat. Radi obilice popite pijače je kmalu trdno zaspal. Med tem je prišla v hišo tetina prijateljica. Ts H je, videč, da mol trdno spi, prišepnila, naj takoj pride na domenjeni prostor, kjer jo že nestrpno Čaka ljubimec. "Kako morem iti, če som pa s tako močno vrvjo privezana?" je odgovorila tkaičeva žena. f "Nič ne de r ji odgovori prijateljica. "tvoj moi spi la ee /gane prej, dokler ga ne otvrkOe solnčni žarek. Jaz te odvežem, ti pa priveži h kolu mane ia Šlm preje ee vrat Tkaičeva žena je bila seveds predlogom zadovoljna. se je tkabn- zbudil, se mu je Jesa le malo polegla. Tedaj Je rekel napram dozdevni lani: " 'Ce ml obljubiš, da se odsih-dob ne pečaš več z drugimi moškimi, te odvežem." "Prijateljica žene pa se ni o-glaaila, ker se je bala, da bi af s glasom ne izdala. Ko jo je ponovno ogovoril io ni dobil odgovora, se je ujezil, vzel oster noš ter je ieni odrezal noe. Nato ja isapsf Puščavnik je bil vsema priča. Tkaičeva lana se je čes nekaj čaaa vrnila domov ter vprašala prijateljico, kako In kaj. Slednja Ji Je odgovorila: Izvzemši nosu sem vsa zdrava. < <1mj me pa od veži, da pobitim domov r Kmalu nato ae Je tkalec sbu-dii ter ogovoril ženo: "Ho, ti vlačuga, kaj še vedno nočeš Is-iirago vorit i ? AU hoče^ da U u- Na kar mu je rekla: "Glej, hudobnež, hvala moji Čistosti Je moj nos zopet postal, kar je bil!" Ko je prižgal luč, je videl, da ima Žena nos cel. ditai so tla pod njo krvava. Poln občudovanja jo je razvezal ter se ji sladkal na vae pretege. Puščavnik, ki je vae to videl, ja dejal sam napram aebi: " "Nič ne dosesa šenske zvijače; proti njej ni nobeno zaščito. Laž izpromeni v resnico in resni-00 v laž. Kako naj se šenak potem obvaruje oelo modrijani" Uvod niča z odrezanim - nosom Je hitela domov In premišljevala, kaj naj stori, da na dosnsjo sa stvar. Njen moi, ki je bil brivec, je šele zjutraj prišel domov. Se med vratml ja zaklical ženi: "Hitro mi daj zabojček z britva-thi, da grem po nadoljnih opravkih po mestu P Ona z odrezanim nosom je o-etala sredi sobe, vsota britev ter Jo vrgla v smeri svojega moža, Brivec se Je ujezil, videč, da mu ieaa meče samo'eno britev ter jo to vrgel nazaj. Ta igra se je ponavljala, dokler ni pretkana iona z vzdignjenimi rokami stekla skozi vrata ter venomer vpir la: "Jo), Jcfj meni! Glejte, moj mož mi je odrezal nos, dasi mu nisem nič žalega storila* Pomagajte mi!" Takoj je bila na meetu policija, kl Je ioni obvezala rano ter povod la brivca pred sodnika, Sodnik ja brivca nahruUl: "Ea-kaj al ženi odrezal noef Kaj ti žalega storila?" Mož v vsej svoji osuplosti niti ni mogel dstl odgovora, nakar je zaključil sodnik: "Kar Je policija izpovedalo, bo res. On Jo je LAltNOALg AVI, CNfCAOO. ILUNOI& levalnl odbor: * Izvrle M-li \ \M 01)9KK: dai Jtansee A, iis|saŠU.nstt! ia-ttšgevaj Am Ckl- 081KDNJB OCVOŽJg: VtBODNO P010TNI ODSEK: MarUa |elsaaiW. prodsedapc. gos «?S. Horhortoa. Taa^or tU? g. Oi«o«ay Avo, Cklouio, Ul.; Juk. Kri alagtoa, Av^ Wsat Park, Oklot MSrv Udovlck, tUS 8. R IH ; Joka TsršalJ, Bas M. 8fr*lea» IV J HOl.MšKl ODSRgi BIm Nfovak^ ijradoodalk. teST-lt B. UvsOala Ara, Jaoak^KkroSti. Bas U«. Moo« Bea. Pa. 1APAONO OKROŽJE t J^tS^S^f, ^kJI^uSSS^ PrVk Klua, Bos SM, tliUkol«, Miaa.. sa ao«. »sa. joka (iolok, Baa 144. Bock sprioca. ,wfi Nadzorni odbor: . Združitveni odbor: ProdaaMkt Praak Aloš, tt«T So. Crawfard Atkh Chtoeeo, IN.I Jaška a35JSS^ c*it*to' i11'John tMIP, UM ** CMf^ ^VBHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Korn. tm St, dali Ava. CtorsUad. VSA PigMA^ kl Sa aaaašajo aa aoaU sL^HlI' ištvo ».ITp. j. isar-at 80. u aadaištvo R. N. P. J. B174I 80. Uwadala Av*. CkU.fo, III. V8B ZADBVB BOLNIŠKE TODl^OBK 8B NAS štvo Š. N. P. K MB7-5I Bo. Uwada)ol Vli Bolaiška lajal* mmm Avo^ Chirafo, lil, DBMABUB POAlUATVB IN STVARI, kl ao t Ko Jo ImšavalaoRs ee sašillalo rS. VBB CAMVR y IVRU s BLACAJNItalMl roau M*r< UhnUMn a. N. P. J. HS7-s, U. u.^b An. VM te^l ta 4r*1 ^1.1. Miunlh. mM. UnMn ta i^k ~ htr 1 Merila •popačil bres vzroka. Naj eo nahod« nu koli" Puščavnik je videl, da so brivca gnali na morišče, ter Jo rekel sodniku: "tegs revežu so obdolžili po krivem. Pošten mož je. Poslušajte: ftakal Jo izgubil ftivljoojo v bitki dveh ovnov; mene je okradel ropar in svodnlca se jn oškodovala potom nadomestitve. Vai pa po lastni krivdi." In pripovedoval Je podrobno vea, nakar je sodnik izrekat Hl>-bo: j "Noe Je (zgubila po lastni kitfv-kazen naj se JI odreiejo da Je tekla kri. Kri pa Je Koj Mr grii Bih mmt te bodi, aorec ti! Kdo more mene vdana ia pošteno ženo raniti ali csio poškodovati? — Ce ocm ši-sta. aaJ bogovi ssoj noa sonat po-alavije v prajšaji aUa. Ce sam pa lav UMČMI1 POZOlf Znamenj« (Mbjt $1.-1925) pomeni, da tam ja naročnina stMda k Ss h pihiSiii, dš M ogtavimo. Ako Usta prejmeta, Jo flšofofe vgtav Ijan, Jmt nl bil plačan. Jo vaA llat plačan ki nee imats i a ■oao/a IJ^sn ššpš/^ief š li^t^ va, pUHti "lir dopisnico In «dMa stari in novi na* Jf«H zastopniki so vsi dr» it tajnflil ki sapniki, PH plačate naročnino. Swl & N,? pol loUi $U0 ia sa calo leta di. Kot tako so je tudi ^godilo. med sorodniki. Nekod rsubno v dstioski dobi Jo bila drugače, Egiptovski ta-•raon ja moral n. pr. oženiti listno sestro, ds je ohranilo potomstvo čisto kri. Toda sedaj Je *plpSnq razširjen nazor, du vplivajo sakoni mod sorodniki zelo kvarno na potomstvo. Prva po-slpdica brsčne zveze v krvnem sorodstvu Je močno Izumiranje nasledstva ter pojavljajoče se duševne bolezni v »»t roeih in o-trofc otrocih. Zanimiva so v tem oalru oj»a-sovaaja ameriškega zdravnika dr. MurphyJa, kateremu se Je posrečilo dognati rodupis neke ameriške kmečko rodbino od 1, 1707 dalje skozi sedem pokolonj. Vsi potomci te rodbine ko šlveir stalno v istem kraju, bili eo smerni ln zdravi ter eo lmyli vedno več otrok. Ismed ossb prvih štirih pokolunj so sklonih krvne zveze bratranci, oziroma sestrič-no šestkrat. Kljub temu so bili vsi v zakonih prav tako blagoslovljeni, kar ae potomstva tiče kot drtigi, mešani pekonl. Le e-den izmed |»tomcev teh krvnih zakoncev je bil duševno nekoliko saoatal. Število bolezni med temi sorodniki tudi nl prekašalo bolezenskih pojavov pri potomcih'mešanih zakonov. Zato pa Js umrlo pri njih mnogo več otrok prezApodaJ. Podil lo gineva- li otroci zelo hitro, PremošcnJ* ske, zdravstvene in drugo ras-mere so bile popolnoma enake v krvnih In mešanih zakonih. ~> Kot edini vzrok lagodnega umiranja torej prihaja v poštev podedovana In prirojena manjša odporna sila potomcev zakonov med sorodniki. Ta slabost Izvira po zdravnikovi sodbi Is sorod-st va med obemu celicama —v moško ln žensko celico -»hI se morata zedinltl, da ustvarita novo človeško bitja eere ta lato $3.26 za flane $6.30 Cbfc** i i« a N* Ma U $440, za vae leto pa HM $1 70. mlpa«|Bse«iMMnirt UPRAVNIfcTVO 44 PROS VETAn| 2CCT& ALI 6ITATB dobra luijlg« 7 Tedaj uročite knjige Književna imtiee S. N. P. J. Človeku Je potrebna duševna hrana kakor telesna, Največje zlo ca delavca je neznanje. Čimbolj Ja delsvec neveden, ibolj ga izkoriščajo od vseh strani, bobra knjiga Ja naj-eovražnlk nevednosti in duševne teme. Delavec sa mora t; vzeti si mora sam, česar mu nl dala ravna šota. Citati dobra knjiga. Ako ste ukašaijni, Se hrepenita po laobrazbl tm dalsv- Si razvedrilu, ako Šalita čiuti poveati Is delavskefa Siv. Ja, spoznati nekatera naravne resnica In če se hošate aa-dti e sledeče knjiga i temeljnimi pogoji angleškega jsslka. naročite el 8levsneko snglelka slovnica Zajedald Zakon biogenezlje Jinunle Higglna Pater Malaventura <•» «t*M. .«, . ... IM $2.00 1.79 IM IM 1.50 Je Skupaj, deM Kdor naroči Zajedslee ia Zakon obe Miffl za tri dolarje. ' Vee ta knjige eo lliao la trpeAno vssane. Poštnina Je Naročile priložite denar. Naročila sa vas gori omenjana knjiga prejema KNJIŽEVNA MlllCi t M. P. J. tm 9m. UwwUla A CHICAOO, IUU . ... . . —M Smrt kontrolorja StcpoHui Spisal Iva« (Dalje.) " Tako je bilo v .začetku; pozneje me je pričelo boleti telo ob desni strani, na kateri sem navadno ležal. Srbelo me Je zek> neprijetno, in to ičegoianje je prehajalo basoma v tisto srbečo bolečino, ki ubija možgane in napravlja človeka neznosnega. Ob ledjih in pod desno ramo ao se prikazovale rane ; nekoč sem se dvignil v postelji, vzel v roko svečo ter se ogledal; ali od studa mi je priAlo slabo; s trudom sem postavil svečo na njeno mesto nazaj in nato sem padel na vzglsvje.... Ns žalost se v teh dneh nisem mogel izogibati različnih zoprnih poeetov. Tako so se sklanjale nadme debele glave ter me iz-prsševale po zdravju. Vsak obraz je grd in oduren, če ga po- gleda Človek od bUze; aH ti slad-koeočutni obrasi so bili no odurni. Nekatere bde razpokam in tenke, brez barve, z žico. Tedi čeljusti nissp gledati, ki so se zale ob govorjenju; ne tem svet-mokrem meso je bilo ne-ksj živalskega. Kdor je imel slabe živce, se je hitro dvignil ter obrnil v stran; včasi pe se je znal kdo zatajevati in klinil je po celih deset minut svetniško skrbijivost in sočutje. Kajzopr-nejie na svefo je te svetniški izraz — gnusnosladek kakor pokvarjen med. Izmed vseh najdalj je vztrajal dacar; pol ure govo redko brade, njegove rdeče, zaspane oči in črne zobe pod razglašenimi ustnicsml, Obilo me je yesdje, ds bi mu ts sadil nohte v lica; toda, kakor da je statU mojo razjarjenoet, je ostal na svojem mestu ter se smehljal. Večjidd sem pošilja! poeetni-ke k svoji ženi v sosednjo sobo, in ona jih je gostila s Čajem. vm "o.v.t* ali se poje Včasi je stavljena na premaknil stoL razumel nobene, toda vedel ajnb temu, kaj se je podila, or me je pogledal zadnjikrat ter prestopil potem pragmojih vrat, jo prešteval po tftsm moje dneve ter se poklonil spoštljivo moji ženi. Ona je bila blago na prodaj — okostnik jo je tiščal nase samo še s zadnjim naporom svojih suhih rpk. Stopali so o-krog nje s sključenim hrbtom in smehljajočimi ustnicami, cenili bjeno lepoto ter ugibali b njenem premoženju. Starikavi elegantni komisar Grivar je bfl Mkoliko naiven in neprostovoljno odkrit; oziral se je s skrbnim pogledom po pohištvu, stopil včasi k oknu ter gledal z namršenimi obrvmi na vrl in na polje. OČtvidno je bil zadovoljen s posestvom, kanal ja. To so bili nesrečni ljndje: Pa- Tam so ee godile v tam času ziS so drug na zanimive reči Slišal eem komaj in ljubosumni, posamezne glasove, zakaj govo- is bilo treba hinavstva, rtt se tfco ter stopali po prstih, nostf U mbe, toliko bolj so bili ŽRTVE Povest Snissi Tt. hropel. in ni si !č S«T< (Dalje.) Obup ga jt polnil, in strašne misli so mu po-jsle v glavi. Razburjen je bil huje od trenot-ka do trenotka, naposled plane pokoncu ter začne divjati iz kota v kot... Mesec Je sijsl, in bilo gs je grozno videti, ko je neobtečen, z zmršeni-mi lasmi blazne! od ene strani do druge ... Žena in hči »ta mislili, da je ob pemet ... V te j misli sta bili potrjeni še bolj, ko sname hkratu puško, ki je visela na steni... V smrtni grozi sta si komaj sopsti upali ... On pe je tolkel s puškipem kopitom ob tla, škrtal z zobmi ter se neusmiljeno bil s pestjo po prsih ... Semtertja# je vrgel puško na mizo, kakor bi se bil premislil, kakor bi si hotel zasnovati nov načrt, a vedno zopet jo je pograbil. Dolgo je divJel tako, potem stopi k hčeri-ni postelji in iznova ji sapove z groznim, neznanskim glasom: "Povej, zakaj si to storila? . . Manica skoči s postelje, zdrkne pred očeta na kolena In vzklikne: V ' "Oče — oče — o moj oče!.. "Govori, zakaj sk storila to, ali..." in puška je neprijetno zabobnela po tleh. "Ubijte me, oče, ubijte — .najboljše bo tako__* A on je ponavljal: "Govori, jaz bo&em vedeti! . . V.svoji jezi Je ssmo še Mati je trepetala v smrtnem strahu upala izprsgovoriti nobene besede, boječ s* da ne bi provzročlla katastrofe. Menica pa se oklene očetovih kolen in reče: "Oh, oče, ko bi vam mogla povedati — jas sem nedolžne! ..." In vendar so mu segle te hčerine besede v srce. in zasmilila se mu je v tistem hipu . . , Začel se je savedati pomena njenih besed ... To mu je bilo nekoliko v tolažbo, a imsnjšslo mu ni ne srda/ ne bolečine v prsih ... Obleče se sasilo ter odide s puško v roki v noč . Vrnil se Je šele proti jutru, zmršen, propadel, raztrgan . . . I as je so mu bili v eni noči osiveli, In postaral se je bil sa leta . . . Puške pe nI bil prinesel s seboj. Nsjbrž Jo Je bil vrgel v stran, ker Je čutil pešati svojo moč in se je bel, da bi se ne mogel kdaj več obvladati, bal, da bi ne postalo smrtno orodje prej sli slej usodno v njegovih rokah . . . t , i XIV. 2upniku Je bil povedal cerkovnik, kaj se je zgodilo t Menico, in kdo je njen zapeljivec. Bilo je nekega Četrtka popoldne, ko mu je prišel s to novico. . . Ko je gospod Rajmund to slišal, je zardel, in polotila se ga je velika razburjenoat 'Tako? . . . Kdo pravi to?" Je vprašal, in jezik mu je naglo šviKal ob ustnicah. "Kdo pravi? I vsi ljudje vedo o temi" odgovori cerkovnik skoro nejevoljen, da mu župnik ni takoj verjel. "Vsi ljudje? . . . Mhe! . . . In Dolfe," praviš . . ,H Dolfe . . . Dolfe? . . "I Dolfe, da! . . "Dobro, še dobro! . . . Pojdi... pojdi!.. .M Odslovil Je akoro neprijetno cerkovnika; videlo se Je, da mu njegova novica nI bila prijetna ... In rea ga je navdalo neko črnino, bridko čuvatvo. ko je aM*al t..... I)o deklice, kl se Je bila ponesrečila jr irojil čudne, čudne simpatije ... Cesto ga je motila njena iiodohs pri opravljanju božje služIte, pri molitvi in celo v spanju . . . Kariat je stal na prttnici. ao mu njegove oči najrajše počivale na njrj. in s ne-pr i ta j eno radostjo ji jr zri v njen nedolžni obrasek. kadar je etala *f*Mtaj pud prižnico ter a po vzdignjenim i rokami strmela gori k njemu, kakor bi se bela. da ne bi preslišala katera njegove bssds. In šr potem, ko Je bi| še pred oltarjem, se mu je prikazovala njena dražestna glavica med glavam i angelov ln svetnikov, katerih podobe se krasile oltar ... Da. dogajalo Se Jr ffh, da ee ga je lotevalo burno nje po tem sledk. m bitju, da jg*util čudno domotošje po njej .. . BavU se je š n jo v mislih, ln kadar se jo spomnil, da postne* praj aH slej lena, is da bo kdaj tj« do mola sakraljevala v njenem srcu, zavladali so neprijetni občutki v njegovih prsih ... Rajši bi bfl ie čul, da je atopila v kak samostsn. da se je odpovedala za vedno svetu, ko še ni moglo biti drugače ... No, in sdaj — In zdaj Je bfl baš Dolfe tleti--!,.. Gospodu Rajmundu samemu ni bilo popolnoma Jasno, je li bilo to, kar mu je polnilo srce, imAj ogorčenost nad onim, ki Je storil tako zločinstvo, ali pa je bilo tudi še kaj drugega pri tem ... A toliko je zn*), da mora dati do-ška svoji nejevolji . . . Posegel je po pnHeo in klobuk ter se napotil naravnost proti Dolfe-tovemu domu. Toda ko pride mimo hiše kon-s umnega društva, potska nekdo na okna Ozrši se, vidi Dolfeta, Id ga je vabil noter ... "Ravno prav!" si misli. ''Saj ti tukaj tudi lahko povem svoje mnenje!" A ko stopi v sobo in vidi, da sedi Dolfe pri polni steklenici, se mu takoj omehča srce. Nsd takim človekom, ki Je bfl tako vnet za njegovo stvar, da Je celo ob delavnikih pti društveno vino ter pospeševal na ta način njegove namene, ni mogel nastopiti tako, kakor je sicer znal. Nagovori torej Dolfeta dokaj ponižno: "TI, Dolfe, lepe reči čujem o tebi! . ., AU je res, kar pripovedujejo? Dolfetovo načelo pa je bilo od nekdaj: lagati, kolikor se da! Ce je šlo za to, da ee spravi Iz zadrege, se laži nikdar ni bel. Tudi sdaj Je govoril tako spretno, da je bil tnpnik kaj hitro prepričan, da se mu godi krivi**, in ds Je gotovo vse kdo drug tisti, ki je njegovo jezo. Ker mu je Dolfe pridno je polagoma celo pozabil na to, s kakšnim »namenom je bil prišel semkaj, in ni trajalo dolgo, pa sta bila zapletena v vae druge pomeake. Zmotil ju Je pri tem Baston, ki je stopil v sobo. Tudi U je bil namreč prelevil. Ker je videl, da z gasilnim društvom le ne gre več in jnu liberalci niso hoteli izkazati te časti, da bi ga bili izvolili za župana, je izkušal priti drugje do veljave. > Poglavitni vzrok pe, da je bil mre-stopU na župnikovo stran, je bila nečakinja njegova. Bila je to'izredno lepo, iakro* dekle, srednje, a krepke postave, bohotnih, mogočnih prsi, pe temnordečih, žarečih lic. Komur je poka-sala svoje bele zobe in v kogar je vprla svoje okrogle, mačje oči s tistimi velikimi, izpremi-njajočimi se ženicami, Je bil izgubljen! Moške bogati je znala ona kakor le malokatera! Dasi je bila ena prvih detičaric in Je oblekla belo obleko, kadar se ji Je le nudlld prilika v to, js vendar streljala s svojimi pogledi po moških, ds so se kar iskre kresale ... BiU je izvrstna vada za društvo, in marsikdo je hodil samo radi nje popivat semkaj . . . Baston je bil izgubil precej prvič glavo, ko ga Je bil zadel njen izzivajoči pogled. Zgodilo pa se je bilo to na sv. Teleea dan, ko je stopal on v svoji zlati uniformi, ona* pa v svoji beli, s ščipkami bogato obloženi obleki za procesijo. Nasmijsla se mu je bila tako resolutno, kakor bi se od nekdaj poznala. In on sl je v svoji do-mišljsvostl rszlsgsl to stvsr precej po svoje. Kmalu po tistem pa so je izmuznil nevesti, s katero bi bil moral biti že kmalu okllcan. In od tistlhdob je bil eden najpridnejšlh obiskovalcev konsumnega društva . . . Prihajal pa je, Ye je le mogel, najrajši ob takem času. ko je mislil, da bo sam. Tudi danes se je nadejal, da ob tem času ne dobi nikogar v društveni pivnici. Ko zagleda torej župnika in Dolfeta, se mu stemni nekoliki obraz, vendar pa pristopi k njima. Ker so bili trije, si vele prinesti karte, in pri Igri so posabill kmalu na vse drugo .. IgrJkje in popivanje je bilo v konsurnnem društvu sploh ns dnevnem redu. Cras dan ljudje sicer nlao kdo ve kolika prihajali, a na večer Je bita vedno zbrana velja družba, kl je ostajala pozno v noč. Ob nedeljah In praznikih pa se Je tudi čres dan vee trlo ljudi. Da bi vzdignil svoj politični vpliv in da bi imel pri prihodnjih volitvam tem veš prostovoljnih in neproetovljnlh privržencev, je bil prišel gospod Rajmund na izvrstno misel. Izpra-menili so pravila konsumnega društva tako, da Je pristopil lahko Vsakdo. 6e tudi deleža ie plačal. Kdor pa is bil ud. je dob« Maga tudi na kredo, kolikor je hotel. Z denarjem je zalagala društvo oarednje posojilnica, s katero ao bila vsa bon-umna društva v zvezi, in tako ae je pričel v Poljanah pravi eidorado sa vae tiste ki niso do« 11 mislili, in katerih skrb ni segala dalje nego od danes do jutri . . . njih obrazi sočutja ia polni Kar je bilo najčudovitejše: na vsem tem niso videli mmj-brt ničesar gnusnega; kvečjemu če jih je pretvarjanje utrudilo, so imeli po noči tHEke sanje. Kolikor bol j je šlo s menoj navzdol, tem pogosteje eo prihajali k meni in toliko bolj so se mi zdeli smrdljivi Notar, dacar. ko-misar, učitelj Breskva in ad-jtmkt so bili pri meni skoro vsak večer. Drug drugemu so bili na poti, kakor da bi vsak zase sa- Knal vso sobo... Pozno je šs ■I e v sosednji sobi sem slišal Še zmerom njih glasove. To je šepetalo, kašljalo in drsalo neprestano, vmes. je zazvend kak kozarec ali se je začula glasnejše beseda. Ravno tisti večer mi je bilo posebno slabo. Da bi bili moji prati dovolj močni in da bi stal kdo poleg postelje, storil bi mu kaj zlega. Zakopal sem nohte v srajco na prsih in dihal sem neto težko; v velikih presledkih in z naporom se je izvijala sapa iz pljuč ... In poleg tegs me je obšla misel da bi tudi jas lahko svobodno hodil po sobi, da bi lahko odprl vrat* ter se šel i*-prehajat na mrt. I z prehajal bi se po vrtu ob jasnem večeru, drevje bi se priklanjalo nad menoj, in jaz Hi sanjal . o čisto drugem šivljenju, o tistem, ki je polno same radosti in ljubezni. Nič več bi se n* uklepal rok, še1 bi tja, kjer je ona, in sedel W k njenim nogaii), položil glavo v njeno naročje ter poljubljal hjene bel* prstke . .' . "Kri me je zapčlda v lieah, a ko sem se nekoliko dvignil, me je zabolelo vse telo .. . Potipal sem se od prsi do kolen ter za~ tisnil oči ... O Bog, zdaj je to vse končano, minilo je za zmerom ... Niti toliko ni več krvi v tem telesu, da bi, jo izpil na en sam dušek ... In v sosednji sotA je šepetalo dalje. Sredi mojih mislih me je pričelo srditi in vznemirjati to šepetanje. Bilo mi je, kakor M mi brenčale ose okoli obraza; mahu jem z obema rokama, a že se zopet pred mojimi očmi, sh vratom in v laseh . . ; Naposled *> zaropotali stoli, In slišali se se odhajajoči koraki. Vrata so se zaprla. Nato je hodil nekdo neka j časa po sobi, in žvenketale so žličice in čsše; to so bili koraki moje žene ... A nenadoma so se vrata sopet odprla, nekdo je vstopil, in potem Je bilo vse tiho. Ts tišina se mi je zdela jako čudna; trajala je nekaj minut, ki so se vlekle neizmerno dolgo. Dvignil sem nekoliko glkvo ter poslušal .naporno, toda šele po dolgem času sem pričel* razločevati šum šepetajočega govorjenja. Premaknil se je stol, in nekdo je stopal po prstih in jako oprtzno proti mojim durim; del je roko na kljuko, da je nalahko zaškripala, a nato so se vrata odprla, In moja žena je pogledala v sobo. V tistem hipu sem tlsnil oči, a izza trepalnic sem jo videl, kako je stala nekaj časa t ostrim pogledom in pripognjo-no glavo poleg postelje Jn ksko je odšla tiho in plašno, glavo o* krenjeno proti meni. Govorila sta potem 'rekoliko glasneje, ona in adjunkt; nalivala mu je tudi čaja, in slišal sem celo njegovo srebanje. Takrat pa me je obšel zli duh kakor oni večer na verandi. Bilo mi Je neznosno; vse v meni js sečelo trepetati od žalosti, sovraštva in zlobo ,.. Sedels sta poleg mtene. poleg moje postelje sta se poljubljala ter gledala, kdaj se satlsnejo moje oči. Tipsls sta me po telesu ter ugibala, koliko časa še se bo pretakala U kaplja krvi po izsušenih žilah; i ušesi ns mojih prsih sta poslušala, kdaj bodo izgrgrala moja plju-m , . . Toda moja pljuča niso hoteJs izgrgvati. Tedaj sta se naslonila name s komolci — dvoje zveri Je gledalo name z reže* čimi usti; tiščsla sta me na prsi z vso silo, da bi mi iztisnila zadnji izdih; toda jaz sem živel, ne da bi dihal in ne da bi se mogel genitl . . . 3»pa. kl mi je prihajala iz srla. mi Je palila ustnice; vrgel »em odejo raz sebe, in prikazale so se kosti, odete s slvp kožo. Srajca Je bita na prsih odpeta, in videlo ss je vsako posamezno rebro kakor pri sestradanem konju. Uprl sem se s dlanmi na bkuino ter se pomikal počasi navzgor. tako da sem naposled sedel na postelji. To me Je utrudi-lo, in sačutil sem aa čelu potne i i —e— kaplje. Po kratkem počitku sem se pričel obračati na desno; noge so zdrznile' z rjuhe teh se do-teknile mrzlih tai Nato sem se uprl s ens rsko ob nočno mizo, a s drugo ob posteijnjak, ali nogi so se mi tresle take močno, da nisem mogel storiti niti koraka. Spustp sem se počasi na kolena ter drsal s veliko muko proti durim. Trepetal sem odmraza po vsem teleea, ali ta mraz mi je dal obenem toliko moči, da aem se izkušal sopet dvigniti. Dva. krat se je zavrtelo vse okoli mene, in plamen sveče je rastel — tisoč plamenov| se je zasvetilo j^sobi. Iskal sem opore in že da brpadel na obraz, toda hipoma je ugasnila ta čudovita svetloba, sVečh je gorela zaspano in mirne na nočni mizioi, in slabost me je minila. Oddahnil sem se globoko, ves polit s potnimi kapljami; tudi mraz me je obšel znpva, in po hrbtu me je izpre-letavalo, kakor bi me kdo škropil z mrzlo vodo. Ves ta čas sem bil v velikem strahu, da bi v sosednji sobi ne slišali kakega šuma. Vse je zastalo v meni, ko sem se bil prijd za stol in se je nekoliko premaknil. Stal sem poleg vrat, naslonjen na steno. Dva koraka od mene je visela ob zidu nočna suknja. Plazfl sem se oprezno do nje, snel jo s kljuke ter si jo ogrpil. Izkušal sem, da bi si prevešal trakove/ toda prsti so bili tako neokretni in tresli so se tako, da se mi ni posrečilo. Suknja mi je segala skoro do tal, a spredaj so se videle suhe noge do nad kolen, in tudi srajce si nisem mogel zapeti na prsih. Sklonil sem se do ključalnice ter pogledal v sobo ... Golobčekin golobica!.. Sedela sta precej daleč drug od drugega, a med njima na mizi je stala svetil Jka; pri vila sta jo menda sama navzdol, kajti gorela je slabo. Desnici, iztegnjeni črez mizo, sta se držali za roko, a govorila v tem trenotku nista. On je gledal temno, ustnice stisnjene, obrvi namršene; obraza svoje žene nisem videl; naslanjala je glavo ob levico . . . Sedela sta dolgo Časa molčeč ln mirno, toda hipoma sta se dvignila obe hkrati, tiho in.počaai nagibala sta se vedno niže črez mizo, dokler se niso ustnic dotaknile ustnice . . . Takrat sem odprl vrata. Oba sta strmela vame stoje, prebledela in olcamenela. Jaz sem ju gledal mirno, in ustnice So mi zategovale v zlobnem na-smehu. Z razprtipii rokami sem napravil troje korakov do mize; tla so se mi zibala pod nogami, in miza ki stoli, vse se je čudovito majalo pred menoj. Padel sem na stol s rokami in vsem gornjim životom; miza, se je stresla, in svetiljka je zažvenke- tofek, 9- jpntja tala. Sedel sem s težav" PoloM komolca na mizn "Nalij mi čaja!" Moja žena je trepetala in dala me Je kakor blazna g < upadlim <*rwotn. odprtini wcami m velikimi, topim, J aem ttPre«ovoril, Je kozarcu z vodo/ toda kožar« padel na mizo, in voda * Jt „ ula . . . Ozrl sem se za adiu, tom, aU ni ga bilo nikjer, in ( ta so bila na stežaj odprta telo se mi Je pred očmi, in, samo še avojo ženo, u na stolu s povsšenimi roki glavo nagnjeno globok