Posamezna Številka Din 1. St. 218. V Ljubljani, v soboto 27. septembra 1924. Poitnlna v gotovini. Leto L NARODNI > mm i Izhaja vsak dan popoldne. | f Mesečna naročnina: f | V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. I Neodvisen p -n- (Jredništvo in upravnlStvo s WoIfova ulica it.1/1. Telefon 213. I Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. I ? Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f | Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. f e—o««o«»e—e—a—»—o—e—e^e»»e—e<»o»»a*yi Izvajajte konsekvence! Globoko utemeljeno pravilo političnega življenja je, da se sodi politika po Uspešnosti njegovega dela. V skladu s tem pravilom je, da se umakne vsak Politik, ki ga je »polomil« in da se po-«vi v ospredju političnega življenja šefe tedaj, kadar je kot prostak v stranki * dejanji dokazal, da se more o njegovi bivši polomiji govoriti kot o le slučajni. Po vsem svetu je to pravilo uveljavljeno in po vsem svetu se na ta način vrši izbera najboljših politikov. Samo v naši napredni javnosti se tega Pravila noče uveljaviti, samo pri nas si hočejo nekateri lastiti monopol v vodstvu politike, pa čeprav je njihova nesposobnost postala že pregovorna. Samo poglejmo njih delo od prevrata dalje. Če kdaj, tedaj je bila prilika, da zavzame napredna stranka vodilno vlogo v narodu in da postane Prava zastopnica naroda. In izgledalo ie tudi, da se to zgodi. V okrilju Jugoslovanske demokratske stranke se je združil ves napredni živelj in tako, koncentriran je bil v stanu, da prične mogočno borbo za vodilno mesto. Toda skoraj je bilo koncentracije konec in pričelo se je razpadanje. Za-Pustjli so JDS najprej kmetje, potem delavci in na koncu še meščani in me-n? ene naPredne politične stranke, smo ha dobili pet. Nezmiselno je govoriti, da bi bila vedno krivda le na onih, ki so odšli iz enotne stranke, temveč jasno je, da so krivi oni, ki niso znali na-Sprotstev pravočasno likvidirati. V danem slučaju pa bi mogli reči celo to, da ti krogi konfliktov sploh hoteli niso rešiti, ker jim je bila vsa napredna stvar stranskega pomena in ker jim je bilo mar samo to, kako bi komandirali! Dosledno temu, so proti vsakomur, ki ni slepo izpolnjeval njihovih klikarskih Povelj, tako dolgo intrigirali, dokler ga niso izintrigirali iz stranke in se tako oprostili neljubega tekmeca, pa čeprav je bil še tako zaslužen za napredno stvar in čeprav je bilo še tako jasno, da bo z njegovim izstopom stranka oslabljena. Ampak vse to gospode iz klike ni motilo, ker oni niso nikdar iskali zaupanja ljudstva, temveč vedno samo milosti vladajočih. Samo to skrb so poznali, da je njihova stranka v vladi in da potom upli-va, ki ga je pridobila srbska demokratska stranka v delu za ljudstvo, komandirajo v Sloveniji proti volji ljudstva. Iz tega vzroka so bili tudi najgorečnejši pristaši centralizma in ne iz idejnih razlogov, kakor se je to jasno pokazalo začetkom letošnjega leta, ko so bili pripravljeni zavreči vse svoje prejšnje politične nazore, samo da bi se s tem dokopali do vlade. Temu njihovemu političnemu cilju je bila primerna tudi njihova taktika. Brez zaslombe ljudstva, odvisni le od milosti drugih, niso mogli, še manj znali zastopati z odločnostjo ljudske interese, temveč vsa njihova taktika, je bila le v tem, da so vedno zagotavljali svojo udanost režimu in da so črnili svoje nasprotnike kot antidržaven in prevraten element. Ker niso bili v stanu, pridobiti si ljudske naklonjenosti z delom za ljudstvo, so si hoteli ljubezen izsiliti. Ne slučaj, ampak globoko utemeljeno v mladinski politični koncepciji je bilo, da so bili mladini najbolj goreči pristaši močne roke, Id je dostikrat popolnoma identična z absolutizmom.-Ni čuda, če so res svobodomiselni ljudje, vedno bolj zapuščali Jugoslovansko demokratsko stranko in če so ostali končno mladinski generali osamljeni. Mojstrsko so uničili mladini močno in enotno napredno stranko in kljub temu hočejo še naprej veljati kot edino pravi zastopniki napredne misli. Ampak uničevanja naprednega življa mora biti konec in to zaradi tega: gospodje, izvajajte konsekvence in poslovite se od pozorišča! Pa še iz drugih ozirov moramo to zahtevati. Mladinski pogorelci ne škodujejo samo stvari kot taki, temveč tudi posameznikom. Koliko vrlih naprednjakov je danes, ki morajo nositi težke posledice, ker so verjeli mladinskim ge* Radič se sprijaznil z monarhijo. Zagreb, 26. septembra. Tz krogov Hrvatske Zajednice in HRSS prihajajo zelo optimistična poročila. Zatrjuje se, da je dosežena popolna soglasnost v vseh važnejših vprašanjih. Pri sklepanju sporazuma se ne polaga važnosti toliko na notranja politična vprašanja, temveč glavna pozornost velja upravnim reformam. Tudi macedonsko vprašanje se smatra samo za upravno vprašanje. Enako ne dela vprašanje monarhije in republike nobenih težav. Kakor je bilo že naglašeno v komunikeju, se je Radič popolnoma sprijaznil z monarhijo v angleškem zmislu. Ni pa res, da je to razumeti tako, kakor da bi Radič hotel doseči za Hrvatsko stališče Irske. V zvezi s tem se zatrjuje, da bo v naj-bližjem času Radič sprejet od kralja v avdijenei. O tem vprašanju razpravlja tudi današnji »Jutranji list«, ki je znan po svojih dobrih Zvezah z Radičem. Med drugim pravi »Jutranji list«, da je Radič že večkrat govoril o monarhiji v angleškem zmišlu in tudi opetovano po-vdaril, da se ni treba kralju bati nobenega napada s strani Hrvatov. Zato je verjetno, da hi več daleč čas, ko stopi kralj v direkten stik z Radičem. Dozdevna kriza prekoračena. Beograd, 26. septembra. Politični krogi smatrajo, da bo politični položaj nekaj časa v zatišju in bo vlada vršila priprave za vstop radičevcev v vlado. Vladni krogi trdijo, da so popolnoma zadovoljni z referatom Nastasa Petroviča ih z uspehom njegove misije v Zagrebu. Dalije je položaj vlade ugoden, ker so odstranjene vse težkoče za vstop HRSS v vlado. Z velikim zanimanjem pričakujejo v Beogradu prihod kralja, ker se bo položaj na ta način v mnogem razčistil. Konferenca o situaciji Vesti radikalov neresnične. Beograd, 26. septembra. Včeraj popoldne se je nadaljevala konferenca šefov vladnega bloka Spahe, Korošca in Davidoviča o političnem položaju. V prvih dneh prihodnjega tedna pričakujejo povratek kralja v Beograd. Nastas Petrovič je demantiral vesti, ki so se razširile včeraj v radikalnih krogih, da ga kralj na, Bledu ni hotel sprejeti in da je radi tega iz Zagreba prišel naravnost v Beograd. Sela ministrskega sveta. Beograd, 26. septembra. Včeraj od 4. do 8. zv. je vlada imela plenarno Sejo min. sveta, na kateri so razpravljali o položaju. Na seji so ugotovili, da ie položaj za radikale v mnogih ozirih neugoden. Sklenili so, da se beograjski občini ne odobri kredita 14 milijonov dinarjev, ki ga je zahteval, ker so prišli na sled raznim nepravilnostim in zlorabam prošlega pravilnika. Spaho in Pe- SEJA ODBORA RADIKALNE STRANKE. B e o. g r a d, 26. septembra. Sinoči se je. vršila seja ožjega odbora radikalne stranke, na kateri so govorili o izključno strankinih zadevah, tako na pr. o reorganizaciji stranke in o nekaterih osebnih nesoglasjih o priliki izvršitve obnove odborov. O politični situaciji, kakor zatrjujejo člani odbora, niso govorili. URADNA IZJAVA O PREJEMANJU NEMŠKIH REPARACIJ. Beograd, 26. septembra Zunanje ministrstvo je izdalo sledeči komunike: V poslednjih dneh so nekateri beograjski listi javili izvestne podatke o prejemanju materijala na račun reparacij iz Nemčije, ki pa ne odgovarjajo resnici. Ni še natančno precizirana vsota, koliko bo naša vlada prejela reparacij. Do danes je nemška vlada položila agendo za izplačilo samo Via anuitete za leto 1924-25. po določenem načrtu. Za to Vu ie komisija določila naši državi 3,375.000 dinarjev, katere je naša država tudi prejela. Definitiven odlok o razdelitvi prejemanja reparacij bodo določile zavezniške in združene vlade po 4. točki ankete londonskega protokola. neralom. In še nove žrtve bi hoteli mladinski generali, da bi bil njihov sramotno zaslužen poraz prikrit. Ravno te dni se skuša pomnožiti v učiteljskih vrstah število žrtev in obenem z neslavno slovensko JDS naj bi zadel udarec morda še UJU. Ali gospodje res ne čutite, da je bilo žrtev zadosti? Ali se gospodje res ne zavedate, da ste za vse te žrtve odgovorni vi? Ali vam je napredna stvar v resnici tako malo pri srcu, da. jo mirne vesti z novimi žrtvami 'slabite? Nesposobni politiki nimajo mesta v prvih vrstah in to pravilo mora veljati tudi za napredne vrste. Dokumentarno so dokazali mladinski generali svojo nesposobnost, zato naj izvajajo svoje konsekvence in se umaknejo. Če so znali razbiti in uničiti enotno napredno stranko, ni treba, da bi bili še ovira za obnovitev enotne napredne stranke! Gospodje, odigrali ste, kat čakate še? Protogerav ni bil izvoljen za naslednika Aleksandrova. B e o g r a d, 26. septembra. Iz Sofije poročajo, da se je vršilo zborovanje Članov makedonskega revolucionarnega komiteta frakcije Todora Aleksandrova, na katerem je bila predložena tudi kandidatna lista Protogerova. Ta lista pa je propadla in je bil za šefa komiteta soglasno izvoljen Kara AzeVj učitelj v Džumaji in osebni prijatelj Todora Aleksandrova. Predvidevajo se nova krvoprelitja na Bolgarskem, čič bosta morala prehodno poročati o potrošku bencina. Občini v Skoplju se odobri kredit 5 milijonov dinarjev za zgradbo osnov, šole v Skoplju. Dalj so razpravljali na seji min. sveta o zahtevi zemijoradnikov, da se ukine izvrševanje agrarnih procesov v Dalmaciji in so sklenili, da se sestane posebna komisija, ki bo proučila pravno stran begluške uredbe. KRALJ V SUBOTICI IN VRBASU. Beograd, 26. septembra. Kralj je včeraj napravil v spremstvu svojega adjutanta krajši izlet z avtomobilom do , Subotice in Vrbasa. Prebivalstvo brez razlike narodnosti je kralja povsod navdušeno pozdravljalo. . IMENOVANJA DELEGATOV ZA POGAJANJA Z ITALIJO. B e o g r a d, 26. septembra. Vlada je določila za pogajanja z Italijo, ki se bodo vršila 1. oktobra v Benetkah sledečo delegacijo: dr. Otokar Rtfbaf, predsednik, člani delegacije pa so: prof. Šilovič, dr. Fignater, advok. na Reki, dalje trije eksperti in več tajnikov. FINANČNI ODBOR ODGODEN DO NOVIH VOLITEV. Beograd, 26. septembra. Vladni krogi trdijo, da se finančni odbor ne bo več sestal radi tega, ker na včerajšnji seji ni bil odobren kredit prometnega ministra 140 milijonov dinarjev. Vlada pravi, da je nemogoče delati s takim odborom in se bodo po 20. oktobru vršile nove volitve-___ DELA RAZMEJITVENE KOMISIJE ZA REKO IN ZADAR KONČANA Beograd, 26. septembra. V Beograd je prispel včeraj general Milič, ki je zunanjemu ministru poročal o končani razmejitvi v Zadru. Tudi vprašanje razmejitve Reke je rešeno, čakajo samo še poslednje sankcije. POTOVANJA MINISTROV. Beograd, 26. septembra. Danes je odpotoval v Skoplje poljedelski minister Kulovec, ki bo obiskal veliko razstavo srbskega Poljedelskega društva v Skoplju. Notranji minister Nastas Petrovič bo odpotoval v nedeljo v Jago-dino, v pondeljek pa bo odšel na Belje. ako kralj do tega časa ne bi prispel v Beograd. AKCIJA ZA SAMOSTAN SV. NAUMA. Beograd, 26. septembra. - V Beograd je prispel naš poslanik v Parizu g. Spalajkovič, ki bo vladi, kakor trdijo, poročal o razpoloženju v francoskem javnem mnenju za vprašanje samostana Sv. Nauma. Rušila za revizilo mirovnih dogovorov. Dunaj, 25. septembra. Poročevalcu »Neue Freie Presse« jeizj&vil zastopnik ruskih sovjetov v Londonu Rakov-sld sledeče: Sovjetska vlada bo pozdravila vsak resen poizkus v vprašanju razorožitve in ie pripravljena, da sprejme najradikalnejše predloge, ako jih bodo istočasno sprejele tudi vse ostale države. V paktu varnosti vidi Rakovski nezaslišano nasilje nad premaganimi državami in zasužnjenimi narodi Sovjetska vlada smatra, da je najbolje • sredstvo za zagotovitev in učvrstitev miru v Evropi revizija mirovnih pogodb. Dokler obstoje te mirovne pogodbe in dokler je radi njih del Evrope obsojen, da mora biti kolonija ostalega dela Evrope, je smešno govoriti o kakih pogodbah o varnosti. PRED SKLICANJEM ITALIJANSKEGA PARLAMENTA. , Rim, 26. septembra. Vse kaže, da bo zbornica sklicana v prvi polovici novembra. O dnevnem redu se vršijo v političnih krogih najrazličnejša ugibanja. Verjetno pa je, da bo zbornica predvsem nadaljevala delo, ki ga je morala zadnjič nenadoma prekiniti, radi umora Matteottija. Proučila bo celo vrsto odlokov, ki jih je izdelala sedanja fašistov-ska vlada.. Dalje bo zbornica razpravljala o najvažnejših gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo predvsem poljedelstva. Končno bo Zbornica tudi proučila nov tiskovni zakon. NAŠA VLADA PRIPRAVLJENA NA KONFERENCO, Rim, 26. septembra. Zunanje ministrstvo je dobilo od jugoslovanske vlade obvestilo, da je jugoslovanska vlada pripravljena na konferenco, ki se ima vršiti v Benetkah. Jugoslovanska vlada je pristala tudi že na dan sklicanja konference, t. j. 1. oktobra •%-e. PRIPRAVE ZA KONGRES V LIVORNU. Rim, 26. septembra. Politični položaj je v bistvu neizpremenjen. V političnih krogih se še vedno nadaljujejo razprave o predstoječem kongresu liberalcev v Livornu. Vse kaže, da bo na tem kongresu prevladovala protifaši-Stovska struja. V tem smislu piše posebno glavno glasilo liberalcev »OiOT-nale d’ Italia«. Iz Livorna poročajo, da tamkaj že adeptirajo gledišče, v katerem se bo vršil kongres. Poleg glasne dvorane, kjer se bo vršilo zasedanje kongresa, bo restavracija in telefonske govorilnice, ki bodo služile direktni zvezi z Rimom. Kongresa se bo udeležilo 50 senatorjev in 40 poslancev, med njimi tudi Salandra. NEURJA V GOR. ITALIJI. Milan, 26. septembra. Iz Gornje Italije zlasti iz gornjega Ponadižja prihajajo porazna poročila o hudih nalivih, ki so bili tamkaj te dni. Škoda je velikanska. Iz Rima je odpotoval v prizadete kraje minister za javna dela Farrocci, ki je prispel danes zjutraj v Božen. Ogledal si je kraje, ker je divjala nevihta, nakar je odpotoval zopet v Rim. DELAVSKA STRANKA NA ANGLE-ŠKEM PROTI KOMUNISTOM. London, 25. septembra. Neka okrožnica delavske stranke pravi, da bo na sedanjem kongresu delavske stranke predlagano, da se odbije prošnja komunistov za vstop v delavsko stranko. Okrožnica pravi dalje, da niti en komunist ne sme priti v parlament kot delavski kandidat. MILICA VUKOBRANKOVIC NE BO POMILOŠCENA. Dunaj, 25. septembra. Prošnja za pomiloščenje Milice Vukobrankovič je odbita z motivacijo, da so jo porotniki enoglasno proglasili za krivo umora potom zastrupljenja. Vsled pokvarjene telefonske zveze z Beogradom so Izostala nainovejia beograjska poroča* DOGOVOR ZA IZGRADNJO JADRANSKE ŽELEZNICE PODALJŠAN. Beograd, 26. septembra. Dogovor z Blairovo skupino je podaljšan. Vlada je prejela od Blairove skupine tri milijone dolarjev za dograditev Jadranske proge. Ce bi potrebovala vlada Še nadaljni kredit, ji bo izplačala Blairova skupina nadaljna dva milijona dolarjev; Dogovor za dbgraditev Jadranske železnice je podaljšan do konca marca leta 1925. Vlada bo v kratkem predložila skupščini zakon o definitivnem trasiranju Jadranske železnice. Naravno je, da se bo ta predlog strogo držal zakone, ki je bil izglasovan v skupščini ob priliki sprejema Blairovega posojila. DELO ZA JAVNO VARNOST V JUŽNI SRBIJI. Beograd, 26. septembra. V Beograd je prispel podtajnik notr. ministrstva Cemovič, ki je Z generalom Tomičem in načelnikom notr. min. Lazičem končal svojo misijo za ugotovitev star nja javne varnosti \ južni Srbiji. Borzna poroiila. Ljubljanska borza, dne 26. septembra Vrednote. Delnice, a) Denarni' zavodi Celjska posojilnica denar 210, Ljubljanska kreditna banka denar 225, blago 235, zaključ, rner-kantilna banka denar 123, blago 130, I. nr-vatska štedlonica denar 916, b) Podjetja. Strojne tovarne in livarne denar 148, blago 156, Združene papirnice Nago 123. Založnice itd. 4 ta po % kom., zad. dež. banke blago 90. Produkti Trami merkant tesani 5 m dodž. 16122 cm frko meja kol. 3 vag. denar 418, blago 425. zaključi trami merkant. tesani 7 m dolž. 19/24 cm frko meja kol. 1 vag. denar 418. blago 425, zaključ, temeljni 4 do 5 m 8/10 cm frko meja kol. 1 vag. denar 804, blago 812. zaključ, letve 3 do 4 m 3/5 cm frko meja kol. 2 vag. denar 636, blago 640, zaključ, hrastovi plohi 1. 3, 5, 6, 8, frko Lj. denar 1500, drva suha bukova 1 m doli. frko naklad post. denar 2630, oglje L vllano frko meja denar 113, pšenica domača frko Lj. denar 370, pšenica bačka frko blSra post, blago 360, koruza bačka frko bačka post. blago 285, koruza umetno sušena frko slo-ven. post. blago 287.50, oves bački frko bačka post blago 270, suhe gobe srednje denar 60, fižol ribničan frko LJ. brig. denar 500, fižol ribničan brutto za netto frko Postojna pretresen blago 650, fižol koks orlg. frko Li. denar 450, fižol koks z roko Izbran frko Lj. denar 550, fižol mandalonl frko Lj. denar 350, laneno seme par. LJ. denar 635, konoplia mandžurska brutto za netto frlco LJ. blago 880, brinje hrvat. frko Karlovac blago 250, repica divja frko Slavon. post. blago 255, 1. garant, banat čista svinjska mast za kg frko magac. LJ. blago 35, L soljena samo hrbtna slanina za kg frko magac. LJ. blago 34, 1. prekajena slanina frko magac, Lj. blago 36, krompir uzančnl. frko naklad, post. dobava oktob. kol. 10 vag. denar 130, blago 135, zaključ. Zagreb, 26. septembra. Dunaj 10.10— 10.30, Italija 315—318, London 321.50-324250. New-York 7125—7225, Pariz 38120 —33520, Praga 215.50-218,50, Curih 13.65-, 13.75. Curlb, 26. septembra. Zagreb 7.40. Praga 15.75. New-York 52525, London 23.49, Pariz 27.65, Milan 23.07, Berlin 125, Dunaj 0.007410. Trst, 26. septembra. Predborza. Beograd 31.65—31.75, London 10120-10120, Pariz 120.20-120.50, New-York 22.70-23.775. Curlb 423-434. Praga 68.10-6*4* O imenovanju učiteljstva. že nad Štirinajst dni se vodi v našem takozvanem demokratskem in klerikalnem časopisju nečedna in brezkoristna polemika o imenovanju učiteljstva, ki se je izvršilo zadnji čas. Ta polemika ne dela nikomur časti, ne strankinemu časopisju, niti učiteljski organizaciji in je prav gotovo niso veseli tudi ne tisti, katerih imena se vlačijo v našo javnost. Značilna pa je za naše razmere. Naš list je nedavno opozoril na kaotične razmere, ki so zavladale na naših osnovnih šolah. Povedali smo odkrito, da jih je v glavnem zakrivil prejšnji režim, ki je hotel brez vsake potrebe upeljati tudi na polju našega šolstva — partizanstvo. Pri tem je bil pa še tako neroden in počasen, da ga je prehitela vladna kriza in so prišli potem njegovi načrti v roke naslednikom, kateri so imeli potem lahko delo. Sedaj lahko odgovarja »Slovenec« »Jutru« in »Narodu«, ker so mu vsi načrti na razpolago. Zato je zelo neumestno, da hoče ščititi učiteljstvo ravno tista klika, ki ie sama in v prvi vrsti kriva, da se je s*daj zgodilo tako in ne drugače. Čemu pa ste mečkali tako dolgo, čemu je bilo potrebno, da so kompetentni akti vandrali iz roke v roko nepoklicanih, ki imajo s šolo prav toliko opraviti kakor zajec z bobnom. Ne samo neumestno, ampak naravnost predrzno in žaljivo je* če se glavni krivci s« daj postavljajo v pozo zaščitnikov. Ako nočete odkrito priznati svoje grozne polomije, potem vsaj molčite in ne smatrajte učiteljstva tako neumnim, da mu boste s par puhlicami prikrili resnico, da ne bo videlo svojega glavnega in prvotnega krivca, da je prišlo sedaj nanj toliko ala. Mi dobro vemo in nočemo tajiti, da M ie pri sedanjih številnih imenovanjih napravilo brez dvoma — hote ali nehote — nekaj krivic. Uverjeni pa smo, da se bodo te krivice prej ali slej ma- ščevale na tistih, ki so jih prizadejali. Saj je naravni zakon, da se vsaka krivica maščuje in zakaj bi bile izvzete ravno te krivice. Ako si pa sedanji režim skuša pridobiti strankarsko političnih pristašev z nasiljem in krivicami, je to njegova stvar. S tem si deva sam vrv okoli vratu. Žal je le, da pri tem trpi šola in p% v precejšnji meri tudi učiteljstvo. Naše učiteljstvo preživlja sedaj ne lahke čase. Strankarska politika — ki je v današnjih razmerah, še bolj kakor kedaj preje, muha enodnevnica — si je znala in vedela upreči v svoj voz sko-ro vse strokovne organizacije. S tem je sebe morda za trenutek okrepila, uničila pa je — ali vsaj znatno oškodovala — organizacije. Prav iste posledice lahko opažamo tudi pri tako močni in trdni organizaciji, kakor S® fsaa naše učiteljstvo. Vodilni krogi pri poverjeništvu U.JU Ljubljana so bili gluhi in slepi za novi tok in duh časa. Njim je bilo merodajno in sveto vedno samo to, kar in kakor je mislil glavni štab potapljajoče se ladje. Nihče ni mislil na jutri, ampak samo na danes. Po prevratu so bile često prav ugodne prilike, da bi se združilo vse slovensko učiteljstvo v res stanovsko organizacijo. Roko bi moral nuditi in storiti prvi korak tisti, ki je močnejši A osebna in politična mržnja med posameznimi vodilnimi osebami je pokopala vse. In tako je danes prišlo med naše učiteljstvo to, kar je neizbežno in kar je moralo priti. padi priznamo, da je to težka in neprijetna šola. Vsaka šola je pa potrebna in koristna. In ako bode sedanja šola pripomogla, da bo naše učiteljstvo začelo misliti z lastnimi možgani in ne bo drvelo slepo čez drn in stm za političnimi strankami in izročalo svoje stanovske orgaruzacije njihovemu upli-vu, potem bo imelo učiteljstvo za bodočnost vsaj nekaj iz te neprijetne dobe. Na razvoj vseh teh faktorjev lahko veliko vpliva mestna samouprava. Dosedanja socialistična ni imela za to niti interesov niti sposobnosti in sile, zato jo bo pa imela nova, narodna. Če ostane blokovno zastopstvo složna večina, potem napravi lahko tudi v prvi dobi svojega delovanja prav veliko. Moralo bo pa biti odločno in daleko-Vidno ter ne bo smelo služiti samo ciljem momentanega efekta, ampak ciljem trajnih vrednot. Mestno gospodarstvo ni najboljše in tudi socijalne, kulturne in druge javne panoge potrebujejo mnogo nove in intenzivnejše pozornosti. Važna je tudi zunanjost mesta, ki potrebuje nujnih korektur in olajšav. Največje javno delo bodočnosti, da omenimo samo eno stvar, bo regulacija in ureditev obrežij ob Dravi. Najbolj nujna pa je brez dvoma obnovitev stavbnega gibanja; brez te obnovitve se Maribor ne more razviti in postati to, kar mu je že po legi in naravi sojeno: kulturni in gospodarski center našega severa. Tam, kjer je treba reševati toliko in take probleme in kjer je treba regulirati in dajati Smer vsemu prepotrebnemu razvoju mesta, pa naravno, ni prostora za strankarsko politiko in strankarske prepire, še manj seveda za demagogijo. Nič ni bolj odvratnega, kakor strankarska politika in demagogija v občinskih svetih. Upamo in pričakujemo, da se blok tega tudi dobro zaveda in ker bo opozicijo, ki je skoro docela brezpomembna, prav lahko potisnil vstTan, če bo hotela zaiti na ta pota, njegovo delo ne bo težavno. Napisali smo par misli, ki naj bodo smernice novega mariborskega življenja pod upravo Narodnega bloka in njegovega župana, kajti če bi se ne držal tega, ne bi kompromitiral le samega sebe, ampak tudi narodno idejo, ki ga je poklicala v življenje. Indapandant Lafoour Psrty. Razvoj in potrabe iueosiovenskega Maribora. Maribor. 24. septembra. Za nami so prve sploSne občinske vo-lttve v jugoslovenskem Mariboru. Za nami je pa tudi že prvo navdušenje, ki ga Je povzročila tako sijajna zmaga; zato lahko trezno presodimo prehojeno pot in ono, ki nas se čaka v bližnji in daljni bodočnosti. Mesto, ki je danes naše tudi po čustvovanju ogromne večine prebivalstva, je bilo še pred nekaj leti najhujše nemčursko gnezdo na našem slovenskem narodnem ozemlju. Samo Celovec in Beljak sta bila morda takrat' še bolj potujčena kakor Maribor. Celovec in Beljak sta žallbog ostala izven mej naše svobodne domovine, naš razvoj v Mariboru pa je pokazal, da so vsa ta mesta, vštevši še Ptuj In Celje, imela le nemški videz, samo nasilno nametano polituro; skratka, da je bilo Nemštvo teh mest Potemkinova vas. Veliki dogodki 1. 1918 in pozneje so podrli tanke kulise, definitivno pa so jih odstranile' komaj nedeljske volitve. Mi smo že vnaprej trdili, da imajo Nemci popolnoma prav, ko trdijo, da gre za plebiscit. Glasovanje v nedeljo Je bilo tudi resničen Plebiscit, ki pa Je obenem tudi za vse čase podrl nemško tezo o nemškem Mariboru. Življenje šestih let v Jugoslaviji ni ostalo brez vpliva na mnoge in premnoge meščane slovenske krvi, ki so tonili poprej v nemškem morju samo raZdraženih držav evropskih.« Z ozirom na kolonijah© politiko stranka zahteva, da bi se ne zasledovalo delavstva In da bi se ne zatiralo njegovih osvo-bojujočih narodnostnih stremljenj. Za Indijo zahteva avtonomijo. V notranji politiki so zahteve angleškega delavstva zelo številne. Zahtevajo državno elektrizacijo, socijalistično agrarno politiko, odredbe proti brezposelnosti, zvišanje šole obveznih let pri mladini ohrano mladine, uvedbo temeljnega davka. Nadalje socijalizacijo bank In rudoko-pov, pozadruženje mlečnega gospodarstva, zgradbo stanovanjskih hiš. odstranitev zgornje zbornice, zagotovitev državljanskih pravic državnim uradnikom, reformo volilne pravice, odstranitev smrtne kazni. Zahteve 9ocijalne politike so ravnota-ko številne in pričajo, česa angleško delavstvo še nima, ohrana vdov in mater, zavarovanje za starost in nesreče, šestur-ni delavnik, prepoved nočnega dela, plačani dopusti, uvedba 1. maja kot državni praznik. Kar se tiče organizacije, so zahteve še sporne. Predvsem se mnogo razpravlja 0 tem, če podlegajo poslanske frakcije tudi v vladi direktni kontroli predsednika stranke ali ne. Bil je podan tudi predlog, da bi vlado vezali' sklepi stranke in da bi stranka predlagala in določala ministre (doslej ima to pravico ministrski pred.). Resolucije se pečajo tudi z dosedanjimi navadami in ceremonijami, ki se trdovratno izvajajo v Angliji. Posebni očitki veljajo delavskim zastopnikom vlade in drugih korporacij, da nosijo znalce, uniforme, sablje itd. Od funkcionarjev in zastopnikov v posameznih korporacijah se zahteva najmanj 1 leto kaTentne dobe članstva, predno lahko prevzamejo kakšno funkcijo. In to posebno vsled tega, ker v trumah vstopajo v stranko bivši člani liberalne stTanke. Nadalje zahtevajo stvoritev ženskih organizacij. organizacij mladine in zgraditev enotne strank". Doslej je stranka organizirana avtonomno in se razni kraji razlikujejo po svojih programih in organizacijah. Politične vesti. * Zasedanje Zveze narodov. Kdo je napadalec? Peta podkomisija se je končno v tem vprašanju sporazumela. Kot napadalka se smatra vsaka dTžava, ki je s kršitvijo v paktu Zveze narodov ali v sedanjem protokolu predvidenih obvez, pričela vojna Vsak napad na demilitarizirano ozemlje, je isto kot pričetek vojne. Napadalka je dalje država, ki se ne pokori odredbam za mirno poravnavo spora ali ki gre preko soglasno sprejetih določb Sveta Zveze narodov ali kakega mednarodnega razsodišča. Končno se smatra za napadalko Se država, ki bi kršila provizorične določbe, katere je Svet odredil Ukom razprave o krivdi. Prezldeot Masaryk o narodnih In socialnih vprašanjih. Ko se je mudil prezident čehoslovaške republike Masaryk v Brnu, !e govoril ž njim dopisnik nekega varšavskega lista. Govorila sta o pomembnih vprašanjih in prezident Masaryk je pokazal, da se ozira predvsem na stališče' individualnosti. Iz tega vzroka n. pr. odklanja komunizem, ker ubija vsako individualnost. So-cijalizem je zanj že nekaj drugega, in on si prav lahko predstavlja socijalistično državo s socijallstičn. gospodarstvom, kjer se pa skrbno rešpektira lastnosti posameznikov in pa celih narodov. Židovskega vprašanja v češki republiki ni, ker 90 Zidi enakopravni državljani in zadovoljni Antisemitizem kot politični progTam ie nemogoč na Češkem In ti, ki so poskušali kaj podobnega, so pogoreli. Ceškl narod ie daleč od vsakega ranega sovražnika. Sicer pa ni treba, da bi se narodi ljubili med seboj; zadostuje, če se razumejo In spoštujejo. Sicer smo pa pripravljeni priznati Zide za narod, ker je vsaka celota, ki se subjektivno smatra narodom, že sama po sebi enakopravni narod. Smo torej pripravljeni dati Zidom pravice narodnih manjšin. Toda Zidl niso narod v navadnem pomenu besede Ni pa vzroka, zakaj bi ne mogli postati. Šovinizem Je smešen in nor; nisem zato Čeh, da bi sovražil Nemce in obratno, kot individualist pa ljubim vsaj razvoj človeške in narodne svojevrstnosti. Nacijonalizem, ki bogati svet z novimi barvami in svojevrstnimi kulturami, moramo respektirati. Nočem omenjati krščansko ljubezen do bližnjega — to je preveč dalekosežna tema. Kakšen smisel naj ima nacijonalizem, ki pozna le egoistične cilje in ima za druge narode le zaničevanje in sovraštvo? Tudi država mora imeti idejno vsebino, ker brez nje ni država, pač pa le birokratski stroj. — Jugoslovanski novinar aretiran v Sofiji. Beograjsko »Vreme« ie dobilo poročilo, da je bil njegov dopisnik Herenda v Sofiji aretiran, ker je hotel poslati po nekam potniku poročila o položaju na Bolgarskem do Caribroda in od tam telefonično v Beograd, ker je krajša pot. Jugoslovansko novinarsko udruženje je vložilo zelo oster protest pri bolgarski vladi in pri bol. nov. udruženje, naj tudi slednje zavzame ostro stališče, da se Herenda izpusti na svobodo. V nasprotnem sučaju pa bodo zahtevali od jugoslovanske vlade, da ne sme bolgarskim novinarjem dovoliti niti prehoda skozi naše ozemlje. = Atentat na bolgarskega carja Borisa se je vendarle izvršil. Atentat je izvršil komunist Kolušev. Kralj ni bil ranjen, pač pa se ie tako prestrašil, da ie omedlel, vsled česar se je mislilo, da je mrtev. Atentator je bil aretiran in obenem z njim tudi dva njegova pomagača. =** Angleško nemška pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe so se razbila. Pogajanja so se razbila, ker niso hoieli dovoliti Nemci carine prost uvoz nekaterih angleških izdelkov, temveč so nasprotno zahtevali za vse angleške izdelke vi9oko zaščitno carino. — Vojaške sankcije. V tretji komisiji Je dr. Beneš obširno razložil razliko med postopanjem po določilih sedanjega pakta Zveze narodov in med postopanjem po določilih novega protokola. Po določilih pakta bi bilo postopanje sledeče: 1. Konflikt izbruhne. 2. Svet skuša posredovati. Ce nima uspeha, potem pride do vojne in Svet mora ugotoviti krivca. Tedaj stopijo v veljavo gospodarske sankcije v zmislu paragrafa 16 pakta Zveze narodov. 3. Svet mora soglasno priporočiti vojaške sankcije. Ce ni sklep soglasen, potem dobe vse stranke proste roke. Po določilih protokola pa bi bilo postopanje sledeče: 1. Konflikt izbruhne. 2. Razsodišče prične poslovati. 3. Če ena stranka odkloni razsodišče ali če se ne pokori od Zveze narodov določenim provizoričnim odredbam za pomiritev spora, potem nastopi Svet, ki ima določiti napadalca. Ce je za ta sklep potrebna soglasnost ali Pa le prosta večina, še ni določeno. 4. Določitev napadalca ima avtomatično za posledico, da se proti njemu uporabijo vse sankcije gospodarske, finančne in vojaške prirode in sicer na kopnem, na vodi in v zraku. Prednost postopanja po protokolu je predvsem v tem, da se mora določiti napadalec in da se izvršuje sankcije vseh vrst. V debati je predlagal angleški delegat Henderson, da morajo sankcije, zlasti tudi vojaške, takoj stopiti v veljavo* kakor hitro je pozval Svet zveze narodov signa-tarne države, da vstopijo v akcijo. Predlog iiendersona je bil soglasno sprejet. — Nemški memorandum o vstopu Nemčlie v Zvezo narodov. Berlinska »Zeit«. ki je v tesnih stikih z zunanjim ministrstvom poroča, da bo slonel nemški memorandum glede vstopa Nemčije v Zvezo narodov na sledečih principih: 1. Predvsem bo Nemčija zahtevala, da se izjavi onih deset držav, ki tvorijo Svet Zveze narodov, če je Nemčiji stalni sedež v Svetu zasiguran 2. Nikakor ne sme vstop Nemčije v Zvezo narodov veljati kot ponovno priznanje n?mske vojne krivde. Tretjič mora pasti določba, da je Nemčija primorana dovoliti vojaške transporte preko svojega ozemlja, ker bi to lahko Nemčijo zapletlo v vojno izpraznitev Poruhrja. Končno zahtevajo Nemci da se na novo obravnava vprašanje kolonij in sicer v tem zmislu. da postane Nemčija zopet kolonijalna država. Le malo verjetnosti je, da bi mogli zavezniki te nemške zahteve sprejeti. Madžarska želi trgovsko pogodbo s Čehoslovaško. Minister trgovine ValkS je izjavil, da je po podpisanih pogodbah o največjih ugodnostih z Jugoslavijo in Romunijo zdaj Madžarski prva skrb, da bi bili z Avstrijo in Čehoslovaško obnovljene tarifne pogodbe. Priprave za uveljavljenje avtonomnega carinskega tarifa so že toliko napredovale, da bo tozadevna naredba kmalu objavljena. Madžarska je popolnoma pripravljena za bodoča pogajanja o tarifni pogodbi. Mi vemo, kaj moramo podvzetl. v interesu svoje izvozne trgovine In poznamo tudi meje, do katerih se sme popustiti v carinsko - političnem ozira. Pripravljeni smo naprositi Čehoslovaško, da prične z nami pogajanja v zmislu trgovske pogodbe. Prosveta. Razstava društva čeških upod. umetnikov »Manes« v Jakopičevem paviljonu. Ta zanimiva razstava češke moderne umetnosti ostane odprta le še kratek čas. V zadnjih dne se vrše pogajanja zaradi večjega nakupa umetnin, dočim so pa tudi privatniki dokaj pridno posegli to pot po umetninah. Prodalo se je največ grafičnih listov. Naše inteligentne sloje, ki ne razpolagajo z večjimi vsotami, opozarjamo na umetniško dovršene grafične liste čeških umetnikov, ki so lep okras vsakega stanovanj* in si jih vsak lahko nabavi za majhno vsoto. — Obenem pa opozarjamo zdaj ob pričetku šolskega leta vse šole, da je Narodna galerija pripravljena dati vsem priglašenim skupinam 50 odstotkov popusta in organizirati vodstvo za podobne slučaje. Ker so bili prejšnja leta skoTO pri vseh razstavah organizirani skupinski poseti dijakov, upamo, da se ta koristni običaj sopet uvede v naše dijaško življenje. Dramatična Sola Udruženja gledaliških igralcev v Ljubljani. S 1. oktobTom se prične pouk v Dramatični šoli na I. državni gimnaziji. Vpisovanje se vrši do 27. t m, v pisarni Udruženja v dramskem gledališču od 15. do 16. ure. Sprejemni izpiti bodo v nedeljo 28. t. m. ob 10. uri dopodne v foeyu dramskega gledališča. Udruženje prosi reflektante, da se do 27. t. m. zalase, I ker se pozneje ne bo nič več sprejemalo. Fransofs GoppJe. Kos kruha. Mladi vojvoda de Hardimont le bival v Aix na Savojskem, kjer se je lečila * zdravilno vodo njegova znamenita kobila P4-richoie, ki je bila nekaj obolela pri poslednjem Derby. Bilo ie ravno po obedu. Vojvoda je slučajno pogledal in prečital po- roči o porazu pri Reichshoffenu. Izpraznil je čašico chartreuse, poklical sltgo ter mu naročil, nai takoj pospravi urtliago: dve uri kasneje Je sedel v pariškem brzovlaku In hitel naravnost v sprejemno pisarno, da se zapiše v seznam prostovoljcev. Čeprav je od devetnajstega pa do petindvajsetega leta živel v obilici In raz- koMu, čeprav je ubijal čas na dirkah in v cmdoarjlh subrat je vendar enkrat nastopil trenutek, ko se je spomnil, da je Euguer-tand de Hardimont istega dne kot sveti Lutovik umrl na kugi v Tunisu, da je Jean de Hardimont vodi! veliko armado pod Du Gulsellnom in da je Prancois-Henrl de HaT-dimont padel prt Fontenoi. čeprav je mladi vojvoda precej otopel pri svojih škandaloznih aferah ln tekom svojega bedastega ljubimkanja z Lucy Vlolette, primadono gle-* dallšča des Nudltčs-Parlstennes, je vendar začutil, kako mu je zavrela kri nad grozno klofuto, ki jo ie dobil francoski narod s tem, da je bil poražen v bitki na francoskih tleh. i In tako je stal Henry de Hardimont, strelec druge stotnije tretjega polka, član l'Jockey-kluba, v prvih dnevih novembra teta 1870, s svojim oddelkom na straži pred »duto des Hautes-Bruyferes, ki Je bila v naglici utrjena in ki so jo branili topovi trdnjavice de Bicetre. To 1* bil puščoben kraj: razbrazdana, blatna cesta se je vila mimo opustošenih poljan k osameli gostilni, kier so taborili Vojaki. Nekaj dni popreje ie bila na tem mestu praska; nekatera drevesa ob poti so bile po sredi pretrgale kroglje, vsa ostala pa so nosila na skorjah večie ali rranjše brazgotine. PogJed na poslopje samo je bH grozen: »treha Je bila preluknjana od granat in zidovje je bito kakor obrizgano s krvjo. Najbolj žalostno sliko pa so nudile razbite lope, biljard, gugalnica ln pa nad-pisi nad durmi: Društveni prostor — Absint — Vermut — Vino, liter 60 centimov; — to vse je s kruto ironijo spominjalo na prejšnje nedeljske zabave. Nad temi ruševinami pa se je bočilo tnrobno zimsko nebo, pokrito z velikimi svinčeno-teikimi oblakL Nebo je bilo nizko, grozeče. sovražno. Pri gostilni le stal mladi vojvoda; na rami je Imel puško, čepico si je potegnil na čelo, roke je tiščal v Žepu; tresel se je od mraza v svojem ovčjem kožuhu. UdajaJ se je tegobnemu sanjarenju ter gledal na bilžnje griče, ki so bili napol skriti v megli in kjer se Je od časa do časa pojavljal oblaček dima in oglašal tresk Kruppovih topov. Naenkrat pa je začutil glad. Pokleknil je in vzel iz svoje cule, ki le donela ob zidu. velik kos komisnega kruha; ker Je bil zgubil nož, je odtrgal grižljaj in polagoma jedel. Toda po par grižljajih ie že omel dovoli. Kruh je bil trd in je Imel grenek okus. Svež kruh pa so imeli dobiti še-le prihodnji dan, seveda ako lntendanca tako odloči Ah, posel resni bil lahek; ni čuda, da se je spominjal na svoje prejšnje obede, ki jih je bil smatral za običajno stvar, da seda pri velikem oknu v Caf6 Anglals ln da mu strežejo. Naročil si Je — malenkost — ko-telet ln mešana jajca s špargljevlmi glavicami, natakar pa. ki pozna njegove navade, Je medtem ie postavil na mizo steklenico starega dobro ohlajenega Leonvlljčana. Grom in peklo! Lepi časi so bili to, zdaj pa moraš životariti tako bednoj In v navalu nestrpnosti je Vrgel mladi mož kruh v blato. • V tem hipu se je. pojavil med vratini gostilne vojak; sklonil se je, pobral kruh, šel nekaj korakov vstran, ga obrisal z rokami in ga jel hlastno ivežiti. Henri de Hardimont, ki se je že sramoval svojega dejanja je s sočutjem opazoval reveža ter občudoval njegov izvrstni tek. Bil je to dolg, velik, precej slabo ra-ščen fant z vročično žarečimi očmi, in zanemarjeno, razraščeno brado; bil Je tako suh, da so se mu ostre lopatice jasno poznale pod oguljenim plaščem. — Ali sl lačen, tovariš? ga je vprašal vojvoda in stopil k njemu. — Saj vidiš, je odgovoril s polnimi us trni. — Oprosti mi. Tega kruha ne bi bil zavrgel, če bi bil vedel... ■, , , — NIC ne stori, ga je prekinil vojak, — nisem Izbirčen. — Vseeno, je Tekel plemič, — grešil sem in to me mrzi Nočem, da bi slabo mislil o menL Imam steklenico starega konjaka... pojdi, da se napijeva. — .. Vojak je pojedel. Vojvoda je trčil ž num ln novo prijateljstvo Je bilo sklenjeno. — Kako se pišeš? Je vprašal vojak. — Hardimont, je odgovoril vojvoda in zamolčal svoj naslov. In tl? — Jean Victor. — Vsi tovariši me imenujejo tako... Bil sem v bolnici... Pri Chltillom sem bil obstreljen... Ah, tara v bolnici je bilo dobro, imenitno konjsko juho smo dobivali... Ampak bil sem samo malo ranjen; doktor me je poslal zopet nazal k polku ln sedaj naj zopet umiram gladu... Verjemi ma, prijatelj, stradal sem. odkar sem živ. — , , . Ta strašna beseda je presenetila plemiča, ki se je bil pravkar zalotil pri bolestnih spominih na svoje prejšnje obede v Cafč Anglals. Vojvoda de Hardimont je skoraj z grozo motril svojega tovariša. Ta pa se je bolestno zasmejal ter razgalil svoje gladne volčje zobe, ki so se strašno Jaii od njegovega groznega obličja. In kakor bi bil razumel, da mora svoje besede pojasniti, je dejal: — Čujte, je rekel in nehal naenkrat tikati svojega tovariša, bržčas, ker je spoznal, da ima pred seboj srečnega, bogatega človeka, — sprehajajva se malo, da nama n« zmrznejo toge. Pripovedoval Vam bom reči kakršnih še niste slišali v svojem življenju... Imenujem se Jean-Victor, samo to ime imam, kajti najdenec sem in edini lepi spomin mojega detinstva je spomin na one čase v najdenišnlci. Tam smo Imeli čiste rjuhe na svojih posteljicah in smeli smo se igrati v prelepem vrtu, pod visokim drevjem. Tam ie bila tudi usmiljenka, dobra in mlada, bleda kakor vosek, — bila je bolna na pljučih; njen ljubljenec sem bil in mnogo raje sem se sprehajal ž njo kot igral s tovariši, kajti privijala me je k sebi in me gladila s svojo tenko, toplo roko... Toda, ko sem izpolnil dvanajsto leto in prejel prvo obhajilo, sem pričel spoznavati bedo. Uprava najdenišnice me je dala učit k pletilcu stolov v predmestju Saint-Jaques. Pletenje ni nobena prava obrt in ni se mogoče preživljati ž njo; to sodim po tem, ker moj gospodar često ni mogel niti nas, svojih vajencev, prehraniti. Tam sem začel stradati. Mojster in njegova žena — pozneje sta bila umorjena — sta bila povrhu vsega strašna skopuha in kruh, ki sta nam ga rezala le v majhnih koščkih, ie bil ves dan pod ključem. Zvečer, ko nam je žena podajala večerjo, bi Jo morali videti, kako je vzdihovala pri vsaki žlici Juhe, ki smo jo nosili v usta... Druga dva vajenca — bila sta Lz zavoda slepcev — nista bila tako nesrečna kot jaz; čeprav se jima ni godilo bolje, pa vsaj nista videla sovražnih pogledov te ženske, kadar nam je podajala juho... Naj-večja uesreča pa je bila, da sem neznansko rad jedel! Pa to vendar ni moja krivda?!.. Neprestano lačen sem se učil tam tri leta... Tri letal! V enem mesecu se naučite te obrti; toda uprava najdenišnice ne more vsega vedeti in nima pojma, kako izrabljajo otroke... Vi ste se začudili da sem pobral ta krajec v blatu? O, takih stvari sem bil vajen: nabiral sem skorje v smeteh in če so bile le pretrde, sem jih namakal čez noč v umivalniku... Tudi koščki kruha, ki jih deca, gredoč iz šole meče vstran, so bili del moje hrane. Če so tne kara poslali, sem vedno skušal priti v bližino šole... Ko je bilo moje učenje pri kraju, se nikakor nisem moK*l preživiti s svojo obrtjo. Poskušal sem v$e mogoče verajte ml hotel sera delati! Podajal sem zidarjem opeko, pomagal v skladišču, pometal in ne vem, kaj še vse. In vedno je trajalo le kratek čas, pa sem bil zopet brez dela! Ah, kako me je zvijalo, kadar sem Šel mimo trgovine z jestvinami! K sreči sem se vedno spomnil svoje dobre pestunje Iz najdenišnice, ki mi Je bila neprestano zablčevala, naj ostanem pošten. Zdelo se mi je, da vedno čutim na čelu toploto njene male roke... Konečno pa sem z osemnajstimi leti odšel k vojakom... Saj veste sami najbolje, vojak dobi ravno toliko, da ne umre gladu... In sedaj —* skoraj smešno je — imamo vojno in glad. Iz vsega tega lahko spoznate, da nisem lagal, ko sem Vam dejal, da sem vedno stradal In Stradal! • Mladi vojvoda je bil dobrega srca in ko je čtil to obupno tožbo moža, ki ga je uniforma delala njemu enakega, je bil globoko ganjen. Na srečo je pihal veter ter sušil solze, ki so mu stopile v oči. — Jean-Victor, je rekel In tudi on ga ni več tikal, kar je s prirojeno rahločutnostjo spoznal, da to ne bi bilo umestno, — če preživiva to grozno vojno, se bova zopet videla in upam, da Vam takrat pomorem. Zdaj pa žal ni peka v bližini, zato si razdeliva dnevno porcijo, moja je zame itak preobilna. Tako — kot dobri tovariša! In oba moža sta si krepko stisnila roke. In ker je bila že noč in sta bila oba utrujena, sta vsttpila v gostilno, kjer Je že okrog dvajset vojakov počivalo na slami. Legla sta drug poleg drugega In trdno zaspala. Okrog polnoči se le zbudil Jean-Victor, bržčas ker je bil lačen. Veter je razgnal oblake in lunin žarek je prodrl skozi špranjo v strehi ter obseval svetlo, lepo glavo vojvodovo; spal je kot Endymlon. Jean-Victor ga je opazoval, še vedno pod vtisom njegove dobrote, z naivnim občudovanjem. Ta hip je odprl stražmojster vrata ter poklical imena petih mož, ki so bili določeni, da izmenjajo prednjo stražo. Vojvoda Je bil med niitni, a se ni vzbudil ko ga je poklical. Stev. 218, »NARODNI DNEVNIK«, 27. sept I9Z4. Stran 3* Dnevn® vesti. t Dr. Pavel Turner. Včeraj v četrtek opoldan se je po Mariboru bliskovito raznesla vest da ie ob tričetrt na 11. uro umrl v svoji vili na Krčevini dr. Pavel Turner. Na Narodnem domu je v znak žalosti takoj zavihrala črna zastava. Dr. Pavel Tur-ner je bil rojen dne 21. januarja leta 1842 v Framu pri Mariboru. Ljudsko Solo je dovršil doma, srednjo pa v Mariboru in na Reki. Univerzo je študiral Do raznih središčih Evrope in postal doktor filozofije, vendar v javno službo ni vstopil, ostal je vzgojitelj raznih mladih aristokratov. Svoječasno bi bil moral biti imenovan za profesorja na zagrebškem vseučilišču, kar je pa radi nekih intrig izostalo. Pokojnik je bil visoko izobražen in ker je prepotoval vso Evropo in tudi druge zemlje, osebno znan*z večino velikih slovanskih in drugih mož. Bil ie stalen sotrudnik »Slovenskega Naroda« in »Ljubljanskega Zvona«, kjer je pisal pod psevdonimom Ahasver. Svojemu narodu in svojim naprednim in svobodomiselnim načelom je ostal vedno neomajno zvest In je kot značaj tudi umrl ter zapustil Vse svoje velike premoženje — narodu. Pokojnik je bil v sredo še na vrtu, kjer se je sprehajal popoldan pa mu je Postalo slabo in je proti polnoči zapadel v agonijo, ko ga je zadela kap. V tem stanju je tudi umrl, mimo in brez bolečin. Ob smrtni postelji so bili navzoči zdravnik- dr. Marinič, ravnatelj Žtnavc in njegova gospodinja ga Ku-npvlčeva. Pogreb se vrši jutri v sobote popoldan in se ga udeleže razen občinstva tudi vsa narodna društva. Večen mn spomini — Krali v Vukovaru. Te dni ie napravil kralj Aleksander iz Beli izlet v Vukovar. Kralja ie spremljal njegov adjutant Mažuianič. Ko ie privozil kraljev avtomobil v mesto, je prebivalstvo pohitelo na ulice, razobesilo zastave in navdušeno pozdravljalo priljubljenega vladarja. Kralj se fe množici ginjen zahvaljeval za ovacije. V Vukovaru ie povabil kralj na lov barona Josipa Rajačiča. — Odkritje spomenika Nikolaju Zrinjskemu. Dne 24. t. m. ie bil odkrit pri cer-kvici sv Helene pri Čakovcu marmornat spomenik Nikolaju Zrinjskemu, ki ga je 1. raztrgal drvji prašič- Spomenik so od-«■111 člani Bratov Hrvatskega Zmaja s pomočjo delniške družbe »Slavonija«. ~ V lepoglavski kaznilnici. Po konča- Pravniškem kongresu v Zagrebu je oapoiovalo 250 pravnikov v državno moško kaznilnioo v Lepoglavo. ki leži ob lo-kaun progi med krajema Ivanjci in Golubo-Vec. Lepoglava je znana že iz srednjega Veka po nekdanjem samostanu očetov Pav-lincev iz reda Vincencija Pavlinskega. Velik del hrvatske narodne kulture poteka iz tega samostana, kjer so svojčas imeli Pav* iinci svojo avtonomno vi90ko šolo. Tu se 3e vzgajalo veliko število hrvatskih plemiških sinov. Celjski grofje so imeli tod svo-» posestva, ki so jih pozneje poklonili samostanu. V Lepoglavi je študiral in je tam tudi pokopan sin ogrskega kralja Matije Korvina. Po znanih hrvatsko - madžarskih bomatijah 1. 1848 je bil samostan ukinjen in Je prešel v last zagrebške kaptolske gospode, ta pa je samostan odstopila banu, *5 Se ustanovil tu kaznilnico. Leta 1914 Je bila poleg stare kaznilnice dograjena nova, Moderna kaznilnica po irskem sistemu. — Pravnike je pozdravil ob prihodu inšpektor dr. Mflan Kostič, dolgoletni bivši ravnatelj mltroviške kaznilnice. Ravnateli kaznilnice dr. Jožef Saban, znan iz Heroigo-Ujeve brošure »Lepoglavski vampir«. Je *azložil gostom zgodovino kaznilnice. Prav. biki so si nato ogledali posamežne delav-Jdce, kjer so zaposleni v različnih obrita kaznjenci. Obiskali so tudi tvornieo »Pen- — Pokonci Hardimont — ie ponovil Podčastnik. — Dovolite mi, stražmojster, je dejal Jean Victor in vstal. Jaz pojdem zanj... tako dobro spi... in moj tovariš je... — Ce hočeš... Pol ure kasneje je počilo nedaleč par Strelov. Hipoma so bili vsi na nogah, škodili iz gostilne in se ozirali, držeč prste na Petelinih, previdno po planjavi. — Koliko je ura? je vprašal vojvoda. — Jaz bi moral iti danes na stražo. Nekdo Je odgovoril: — Jean-Victor Je Šel za Vas. V tem hipu so zagledali vojaka, ki je tekel po cesti proti njim. — Kaj je — so ga vprašali, ko Je pribežal, ves zasopljen do njih. — Prusi so nas napadli — pozori —- la tovariši? — So za menoj... Le ubogi Jean-Victor. — Kaj je z njim? Je zakričal vojvoda. —• Dobfl je krogljo ravno v čelo... Niti črhnil nL • Preteklo zimo okrog druge ure zjutraj Je zapustil vojvoda de Hardimont v spremstvu svojega prijatelja grofa de Saulnes «*rcie; zaigral je bil sto luisdorov in bil itftfee volje. — Ce Vara ie prav, Andrč, Je dejal svojemu spremljevalcu, — poideva peš... Rftd bi se nadihal svežega zraka. ~ Kakor Vam Je drago, ljubi prijatelj... tlak je sicer slab Poslala sta torej vozove naprej, zavihala ovratnike pri suknjah in odšla v smeri Proti la Madeleine. Nenadoma se je zadel Vojvoda s koncem čevlja ob neki predmet; bfl je velik, blaten kos kruha. V največje začudenje grofa de Saulnes *e je vojvoda de Hardimont sklonil, pobral kos kruha, ga skrbno obrisal s svojim svilenim robcem in ga potožil v polno svetlobo na bližnjo klop. — Kaj pa počnete? se je smejal grof. Kaj Vam je prišlo na misel? — To je spomin na reveža, ld je zame žrtvoval svoje življenje, je rekel vojvoda s trepetajočim glasom. — Ne smejte se, dragi »Oj; ostaniva nrljatellal Ljubljana, 26. septembra. £aia», ki stoji znotraj obzidja kaznilnice in kjeT izdelujejo kaznjenci ob strojih razne šolske potrebščine. Momentaho se n aha« v kaznilnici 1043 kaznjencev, a prostora je za 1500 ljudi. Med kaznjenci je tudi blizu 200 Amavtov, ki so bili prvotno v okovih, a jih je kralj pomilostil in so jim železje odvzeli. Bivši komunistični poslanec Sima Markovič je tudi v lepoglavski kaznilnici in bo kratkem prestal svojo kazen. Uprava kaznilnice je priredila pravnikom velik banket, nakar so se gostje vrnili proti Zagrebu in od tod na svoje domove. — Zagrebška »Riječ« javlja da so vse vesti o njenem prenehanju neresnične. Za enlcrat objavljamo ta demanti brez komentarja. — Nov časopis. Dne 5. oktobra prične izhajati v Beogradu nov politični tednik pod naslovom »Istina«. Lastnik in urednik »Isti-ne« bo dr. Liuba Popovič, bivši poslanec. — Reorganizacija Pasteurjevih zavodov. Ministrstvo narodnega zdravja je delegiralo posebno komisijo za pregledovanje in reorganizacijo Pasteurjevih zavodov v Nišu, Sarajevu, Splitu, Novem Sadu, Zagrebu in Celju. — Rezervni oficirji iz teritorija Drav. div. oblasti so vabijeni na sestanek dne 4. oktobra t. L ob 20. uri v salonu restavracije pri »Levu«, da slišijo poročilo dne 5. septembra t L izvoljenega pripravljalnega odbora. Želeti je tudi obilne udeležbe od strani izven ljubljanskih rez. oficirjev. — Pripravljalni odbor. — Jugoslovensko-Češkeslovsška Liga v LjubljanJ priredi v pondeljek, dne 29. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Mestnega doma predavanje s skioptičnimi slikami: O češkem modernem kiparstvu in slikarstvu. — Predava dr. Fran Mesesnel, asistent umetnostnega zgodovinskega seminarja na ljub. univerzi. -- Vstopnina 5 Dm za osebo, za dijaštvo 2 Din. — Na novo prežigosanle steklenih mer. Trgovinsko ministrstvo je izdalo ukaz, da se imajo vse steklene in druge mere pre-žigosati z novim uradniškim žigom. Cimen-tiranje se prične v Ljubljani te dni. Zahtevalo se jo, da bi moral vsak gostilničar znositi vse steklenice, vrčke itd. na merosodni urad. Po organizaciji pa se jc izposlovalo, da se bode vršilo cimentiranje in žigosanje pri gostilničarju na domu. Takse za to delo, se imajo plačati na licu mesta. Priporočamo, da sc gre uradnim organom vljudno na roke, ter vso merično posodo predstavi v žigosanje, ker se bo sicer pri eventuelnf reviziji nežigosane mere krotkomalo odvzelo. —■ Zadnja pot dr. Slobodana Ribnikarja. Včeraj so pokopali v Beogradu ravnatelja »Politike« dr. Slabodana Ribnikarja. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi iz vseh krogov beograjskega prebivalstva. Na zadnji poti so spremili vrlega narodnega borca zastopniki raznih kulturnih organizacij, predstavniki vlade s predsednikom Ljubo Davidovičem. Pogreba se je udeležila vojaška godba. Ob odprtem grobu je govoril med dragimi tudi pisatelj Nušič. Ko so položili krsto v grob, je oddal oddelek vojaštva salvo iz pušk. — Zenačenje davkov. V finančnem ministrstvu je izdela načrt za zakon o zena-čenju davkov v vsej državi. — Vlada in dobrovoljcL Ministrstvo agrarne reforme je določilo svojega zastopnika, ki ima nalogo, da posreduje med vlado in dobrcrvoljci radi razdelitve zemlje v osješki oblasti. Kakor znano, je prišlo takoj ob nastopu nove vlade do spora med dobrovoljci in ministrstvom agrarne reforme. Spor so povzročili bivši lastniki posestev. Pričakuje se, da bo spor rešen v prilog dobrovoljcem. — Tatvin« po železnicah. Prometno ministrstvo Je sprejelo-v zadnjem času šte-vine pritožbe s strani naših in inozemskih trgovcev TadI tatvin raznega prevoznega blaga po železnicah. Ugotovljeno je, da izvršujejo tatvine po večini tisti, ki so zaposleni v sprevodni službi. Prometno ministrstvo je odredilo, da se Imajo v slučaju tatvine pozvati na odgovornost solidarno vsi člani sprevodnega osobja, ako ne naidejo pravega krivca. — Usposobljenosti?« preizkušnje za osnovne to meščanske šole se prlčno na drž. moškem učiteljišču v Ljubljani dne 4. novembra 1924 ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenosti pve'zkušn)i naj se prediože po šol-skem vodstvu pravočasno okrajnemu šolskemu svetu, da bodo najpozneje do dne 25. oktobra v rokah Izpraševalne lcomislje. v?01.* ni 3)11 pripuščen, bo pravočasno obveščen. Posebnih vabi! k izpitom se ne bo pošiljalo. — l2ptašetialna komisija za osnovne m meščanske šole v Ljubljani — Znani francoski pisatelj Anatol rranče, ki je nedavno nevarno obolel, je ozdravel in odpotoval na svoja posestva. — Pravo veselje ni doma med pivci, pijanci m plesalci, temveč v poštenem, zadovoljnem, nedolžnem srcu. O ten? se boste prepričali ako zahtevate eno številko našega lista — brezplačno — na ogled. »Mladi junak«, Ljubljana, Poljanski nasip io. OoptSi Ljubljana. J— V znamenju alkohola. Dva prijatelja alkohola, brezposelna privatna uradnika O.-kov Tonček in S.-jev Francelj sta našla včeraj, — kakor skoro vsak dan, — »žrtev« ki je napolnila njuna obširna želodca in svojega lastnega do vrha z rujno kapljico. Kaj čuda, da so postale čez par ur sicer puste buče »brihtne«, da so se trojici raz-vozljali jeziki in se je razvila politična debata, ki se je kmalu poostrila v srdit prepir. S.-jev Francelj je zavzemal or junaško stališče, »žrtev«, star »cuksfirar 17nar« po poklicu mdar pa »komunistično«. O.-kov Tonček, vulgo »Zastonjkrepčavček« je nastopil — z o2irom na politično prepričanje gostitelja — seveda tudi kot aranžiran komunist. — Tekom prepira je prišlo med Tončlconi in Franceljnom do osebnosti. Očitala sta drug dTugemu razne nečedne stvari. Ker pa je hotel biti vsak izmed njiju seveda popolnoma čist in nedolžen, se je podala trojica prostovoljno na policijsko ravnateljstvo, češ ono naj razsodi če imata Tonček ali Francelj kaj slabega na vesti. Tam pa so vrgli trojico veh. Zato se je nadaljeval prepir na cesti pred policijskim ravnateljstvom in kmalu so začele padati zaušnice, udarci s pestjo itd- — Bilo je popoldne ob treh, zato se je hitro nabralo vse polno gledalcev, ki so spremljali najefekt-nejše momente rokoborbe s salvami grom' kega smeha. — Naposled se je podala trojica vsa povaljana in blatna še enkrat prostovoljno na policijski urad, kjer pa so jim svetovali, naj se hito 'zgube, drugače jih bodo pridržali vse tri v špehkamri. To je pomagalo in razburjeni duhovi so se pomirili. Danes pa hodita Tonček in Francelj z velikanskim mačkom žejna po Ljubljani in iščeta nove žrtve. 1— »Našla se je na ulici šolska knjiga »Livii ab urbe condita«. Kdor io Je izgubil, jo dobi na Bleiweisovi cesti št. 21, visoko pritličje. 1— Komercijalni tečaji na trgovski akademiji v Ljubljani se otvorijo zopet i 1. oktobrom 1924. Poučevalo se bo knjigo' vodstvo, trgovska korespondenca, trgovin-stvo, narodna ekonomija, tTgovstvo, obrtno in menično pravo, angleščina in nemška stenografija In sicer v večernih urah od 18. do 20. ure. Ukovina znaša od ure 5 Din. Tečaji trajajo 6 mesecev. Vpisovanje se vrši dne 29. In 30. septembra od 18. do 18. in pol na dvorazredni trgovski šoli na Kongresnem trgu št 2. I. nad. 1~ Kavarna Jadran. Vsak večer koncert prvovrstne damske kapele. Začetek ob 2J. uri. Za obilen obisk se priporoča cenjenemu občinstvu Zima, kavarnar, Breg, Turjaški trg 6. Maribor. •i „Stenlcol najboljše sredstvo proti stenicam. Glavna zaloga. Drogerija A. KANC Ljubljana, Židovska ulica 1 Otvoritev češke šoie. Češki klub otvori v nedeljo dopoldan ob 10. uri v šoli v Cankarjevi ulici svojo dopolnilno šolo za češko deco. Si duo facinut idem..,? Socialistična »Voiksstimme« se zelo huduje na Narodni blok in posebno na nacijonaliste radi agitacije za nedeljske volitve ter napada policijo, češ. da je bila pristranska. Prav nič se pa ne hudujejo nad svojimi »Udarniki«, ki so agitirali okrog v uniformah, lepili plakate in celo odganjali ljudi od shoda, ki ga je imel blok za pridobitne sloje v soboto zvečer v Gambrinovi dvorani. Policija jih je videla in — nobeden ni bil aretiran. Gospoda pri »Voiksstimme« pač ne mora biti objektivna. Mariborska Glasbena Matica slavi letos petletnico svojega orkestra. Priredila bo v proslavo več koncertov. Smrtna kosa. V javni bolnici je 24. t. m. umrl na vodenici bivši magistrata! ‘vrad-nik Alojzij Hofer. — V pondeljek te umrl v 5? letu trgovec Alojzij Hobacher na Aleksandrovi cesti. — V nedeljo ponoči je zadela kap zasebnico Katarino Schantzer. Roparski napad pri Sv. Lenartu v SL gor, V noči od nedelje na pondeljek je neznan moški napadel na cesti med Sv. Lenartom in Sv. Trojico v Slov. gor. posestnika Vincenca Kinkla iz Parttaja, mu z gorjačo prebil lobanjo, da se je onesvestil ter ga na to docela oropal. Kinkla so prepeljali v bolnico v Maribor. Mariborska Jugoslov. češkoslov. liga priredi v nedeljo 28. t m. popoldan izlet k Sv. Urbanu. Pes je obgrizel dne 20. t. m. 10 letno učenko ljudske šole Marijo Goneč, stanujočo na Frankopanov! cesti. Pomoči je moral zdravnik. Dopisi. Slovenska Bistrica. Tukajšnji nadučitelj g. Franc Karbaš je Imenovan šolskim nadzornikom za ljutomerski-radgonski ta šent-lenarski okaj. Naša šola izgubi zelo marljivega, zmožnega m objektivnega upravitelja, kulturna društva pa Izbornega sotnad-nlka. Gosp, Karbašu k zasluženemu imenovan ju čestitamo. — Te dni je bil aretiran in oddan po gornjepoliskavskem orožni-štvu v zapore tukajšnjega sodišča 17 letni posestniški sin Fr. Srebot iz Ritoznoja, radi nenravnega občevanja z dvema viničarskima hčerima, starima komaj po 4 in 7 let. — Rupertov sejem, dne 24. t. m. je bil letos slabo obiskan. Vzrok menda leži v tem, da ima podeželsko ljudstvo radi lepega vremena obilo poljskega dela. Prignalo se Je komaj okoli 250 glav živine. Poselilo pa je sejem izredno veliko kramarjev z manu-fakturnim blagom, ki so napravili trgovcem velike skrbi. Posamezni so prodali sicer ne prvovrstnega blaga v velikih mno-žinath. — Pred kratkim se je pojavilo na pismen poriv tukajšnjih nekaterih mlečno-zobnežev okoli 30 fantov iz Gornje Bistrice oboroženih z gorjačami da dokažejo svojo korajžo. Ker so se pa bistriški pozi-vatelji »junaško« poskrili jo je izkupflo nekaj nedolžnih. Zadevo ima v rokah tukajšnje orožništvo, — Trgovec g. Pinter Lojzek, mlajši je prevzel za našo državo glavno zastopstvo novih senzacionalnih budilk (Mnemosyna), t. j. ur z električnim mehanizmom, ki se potom kontaktnih čepkov d&-jo uključiti za poljubni in večkratni čas, ne da bi bilo treba uro navijati. Zadnje dni je dospelo v Slov. Bistrico več teh ur, ki vzbujajo splošno pozornost. Osobito za šefe večjih pisarn je ta ura opominjevalka neprecenljive vrednosti. — V Četrtek, dne 25. t m, opoldne se je nudil cestnim pasantom na Tržaški cesti pretresljiv prizor, ki J* moral vsakega ganiti do solz. V man pritlični sobici je stanoval že dalje časa pri tukajšnjem zdravnilcu dr. Marcijusu pekovski pomočnik Franc Silak, katerega Je dal ta oholi, Slovencem že od nekdaj nerpijaz-ni magnat, sodnijsko deložiratj z družino Vred, menda radi tega, da se bodo njegovi sinovi, ki študirajo, oziroma so že nastavljeni po Budimpešti in Grazu, ob priliki njihovega prihoda lažje udobno nastavili. Ta hišni posestnik, ki je zasedel na nepojasnjen način v letošnji sezoni v Slatini v Radencih mesto zdraviliškega zdravnika, bi pri teh svojih mastnih zaslužkih ne bfl utrpel prevelike Škode, ako bi imel vsaj nekaj časa še sočutje do svojega bližnjega. Pri nas imamo nekega gospoda, ki nosi duhovniško oblačilo, pod katerim bije zelo sočutno srce. Vrli božji namestnik je pričel igrati vlogo tolažnika nesrečnih duš na ta način, da hoče izgubljeno ljubezen nadomestiti s svojo. Zagledal se je v neko lepo, a nesrečno dekle, ki sicer ni domačinka, vendar biva v Slov. Bistrici že nekaj let. Ljudje se spogledujejo in zadeva postaja vedno bolj jasna. Radi izognitve event škandala bi svetovali temu gospodu, naj bo nekoliko manj goreč v svojih »Liebeser-kldrungali«, bo zanj bolje tako. Duhovnikova ljubezen je cerkev ta oltar, ne pa lepa dekleta. Gospodarstvo. Szboijšanle iosp@dirik@sa stanja v Jugoslaviji Pod tem naslovom priobča »Berii-ner Tageblatt« zelo zanimiv članek svojega beograjskega dopisnika, ki ne nudi samo gospodarskih informacij, pač pa je z o2irora na ugled sedanje vlade v Inozemstvu zelo važen Dopisnik pi še: Leto dni je Jugoslavijo mučila težka denarna kriza. Zdaj se zdi, da se razmere boljšajo, kar so povzročile pravzaprav tri okolnosti: Današnja pogodba v Londonu, obnovljene stvarne dobave in pa tudi izvozna sezona. Zato se tudi izvoz z vsemi sredstvi podpira in se pričakuje, da bo L 1924 prvo leto aktivne trgovske bilance po vojni Denarna kriza je bila tako močna, da so celo pomembne industrijske firme bile v 2adregi pri mesečnem izplačevanju, dasi so odpustile polovico svojega osobja. Tudi država ni imela denarja in več mesecev ni plačala naročil, tako da je bila tovarna za vagone v Brodu prisiljena odpustiti več kakor 1600 delavcev. Zakon proti nameščanju tujezemskih delavcev in nastavljencev ne more izboljšati položaja na delavskem trgu. Le zgoraj navedeni faktorji lahko ožive trgovino in industrijo, vendar treba priznati, da so razmere, ka-koršne vladajo n. pr, pri Praški kreditni banki v Beogradu nevzdržne; tam je zaposlenih čez osemdeset inozem-cev in le majhen del je jugoslovanske narodnosti Listnica uredništva. Članka »Kronski vpokojenci •— pozori* ne moremo objaviti, ker je bil že objavljen v drugih listih in nam pomanjkanje prostora ne dopušča ponatiatovanie že objavljenih člankov. TRŽNA POROČILA. Slive. Vsled 'ddgega prevažanja je bfl izvoz svežih sliv onemogočen, dasiravno » je poskušalo izvozom v Nemško Avstrijo. Pozneje se je posvečalo transportu sltv več pozornosti in blago je prispelo dobro ohranjeno na Dunal kjer se Je prodajalo po 7 do 8 Din. Cere vsem slivam so v padcu /in v zadnjih dneh je znižana cena za 20.000 Din pri vagonu, V Hamburgu imajo še zadostno količino naših sliv od lanske rezerve. Na znižanje cen našim slivam posebno npliva cenena kalifornijska sliva, tol je sicer po kvaliteti dobra. Za vinogradnike. Od 13. do 15. oktobra t 1. se vrše na državnih trtnih nasadih in sicer; 1. v Pekrah, p. Limbuš pii Mariboru; 2. v Gornji Radgoni; -3. v Šmarju pri Jelšah ta 4. v Dramljah (Sv. Uršula) pri Celju, če se prijavi dovoljno število udeležencev strokovna predavanja o vseh k vinski trgatvi in spravljanju vinskega mošta pripadajočih opravilih in manipulacijah. Dostop je prost vsem vinogradnikom, viničarjem ta drugim interesentom, ki prijavijo svojo udeležbo do najkasneje 10. oktobra i. 1. vodstvu dotičnega nasada. X Sladkorna tovarna v Odesi zopet dela. Ena največjih ukrajinskih sladkornih tovaren, zavod Blagonovskega v Odesi ki je 1. 1917 ustavila svoje delo, je pričela zopet obratovati Produkcija za prvo leto je bila določena na 1 in pol milijona pud. X Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 11. oktobra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave 70 ton pllnovega koksa. — Dne 20. oktobra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave vzmeti za odbojnike; pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave 5560 kub. m drv; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave cigaretnega papirja. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni tagovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Šport. Lahkoatletski meeting za prvenstvo srednjih &L V nedeljo, an* 28. t m, se vrši ob 10. uri — In nadaljevanjem ob 14. uri na igrišču S. K, Primor je - Dunajska cesta — lahkoatletski meeting za prvenstvo srednjih šol. Zavod, ki doseža nalvečje Število točk, dobi lepo srebrno darilo, darovano od strani Športne zveze. Ker je to prvi meeting take vrste pri nas ta ker je prijavljenih Čez 120 srednješolcev, pričakuje javnost z velikim zanimanjem to borbo, katera bo odkrila marsikateri talent lahkoatletski, z druge strani se pa pričakuje izboljšanja mnpgih slovenskih rekordov, ker startajo mnogi slovenski letošnji rekorderji in prvaki, kakor Borštnar v skoku v vis, Strekelj — skok ob palici, Deržaj na 3000 m, Orehek v metu kopja ter Koch, Slamič H., Persche in drugi v raznih disciplinah. Vstopnina: navadna stojišča 10 Din; dijaška 5 Din, mladinska do 14 leta 3 Din. Nogometne tekme 28. U m. V nedeljo, dne 28. t. m. se vrše na prostoru Ilirije zopet nekatere važne prvenstvene tekme. Iz I. razreda igrata ob poi 15. uri Maribor In Hermes, ob 16.15 Ilirija In Jadran. Rezervi flirije In Jadrana igrata ob 10.30 dopoldne: iz II. razreda igrata ob 9. uri Korotan (Kranj) in Svoboda. — Hermes zadene v Mariboru, mariborskemu prvaku ta večkratnemu finalistu slovenskega prvenstva, dobro moštvo, ki goji soliden kombi- Posebno veliko se upa od novih nemških reparacijskih dobav, Id prinese delo v deželo. Te dobave so razgibale interesna zastopstva Industrije, trgovine in obrti in na pristojna mesta so bile stavljene zahteve, naj se v bodoče le taki predmeti uvažajo rta račun re» paracb, ki ne bodo škodovali domači produkdJL Za povzdig industrije store privatniki mnogo in tudi država je pripravljena za energično inicijativo. Demokratična Davidovičeva vlada namerava tudi v gospodarskem oziru napeti energične strune, ki bodo visokega pomena za razvoj jugoslovanske notranje in zunanje trgovine. Sedanje ministrstvo stremi za tem, da bi Jugoslavija ne postala »Velika Srbija«, pač pa, da bi postala »Država SHS«, katere zakonom in parlamentarnim uredbam se morajo Srbi ravnotako pokoriti, kakor Hrvati in Slovend. Ce zna hrvaški voditelj kmetov v svojih govorih ostat? zmeren in ciljasvesten, skoro ni mogoče misliti na vrnitev Pašičevega režima. In šele od tega trenutka se bo država pričela notranje fa zunanje politično, kakor tudi gospodarsko trajno stabilizirati, kar doslej, ob neprestanem srbsko-hrvaškem konfliktu ni bilo mogoče. X Reorganizacija bančno tehničnih uredb na Madžarskem. Gospodarska situacija na Madžarskem siK banke, d« reorganizirajo svoj aparat, ta posebno potnotatu vfio tehnično delo. Namesto dela ljudi, hočejo uvesti kolTsor največ mogoče delo strojev, da bi bile na ta način prihranjene človeške energije ta da bi bilo mogoče Izvesti nove odslovitve. Zdaj se vrle poskusi $ strojnim vknllževanjem, kar omogoča vodstvo večih knjig naenkrat na ta način, da se izgotovi primerno število kopij. To ne pomeni samo poenostavljenja vodstva knjig, pač pa tudi kontrole. Mesto * roko pisanih kontokorentov se uveljavijo fotografije kontokorentov, kar bo zopet omogočilo odpustitev večjega Števil* uradnikov. V tem oziru se zdaj temeljito proučuje, vendar ne morejo vse banke uvesti t« novotarije, ker zahteva nabava potrebnih strojev Investiranje velikih kapltalov. X Nakup kož za Rastjo. Trgovsko zastopstvo sovjetske repub’(ke je nakupilo v Nemčiji večje število kož, v celoti 2 ta pol milijona kvadratnih stop. Razven tega so ra2ne ruske organizacije kupile približno 500 tisoč kvadratnih stop. Kože bodo pripravljene ta dodane v 2 mesecih; Rusf bodo plačali v dolarjih. X Padec Izdelovanja železa v Avstriji Kakor se piše, je v drugem četrtletju 1924 znatno padla produkcija železa v Avstriji: Produkcija mehkega železa Je padla proti I. četrtletju od 107.899 t. na 93.172 t; produkcij« jekla je padla od 140.922 na 112.528 t. Meseca junija je delovalo le 20 Martinovih peči proti 25 v aprilu in 31 v I, četrtletju 1924. Produkcija valjanega železa j* padla od 102.415 na 86.786 t Največ)! upa-dek se pozna pri produkciji konstruktivnega železa in tračnic, dočlm je produkcij* žice napredovala. X Prodaja lesa. Samsko * gospodar- stveni urad ogullnske imovine občin* V Ogulinu bo prodal dne 18. oktobra t L Večjo količino raznega lesa na panju. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice * Ljubljani interesentom na vpogled. ; naciiskl nogomet ta beleži letos mnogo 1 uspehov. Ako bosta obe moštvi v formi se x lahko z gotovostjo pričakuje lepe in »ni-rnive igre, rezultat je v tem slučaiu negotov. -- Mnogo težje stališče im* Jadran proti Iliriji. Vendar je znal Jadran baš proti niriil vedno strniti vse sile ta vso borbenost svojega agilnega moštva. Zadnja prvenstvena tekma Ilirija ; Jadran je končal* neodločno 3 : 3. Ilirija je podala pretečeno nedeljo proti Rapldu Izvrstno Igro te ako jo bo znala proti Jadranu ponoviti bo pač zopet dosegla sigurno zmago ta poskrbll*-bo obenem za glavni ulitek publike, — V dopoldanskih tekmah merijo svoje modi mlajše, talentirane moči. Korotan Ima proti Svobodi ugodne Šan3* to utegne dosodi prvo zmago na ljubljanskem terenu. OBLEKE naraltn« naivetja Izbira samo v trgovini O. BERNATOVll MESTNI TRG S Vesele vesti za revmatline. Po svetovni vojni trpi tisoče in tisoče ljudi na težkem revmatizmu in išče leka po raznih kopališčih. Znano pa je, da je mladi ruski zdravnik in bakteriolog Dr. Rahlejev iznašel lek Radlo-Balsamka, izredno sredstvo zoper vse vrste revmatizma. Lek Dr. Rahlejeva temelji na principih proteinov« terapije, ter je prepariran za zunanjo uporabo. Pri uporabi leka Radto-BM* samica revmatične bolečine zelo hitro izginejo in nastopi popolno ozdrav-ljenje. ftadio-Baiasmlca ima tudi to prednost, da je absolutno neškodljiv srcu, ne pušča nobenih sledi ne na koži ne v organizmu, ter se po njegovi uporabi ves organizem popravi, o čemer pričajo priznanja tako profesorjev in zdravnikov, kakor ozdravljenih bolnikov. Bolniki, ki so se zdravili leta in leta po raznih kopališčih so ozdraveli z dvema do tremi steklenicami tegs čudodelnega leka. Lek se izdeluje in dobiva v laboratoriju Dr. Rahlejeva, Be* grad. Kosovska ulica 43. Stfaft A. iNSRODNT DSEVNIK«, 27. sept. 1924 ^»»»»»»»»»»^ •«»■%.< Stev. 21& Sodišče. J 314. K. Z. ALI SAMO »MISLIL Sl JE« IN VENDAR GA JE POLICIJSKI STRAŽNIK SLIŠAL. • Sodnik: >Vi ste France Hren, posestnik pri Grosupljem... Aha, vas pa policaji v oči bodejo.. * AH ste že predkazno-vani?« Obdolženec: »Še' nobenkrat. gospod.* Sodnik: »NI res! Enkrat že in sicer tavao radi prestopka po § 314 k. z., radi katerega vas imamo danes tu. — Kaj pa lažete, imamo vse zapisano! Vas strašno jezi, če stražnik koga aretira. Toženi ste, ker ste zadnjič, ko ste srečali dva policijska stražnika, ki sta gnala nekega pijanca v zapoT. zakričali: »Le prerukaj jih... ampak sta dva, jih ne boš zmogel.« Obdolženec: »Ni res, gospod. Samo mislil sem sam pri sebi, »de b’ Mikuž ta dva ptilcaja mal’ prerukov*.« Sodnik: »Aha, samo mislili ste si, policijski stražnik ima pa taka ušesa, da vas je allSal. St% pač glasno mislili.* Višji stražnik Pirih, kot priča zaslišan, potrdi inkriminirane besede s pristavkom, da so dale obdolženčeve besede pijanemu Mikužu povod, da se je še bolj otresal. Sodnik: »I. kaj vas pa tako pogreje, če furaio kakega pijanca v »špehkamro«?« Obdolženec: »Samo mislil sem si.« Sodba: 50 dinarjev globe, v slučaju ne-Iztirljivostl 1 dan zapora. Sodnik: »Druigič boste prišli v zapor. Do enega meseca vas lahko zapremo. Take Teči mislite doma v postelji.« ORIGINALEN ZAGOVOR GA JE REŠIL. Lojze Slak, delavec na mestni pristavi se je javil dne 16. VIII. bolnega on dobival od Okrožnega urada za zavarovanje delavcev od 16. do 26. VIII, in od 4. do 16. IX. hranarino. Vsega skopaj Je dobil 319 D. Dokazali so mu pa, da je samo prvi dan rzostal od dela, sicer je pa ves čas delal. Sledila ie ovadba radi prestopka goljufije. Pri prvi obravnavi ie priznal, da je porabil denar in izjavil, da je pripravljen škodo poravnati. Obsojen je bil na 1 teden zapora in na povračilo od okrožnega urada prejetih 319 Din. Zoper to sodbo je priglasil vzklic na deželno sodišče. Druga instanca je priziva ugodila v tem zmislu, da je zavrnila, stvar zopet na prvo instanco v ponovno obravnavo, ki se je vršila danes. Zagovor: »Nisem vedel, če se sme delati v takem slučaju, ali ne. Zakaj, še nikdar nisem imel opravka z blagajno. Bolan sem bil pa res. čeprav sem delaL »Imov sm t.«. Težko sem delal, zmagoval sem delo samo zato, ker sem bil zaposlen kot voznik in sem se vozil. Kar sem več zaslužil, kot sem dobil od okrožnega urada hranarine. sem porabil radi bolezni in sicer za od zdravnika predpisano hTano, ker običajne nisem smel jesti.« Sodnik: »K punci bi bili šli raje po denar, ki vam je »triper« pustila, ne pa k Okrožnemu urada. — Zaenkrat ste oproščen — plačate samo 25 dinarjev takse, drugič bo pa huda goljufija.s »KER GA JE SRAM, DA ŠKOFOV LIST TAKO NESRAMNO PIŠE.« Vinko R.. tapetnik je trgal »Slovenca« s časopisne deske pri Jugoslovanski tiskarni. Ko ga je pri tem delu zasačil višji policijski stražnik Rogelj »in flagranti« ter ga stavil na odgovor, je navedel kot motiv dejanja dejstvo, da »ga je sram. da škofov list tako nesramno piše.« — Stražnik ga je gnal na policijsko direkcijo,. kjer so ga pridržali v zaporu ter ga izpustili šele dragi dan popoldne, ko se je ugotovilo, da ima stalno stanovanje v Ljubljani — na- kar so ga ovadili Tadl hudobne poškodbe tuje lastnine sodišču. — K današnji obravnavi ga ni bilo, zato Je bil kontumaciran. Obsojen je bil radi prestopka hudobne poškodbe tuje lastnine v smislu § 468 k. z, na 24 ur zapora. To in ono. Fašisti in Franclja. Med Francijo in Italijo oziroma pravilneje Francozi in fašisti, so se dogodili v zadnjem času čudni mejni Incidenti. Italijanski šovinisti so, kakor znano, mnenja, da ja francoska Savoja, Nlzža in Korzika italijansko ozemlje. Da so med temi šovinisti na prvem mestu, ni treba če posebej povdar-jatL Dosledno temu ca2oru se branijo fašisti frankirati svoja pisma, ki jih pošiljajo svojim prijateljem v francoski Savojl v višini, kakor je določena za pisma v tujino. Njihovi prijatelji ^ Franciji pa se zopet branijo plačati kazen za premalo frankirana pisma. V Nizzi so zlasti na dnevnem redu razni incidenti, kar je naravno, ker velja Nizza kot sedež iašistovskih karbonarov. Francozi gredo sedaj še z občudovanja vredno nobleso preko teh otroških junaštev fašistov na dnevni red, toda tudi njihova potrpežljivost gre h koncu. In da po pravici, kaže sledeči dogodek: Te dni se je pripetil zopet značilen incident v pristanišču Bastija na Korziki. Italijanski parnik z znakom fašija, prenapolj-njen s turisti, je pristal. Pri reviziji se je izkazalo, da nima niti en potnik vidiranega potniškega lista. Ko se je fašiste vprašalo po potnem listu so izjavili, da jim potni list ni potreben, ker je Korzika italijanska zemlja. Francozi kot vljudni ljudje niso hoteli tirati stvari do skrajnosti in pristaniški ka- pitan je dovolil, da smejo v skupinah po deset v mesto. To pa so Italijani ogorčeno odklonili, nakar je tudi Francoze minila potrpežljivost in so dejali Italijanom, da naj takoj Izginejo Iz pristanišča s svojo ladjo. Na obrežju se je med tem nabrala velika množica, ki je manifestirala svoje »italijan-stvo-t s tem, da je pričela ladjo bombardirati s kamni. Tako se je žalostno končalo poitalijančenje francoske Korzike. Nas italijanska nadutost seveda le veseli in samo želimo, da bi doživeli fašisti še mnogo sličnih junaštev. : Odprava Jtalej na Francoskem. Ka-koT znano, je dosedaj eksistirala na Francoskem kazen galej. Zločince so odpeljava-li v Gyano. kjer so bili prisiljeni h galej-nermi delu. Ohenem je pošiljala tja policija nepoboljšljlvce iz vrst poklicnih tatov in Iz vrst že večkrat kaznovanih zločincev. Usoda teh kaznjencev Je bila strašna, kakor tudi usoda paznikov in upravnega uradništva. Edina korist je bila le v tem, da je bila domovina za vedno rešena zločinca, ki je bil poslan tja. Ta sistem je bil večkrat že strastno kritiziran in najbolj se mu je očitalo, da ne zadošča namenu kazni, ker ni vodil k po-boljšanju zločinca. V poslednjem času se je žumalist Albert Londres z vrsto člankov zavzel za izboljšanje teh razmer in s pestrimi barvami slikal bedo galejcev v Gspani. Njegov glas je našel v javnosti velik odmev in končno se je celo vlada pričela zanimati za to vprašanje in imenovala najprej posebno komisijo, da prouči tamošnje razmere. Ko je bil oddan referat te komisije, se je vlada odločila, da ne bo več pošiljala obsojencev k prisilnemu delu v Orana S človeškega stališča je ta odlok vsekakor hvale vreden, vendar nastane vprašanje, kaj počne ravnateljstvo državnih za- porov z lavino blata, moralne bede in po* kvarjenosti, ki zdaj poplavi ječe v Franciji. : Muzej neumnosti. Na Dunaju vzbuja veliko pozornost nenavaden načrt treh nudi: osnovati inuzej neumnosti. Kaj bi spadalo vse vanj, je pri ogromnem materljalu težko opredeliti. Vsekakor bi prišli v poštev predvsem vsi sodobni reprezentanti neumnosti, kakor gotovi .ministri, generali, diplomati, profesorji, pisatelji itd. Slavni neumni ljudje preteklosti bi bili sedanjost? ohraftjeni z voščenimi figurami. Nadalje W se oziralo na razne uradne akte, mars&jfr tere zakone in tudi literarne produkte. ideja Zasluži vsekakor priznanje, ker je re? čtidno, da človek doslej še ni ustvaril nnw žeja za svojo neumnost, ko ima sicer z* vsaka stvar svojo palačo. Vendar so Dunap čani v zadregi glede ravnatelja. Doslej š| niso našli moža, ki bi bil sposoben rodi" rtiuzej fieumnosti. Upravna komisija bi bM Pa nevarna, ker bi gotovo člani med semfl poskušali vtakniti drug drugega v razstavno omaro. Ti : Amerlkanskl genral o voinl s pital* Glasom poročil iz Filadelfije je -Squier zjavil Franklinovemu zavpdu v Filadelfiji pred zborom učenjakov, da bodo * bodoči vojni metala smtonosne pline letate, kontrolirana s pomočjo Hertzovih valov, ro mnenju generala Squira bi zadostovalo ‘e malo Števno letal, da bi se v dveh dneh po* gubill celi narodi. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«« Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubflari* m fOCARTOCfBlMOllGIE TARZAN IN SVET tV sekundi je bila opica zopet na nogah in se znova lotila Tarzana. Tokrat resno, ker sta se oba sprijela in se grizla, dokler niso prsti opičjega člo-,veka dosegli grla svojega napadalca. Tedaj se je znladi samec takoj udal. Ko je tiho ležal na tleh, ga je Tarzan spustil In vstaL Mlade opice ni hotel ubiti, pač. pa le poučiti Jn obenem pokazati drugim, da je še zmirom njihov mojster. Nauk je uspel, ker so se odslej mlade opice Izogibale Tarzana, kakor se spodobi za mladiče, če so starejši in ugledni člani plemena v bližini. Obenem tudi starejši samci niso poskušali omejevati Tarzanovih predpravic. Samice so bile s svojimi mladiči nezaupljive napram njemu in če se jim je preveč približal, so rjoveč planile nanj. Potem je bil Tarzan toliko pameten, da je skočil v stran in jim ni storil 'nič žalega, kakor je to običaj pri opicah; le pobesneli samci napadajo matere. Cez čas so se ga privadile tudi samice. Kakor prejšnje čase je hodil Tarzan zopet z opicami na lov in ko so spoznale, da je pametnejši od njih, ker Jih je vodil zmirom k najboljšim virom ta ker je lovil s svojo zanjko okusno divjačino, ki so jo le redkokdaj okušale, so ga zopet spoštovale kakor nekdaj, ko je bil še njihov kralj. Tako so ga zopet izvolile svojim poglavarjem, ko so zapustile amfiteater in se podale na svoja romanja. Opičji človek je bil s svojo usodo popolnoma zadovoljen. Sicer ni bil srečen — sreča je bila zanj za zmirom izgubjena — toda bil je vsaj kolikor mogoče daleč od vsega, kar bi ga spominjalo njegove bolečine, 2e davno je opustil namen, da bi se vrnil nazaj h kulturi in zdaj se je tudi odločil, 'da ne obišče več svojih prijateljev Wazirov. Odtekel se je človeštvu za zmirom. Kot opica je pričel živeti in kot opica je hotel tudi končati. Le ene stvari ni mogel izbrisati iz spomina in sicer, da se žena, ki jo je ljubil, nahaja ne daleč od okrožja njegovega plemena. Otresti se tudi ni mogel strahu, da je neprestano v nevarnosti. In kako slabo je čuvana! Vsaj je videl, kako se je Clajrton bedno ponašal! Čim več je Tarzan premišljal, tem boli se je oglašala njegova vest. Končno si' je očital, da je zaradi svoje egoistične bolečine in svojega ljubosumja pozabil na varnost Jane Porter. Od dlje do dne se Je ta misel vztrajnejše oglašala in končno se je skoro odločil, da se vrne k obali ščitit Jane Porter in Claytona. Tedaj pa je prejel vest, ki je izpremerdla vse njegove načrte in ga kakor norega pognala proti vzhodu, ne da bi se oziral na kakšne nevarnosti. Predno se ie Tarzan vrnil k opicam, je mlad samec, ki ni pri lastnem plemenu našel nobene družice, odpotoval po običaju skozi divjo džunglo, kakor potujoč vitez iz starih časov, da si pridobi lepo damo sosednjega naroda in jo odpelje domov. Vrnil se je ravnokar s svojo nevesto in hitel pripovedovati svoje doživljaje, predno jih pozabi. Med drugim je poročal o velikem plemenu čudnih opic, ki jih je spotoma srečal. Bili so sami poraščeni moški obrazi, je pravil in med njimi je bila le ena samica, še svetlejše polti kakor ta tujec. Zraven je s prstom pokazal na Tarzana. Opičji človek je pazljivo poslušal in stavil potem par vprašanj, da je opica, duševno precej neokretna, komaj mogla dovolj hitro odgovoriti nanje. »Takšni so bili.« »So imeli okrog pasu kože Nume in Sbeete in palice in nože?« »Da.« »So imeli rmene obroče na rokah in nogah?« »Da.« »In samica Je bia majhna, ozka In zelo bela?« »Da.« »Kaj je bila istega plemena ali le letnica?« »Veli so jo za roko, večkrat tudi za lase, ki so rastli na njeni glavi, jo venomer suvali in bili. O, bilo jih je res lepo gledati.« »O bog,« je mrmral Tarzan. »Kje so bili, ko si jih videl in v katero smer so šli?« je nadaljeval opičji človek. »Bili so pri veliki vodi za nami.« Zraven pokazal proti jugu. »Ko so šli mimo mene, so šli proti jutru, v goro, ob vodi.« »Kdaj?« je vprašal Tarzan. »Pred polovico meseca.« Brez nadaljnih besed je Tarzan skočil na drevo in i2ginil v smeri proti začaranemu mestu Opar. Kako se je Tarzan vrnil v mesto Opar. Ko se je Clayton vrnil k drevesu, kjer so si on in njegovi tovariši zgradili bivališče in ni našel Jane Porter nikjer, se je prestrašil. Thuran je bil zopet pri zavesti, ker je mrzlica naenkrat prešla, kakor se večkrat zgodi v onih pokrajinah. Toda Rus je bil še slab in Je mirno ležal na travi drevesne koče. Ko ga je Clajrton poprašal po deklici, se je zdel presenečen, da je nL »Ničesar nenavadnega nisem slišal,« je dejal. »Seveda sem. večjidel ležal v nezavesti.« če bi ne bi tako izčrpan, bi ga Clayton sumničil, da je on kriv, da je deklica izginila. Toda videl je, da bi Rus brez pomoči niti ne mogel po lestvi navzdol. V takem stanju ni mogel deklici storiti ničesar žalega. Dokler je bilo še svetlo, je Clayton preiskal bližnjo džunglo, da bi našel sled pogrešane. Toda čeprav so bili sledovi petdesetih mož tako vidni, da bi jih videl tudi najneumnejši prebivalec džungle, je šel Clayton dvajsetkrat mimo, ne da bi opazil, kod Je šlo še pred par urami toliko mož. Med iskanjem Je neprestano glasno klical dekličje ime in dosegel le toliko, da je privabil leva Numo. K sreči je opazil, kako si je utiral pot skozi goščavo in je imel še toliko časa, da je zlezel na drevo, predno ga je žival Ujela. To je prekinilo Claytonovo iskanje za to popoldne, ker je lev prežal pod drevesom in Anglež ni mogel splezati na tla. Ponoči se je lev oddaljil, vendar ni imel Clay-ton toliko poguma, da bi šel v strašno džunglo. Šele, ko se je zdanilo, je zlezel z drevesa in šel k obali. Ker se Jane ni vrnila, ni več upal, da jo še reši. Tekom tedna si je Thuran zopet opomogel. Ležal je na drevesu, dočim je iskal Clayton hrane za oba. Rus je govoril le najpotrebnejše. Clayton je zdaj stanoval v oddelku taborišč* ki je bil pripravljen za Jane Porter in videl Rusa le takrat, kadar mu je prinesel jed in pijačo ^ kadar mu je izkazoval priproste usluge, ki jih tir}* že gola človečnost. Ko je bil Thuran zopet toliko pri močeh,'3a je lahko sam hodil po hrano, je Claytona napadla mrzlica. Cele dni je ležal v nezavesti in-bolečinah? toda Rus ni prišel niti enkrat k njemu. Clayton sicer ni mogel jesti, vendar je trp$> strašno žejo. Med mrzličnimi napadi je nekega d poskusil pri vsej svoji onemoglosti zlesti z dreves* in se vleči do potoka. Ob takih prilikah ga je Thuran opazoval .* zlobno škodoželjnostjo. In vendar mu je Clayton stregel v bolezni, čeprav ga je preziral. Končno je Anglež toliko oslabel, da ni mo&\ nikamor več. En dan je prenašal žejo, ne da bi 'pri* čakoval od Rusa pomoči; potem pa ni mogel veo vztrajati in ga je prosil, naj mu prinese vode. •' Rus je prišel v Clajrtonovo bivališče s skodelo v rokah. V njegovem obrazu Je počival čmeien izraz. »Tu Je voda,« Je dejal. »Vendar vas hočem pr«} spomniti, da ste me očrnili pri deklici, in da ste Jo odstranili, ker je niste hoteli deliti z menoj.. »Molčite!« ga je prekinil Clayton. »Kako morete biti tako podli in sumničiti deklico, ki je naj* brže že mrtva. Kako neumen sem bil, da sem vas pustil pri življenju. Vi niti tega ne zaslužite, da bi živeli v tej bedni deželi« > »Tu je vaša voda!« Je dejal Rus, pristavil skodelo k ustom in pil. Kar je ostalo, je zlil n3 Potem se je obrnil in prepustil bolnika usodi Clajrton si je položil roke na obraz in se udal. Drugi dan se je Thuran odločil, da pojde ob obali proti severu, ker je vedel, da mora priti po tej poti k civiliziranim Uudem. (Dalje prihodnjič.) Podpiraite »Jugoslovansko Matice" KUPUJTE ppl onih trgovcih, ki oglafinjejo v C s »Narodnem Dnevniku**. 8 Zahvala. Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega preljubega, nepozabnega soproga’ oziroma predobrega, skrbnega papana, brata, svaka, zeta in strica, gospoda Josipa Schrey-a, trgovca z vinom in posestnika ter za mnogobrojno čaščeče spremstvo na njega zadnji poti, izrekamo vfcem našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebej pa se zahvaljujemo pr.eč. oo. frančiškanom za tolažilne obiske povodom bolezni preblagega pokojnika, gg. zdravnikom za požrtvovalno zdravljenje, pevskemu društvu „Slavec” za ganljive žalostinke, telovadnemu društvu »Sokol v Stepanji vasi za čaščeče spremstvo pri pogrebu in končno vsem darovalcem prekrasnega cvetja na krsto pokojnikovo. Vsem naša tisočera zahvala. V LJUBLJANI, dne 25. septembra 1924. Žalujoči ostali. Najboliil uspeh Imajo oglasi v Nar. Dnevniku! MALI OGLASI MM uHi vesi vseh pisarniških del želi vstopiti v dobro idoče podjetje kot pisarniška moi. Ima kavcije 25.000 Din. Ponudbe pod Z. K.' 1625 na upravo. Piitvo • po ugodni ceni na prodaj. Natančneje se poizve v Ilirski ulici štev. 21, pritličje levo, Ljubljana. Ml H laii za Izdelovanje damskih Ide* bukov. Modni salon za damske klobuke Alojzija Vivod ro). Mozetič. Ljubljana, Pred Skotijo 21/11. sprejema dame in gospodične v praktičen pouk v svrbo priučenja ca lastno rabo. Samostojno izvrševanje vsakovrstnih modnih klobukov. Nadaljnja pojasnila od 10—1 ure popoldan. Trboveljski premog drva, koks angleikl premog ilezijske brikete dobavlja Ilirija ta, Kralja Mn bg fl. I Tel. 220. — Plačilo tudi m obroke. FRANC CERAR, družba S o. *. v Domžalah pri Ljubljani tovarna slamnikov in klobukov nblH Celjn, Gosposka*. Popravila se spnfemajo vsako sredo v Ljubljani, Prešetnova aaL& m dvor. Kovačič JtTr&aa. se več boljših gospodov na dobro domsčo hrano. Naslov pove uprava lista. se po usodni ceni dinamo stroj SV4 P- H. predvojno blago, dalje 2 pletilna stroja, razne voinene pletenine, konjske odeje (koce) sukno itd. Poizve se pri Frane Triplat, Moste št. 25. p. Žirovnica, Gorenjsko. lij „Pučh“ 5 PH, dobro ohranjen se po ugodni ceni proda: Natančneje se poizve: Pod Ježo 96. Novi Vodmat-Moste. Elegantna spalnica, nova, kompletna, jesenova, po-Utirana, se ugodno proda. Na-slov pove uprava lista. Lepo nitano solin s posebnim vhodom če le mogoče v sredini mest* išče mlad samostojen gospod. Ponudbo na upravo lista pod: ,Separaten vbod*1. prevzame kasiranje časopisnih naročnin, zavarovalnin društvenih članarin, trgovskih terjatev. Nudim varščino. Cenjene ponudbo pod „In-kasant" na upravo lista. s kuhinjo In 2 malimi sobami ali 1 veliko.se išče v Ljubljani ali okolici. Plača se mesečno do 1500’— K. Cenjene ponudbe na upr. Usta pod „Čimpreje“. vešč vseh občinskih in vojaških del Išče mesu. Ponudbe pod Z. R. 1925 na upravo. vstopim v katerikoli dobro idoče podjetje s kapitalom 50,000 Din Resne ponudbe pod Z. R. 1926 na upravo. H piiialeljiio kJ bi bila pripravljen* delati nedeljske sprehode in izlete v ljubljansko okolico ali tudi kam dalje. Gospodične veselega značaja in prijetne zunanjosti naj pošljejo svoje naslove na uprav-ništvo lista najkasneje do 1. oktobra t. t na šifro »Vesela diužba«. Pisalni stroi Jliiei' predvojni izdelek, skoro nrtft naravoslovne knjige* kakor Brehm: Tlerleben. 10 zv. Kerner v. Marilaun: PWart» zenleben, Dr. Haacke: SchBp* fung der TletveM, Dor. Nen*-mayr: Erd?etchlchte, Dr. M#-jrer: Weftgeb8ude. Dr. Hatzett Vfilkerkunde, Dr. Hanke: Der Mensch, skupaj 10 *v„ 24 zv., vse te knjige v krasotnl izdaji in usnjati vezbi, dalj«. klasiki Cottajeve Izdaje ter razne Juridične, znanstven*' la beletrisUčne knjige, sv« v najboljšem stanju se prodalo. Naslov na upravo lista pod šifro „Razprodaj*w. . It Vgovsko izobražena išče mesta v pisarni, bodisi za kn]igovod»-kinjo, kontoristinjo ali blagajničarko. Pripiavljena Je iti tu« nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe na upravo lista podi ,.Pisarniška mo5“. -r' K nagrade dobi, kdor preskrbi oiei * nientmu, marljivemu in lanesljt*-vetnu upokojencu mesto hišnika v Ljubljani ali v okolici iste- f; Cenjene ponudbe na opravo lista pod ..Hišnik". Pozoil Pozni! Šoloobveznim Dobijo se predpisane telovadni triko hlače kratke in dolge*' temno modre, ter telovadni čevlji. — P. Capuder, Dalmatinova ulioa.