^fljubljaTiskij
Štev.  7.
XO tOtOlOlOIglOIO^OICIfllOI^IOlOtOlomoHllolOile^lJlOIOlfflO'^
6ioio»o»oioioiPioioio«otoioioiff^^^IP^ioi9ip^«M0llg^9IPtqt
T—1—r—1—1—»—r  t    »
-1-------1-------1-------1------1------i-------1------1-------1-------1------1-------T
Leposloven in znanstvei\ list:
V Ljubljani, dne  1. malega srpana  1892.      Leto XII.
Nemi pevec.
0
peval ljubezni je blažene sanje
In žar resnice in  slobode spas. Sreč onemelo je pevcu brezdanje,
Veleval tako je sodnikov glas. Zadušil ukaz je v ndrodu speve, Potemnil življenja  obsojencu  dneve,
Ostavil je pesnik mesto in vds.
Ob gori pod senco stoletnih de"bel,
V  duplini  skalni je stan izbral. Pekoč mu srd je umoril,  zagre"bel
V   užaljeni duši vseh pesmij  kal. Zaman je bridkobi iskal izraza,
V spominu je trdega živel ukaza, Drhteč se življenja brez petja bal
Toda, ko jutro ustvari zora,
Omami pregnanca nežen napev.
Potajno napevu odmeva gora,
Da v pevčevih prsih topi se gnev.
Posluša — kako so mu znani glasovi .
Zveneli so nekdaj  v duši njegovi, To pesmij njegovih je jasen odmev !
V  samotni koči ni pesem zamrla. Kadar je zbežala tema noči',
Iz čistega vselej  dekliškega grla
Privreli so spevi njegovi sladki. Stopinje vodijo pesnika h koči, Hladila išče tam duši vroči
In vzbuja spomine na lepe dni  .
Rodi se poletje iz cvetne pomlddi, Rodi iz poletja se tožna jesen.
Ob koči zvenejo  vrtni nasddi, In mrak zastira neb6 meglen.
Tolažbe ni pevcu odslej  na svetu ;
Utihnejo v gozdu glasovi  dekletu, Z glasovi  usahne obrazek nje"n.
Gomilo jedinke  ob mirnem  domu Posdti zarana logar trpeč,
Kako se bridko toži nekomu Po hčeri njegovi,  opazi strmeč.
V   rmendči se travi nagrobne ruše Počiva ne"mi pevec —¦ brez  duše:
Živeti brez petja ni mogel več .
Dolenjec.
2 5