O JU Stud PRIMORSKI DNEVNIK P Namesto 70 milijard lir, kolikor jih je naštel n- pr. tržaški «11 Piocolon, so začeli deževati novi davki- Kij oh temo — obljuba dala dolg ? , —— glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje ul° X. - štev. 281 (2900) Poštnina plačana v gotovim Spedizione in abbon. post. J. gr. TRST, petek 26. novembra 1954 Cena 20 Ur Sceiba o italijanski zunanji politiki Martino o stališču Scelba je govoril predvsem o evropski enotnosti in omenil tudi sporazum o Trstu kot prispevek k njenemu ustvarjanju * Italija le proti konferenci kot alternativi za ratifikacijo pariških sporazumov * Kritike na račun novega povišanja posrednih davkov našega dopisnika) n,-T' — V neprijetnem ki je nastalo po vče-jJTH . davčnih poviških — oancnt minister Tremelloni Vari »+*■ danes poskušal zago-rpJ. po radiu brez poseb- Prepričanja in z nekim »Potekajočim se glasom -danes tako ministrski Predsednik Scelba kot zuna-* romister Martino govorila Voriinan-U Poetiki. Prvi je go-tltj.1-- v okviru predavanj j,, 'lanskega centra za med-Sn(°'dn° pomirjenje» v prišlo'?0, številnih diplomat-« Predstavnikov, ministrov, ^Tlf^ntarcev in drugih za-tj3n.tOV- drugi pa . je v po-Toei Tborn'c> odgovarjal na ko , tijevo interpelacijo, ka-l3(j . da italijanska vlada na rn-u? sovjetsko noto o ev-r»Pski varnosti. j,-; * .ie govoril o ustvar- s» evropske enotnosti, in 1 'eni dotaknil tako pro-hnrt6 ®OS kot sedanje Za jTja°evropske zveze, orne- drur Pa ''e tudi nekatera Trst vpra^an5a- med njimi »ia k vedno v luči prispeva- Uvod: evropski enotnosti. Po dni omembi De Gasperi- ■ *? Sforza kot tvorcev za- Sj evropske enotnosti je «. 3 deial. ria gp io o\r~ Sto»a dejal, da se je 30. avti , 't0 francoska narod- t» skupščina zavrnila EOS, dejd* da_ je vse dosedanje i. i DOrilSPnr« 1 ra rl n ■ c n jg bilo U porušeno in da se je tjhšt začela faza, ko je bilo ow.a «odstran,ievati mnoge OVirt, . • v ' ;:—* v. .kl. s™«, se um prej po-ysali izneniti.;; tšali izogniti.,, ’e j odstranjevanju teh ovir. [dejal Scelba je pomagala T Italija in sicer «s pod-^."tn sporazuma, ki zmanj-JtM ?aPetost na Jadranu in U;,v'deva, v vzajemnem » -* * .«ujv4M.tCUI *,l°vaniu obveznosti, novo q. —j« v uuvu 1’,.? v italijansko-jugoslovan-' odnosih. Nato je Scelba 'Mite l j)' in ZDA velike zasluge, L. So C? A a Ki '■Tno priznal« Veliki Bri- Iji 50 si prizadevale, da bi ha ,3 sporazum dosežen, in “aljeval: Vin?* "Slednimi diplomatih1"1 Predstavniki v tej dvo-tjM J>o ta ali oni sporni tč' mol. ------. . .. : .J lenost ?’5feusij ah_ rr\ • -t ^ !oir,ost;°3* vztrajnosti in od-d’skusu.i.v nekaterih naših Wtiost U v katerih je pri- is zaradi mnogokrat trpe- ZarDr? amogOKTčit. p 1 .lskrenosti. Vedno ŠOglefL- • • da bo. če bodo T. ameriški prijate-!? dose-n°Z'^ sv°i napor, da t«v sprejemljiva uredi-Pisana \skega vprašanja, pri-•a r. , demokracijam zasluga .. “riasr • ttrj, snitev političnega ob hko v=sZa urGditev spora na !>, in Področju Evro- ttaeat atlantskega sistema so nam- 'P to jim Ha sn ,T°' skupno z nami , Od .. . okrepili Zahod. skt r«'lasni far« . te & • .m1-1* ,9hko ’.?5n'tve na Jadranu »- Prtčakujemo blagodej- na področju vzhod-‘ittio Tfozemlja. kjer si že-Sjej n * j10, boljših odnosov ' h atu';’n na5imi prijato-k, j atiamSke skupnosti. Gr-m 'Tki. Po lanskem ob-?u X)r\oTX !■ PaPagosa v Bi- A l brinoi r,lPagosa v ki- 1 bft>v, z veseljem. Irci 00mO , i; ra ■SOst .te. te V VPI. IJVlM. . kmalu pozdravili turškega ministrske- . Preaš ju:5«ega mmistr Nniee dnika Menderesa in ‘liiu, K,i ministra Kopru- 3'nii ods?rra;- ki io ’e bi,° .ttlba f T , ie nadaljeval 5° z ’ 0 Posarje skup- ?.l>rtiškiKVpr,a'an.'em francosko-JtOii °dnosov. tret ji pozi eler« ov- trotu em ta Evropo ?v.*zn0st A0b!" pa ip bi>a T.ie s,i. Anglije, da ohrani V?*°tu ir. J3 evropskem kon- ?§ >r^ o,’?’\_T:_bn, uma.k- tl, . ■ '*1 lem je »četo« T bi bil tmgleški sklep T sprejet držat S.n.stanka bruselj- 1. rl te • Pri tem je Scelba sPrejet <(c-čeraj na-«0s_ danesl), lahko okš ' «Tr. " ‘anuo rešil ir levnr.;-, očitek, temveč is overT;* * očitek. temveč k \ je Scelba T nia!3.1 da je Edonu, o rtrvlr / ODiSKai Kim. ^ ^vah r»i italijanskih ZM Trsta, da bo- )i toyanb ep ne bodo ta> ?r'tner’ prpdstavljale pra-kMesti m.Tdka. ki utegne lik?1*8« m,?-0*3' ki utegne V rK,trp..srZ0' 5tkano s to- h^3'0 ie Vel’uDSU ln truda,> ^'ba dejal, da Za. «, »e* hTlo t0^'5ce- "e pa za-*kj a v n;p ■ da bo sicet V k;?1dotnost 3zvT k evrop O« v SSg* PoiSasnejši kot t.^T',da_p, nudi ven->e širšo ev-ki bo mo-^ac.S«IpT..«Prebod od in- M K i?.” 't'S prinravuacii0, tisu ttiorm?^ «pr 'Mh unaLA ■ on in- •ti , st' if nadnacio- 't' n u» ur V k naonacio •i 50 ?au, dtem ko pred 'i^krat°trrrTSk3.rp ^ . bn'P!’T.c''io. je dejal "Ib"0 .>ntek*m° Se uvod v *’ Do ♦ - l J ' • ur ja j >h,^ °vat., na eba. odslej na- S*.,na uumoj na p0d» c'je razširjeni fronti S(,?{iih, Pa vseh ostalih in , K°sPodarskem f združ«kplturnem- P°' S Tsel1 noa'”1^ Evrope Si TaVlt Področjih s ci- . s;, "j“* O V- i ^ Poliuifnaddržavne ob- iSb; J Ene3 Italije tudi lD natr," ’ poudaril jST Zasi"^0 Pripisa, Ital, th Vt),i„3|li m' il 80. t0 Pol' «tkt°hsk»1C1 b‘jo d®**oprav ^sjasr-« 'tfh*daj “Svin ,n .7 po* ItuNu-Nt« n« v *?0 ,0tah-^ Tki i,,0" Nahodu sle-Ijš«vLk "a sme bloka,,. J * .’ doki sicer «vse , Zunanji minister Martino pa je razvil svoj odgovor na Togliattijevo interpelacijo v cel govor, ki je trajal več kot dvajset minut. Glavna tema govora st.a bila sovjetski predlog,, na.i se 29. novembra skliče konferenca o evropski varnosti, in zagovor ratifikacije pariških sporazumov in njihove vsebine. Italijanska vlada, je dejal Martino, «je naklonjena dejanjem. potrebnim za uresničenje sporazuma ki bo omogočil uveljavljenje načela kolektivne varnosti, toda ne sodi, da bi konferenca, ki jo predlaga sovjetska vlada, v tem. trenutku lahko predstavljala primerno sredstvo v ta namen. Naš odgovor sloni v prvi vrsti že na proceduralnem razlogu: datum 29. novembra, ki ga je predlagala sovjetska vlada se je zdel tudi samim predlagateljem preveč bližen, da bi omogočil resno pripravo na konferenco. Ne v petnajstih ne v dvajsetih dneh ni mogoče resno pripraviti tako važno mednarodno konferenco, s tolikimi sodelujočimi državami, od katerih ima vsaka drugačne interese in težnje in s tako resnimi problemi, o katerih naj bi razpravljala in sklepala.« Martino je nadaljeval, da je bilo kasneje posredno sporočeno, da je datum mogoče prestaviti, da pa vzbuja začudenje dejstvo, da je bil ta datum predlagan kljub očitni nesprejemljivosti. Sele zdaj pa ge je zvedelo da je datum res prestavljiv, je nadaljeval Martino, «toda 6 pogojem, da se vnaprej sprejme ono, kar je glavna in odločilna zahteva sovjetske politike v sedanjem političnem položaju v Evropi in v svetu: odpoved ratifikaciji pariških sporazumov«. Martino je tu dejal, da gre dejansko za odpoved ne preložitev, kajti v primeru neuspeha konference, če bi do nje že prišlo, ne bi bilo mogoče ponovno zastaviti dela tam. kjer bi bilo zdaj prekinjeno. »Zaradi tega so se vlade, ki jih je ZSSR povabila na konferenco, znašle, ko morajo odgovarjati na vabilo, ne pred izbiro, ali naj takoj ratificirajo pariške sporazume ali pa naj to ratifikacijo preložijo na kasnejše razdobje po morebitnem neuspehu konference, temveč pred izbiro, ali naj zdaj ratificirajo sporazume. ali pa naj se jim odpovedo in se napotijo po novi poti, o kateri je mogoče reči najmanj to, da bi bila skrajno negotova.« Italija je nadaljeval zunanji minister, ne nasprotuje konferenci, ki jo predlaga ZSSR. je pa proti konferenci kot alternativi za ratifikacijo pariških sporazumov. Odpoved ratifikaciji bi pomenila popoln preobrat vse povojne italijanske zunanje politike. Nato je govoril o kolektivni varnosti in dejal, da jo je mogoče doseči samo na osnovi sporazumne in nadzorovane omejitve oborožitve v vseh državah. ki pristopajo k sistemu kolektivne varnosti; «ni pa mogoča med državami, med katerimi so ene oborožene, druge pa le slabo. Med temi zadnjimi ni ZSSR m njenih zaveznikov«. Martino je nadaljeval z razpravljanjem o nemški oborožitvi in dejal, da «ista stvar, se pravi oborožitev de iure ali de facto, ne more veljati za škodljivo v Zahodni Nemčiji in neškodljivo v Vzhodni«. ZASEDANJE JUGOSLOVANSKE ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE Važni ukrepi za ureditev tržišča Podjetja in organi, ki ustvarjajo nedopustne dobičke, bodo morali vplačati skupnosti del dobičkov v višini približno 22 milijard din (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. — Jugoslovanska zvezna ljudska skupščina je na svoji današnji skupni seji odobrila ukrepe za ureditev položaja na tržišču. Na osnovi sprejetih sklepov bodo morala podjetja in organi, ki so bili deležni dobičkov, vplačati skupnosti del dobičkov v višini okrog 22 milijard din. Z odtegnitvijo teh sredstev iz denarnega obtoka bo vzpostavljeno ravno^ težje med blagovnim in nakupnim skladom. O uporabi teh sredstev bo kasneje odločala zvezna ljudska skupščina na predlog zveznega izvršnega sveta. Clan zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič je V svojem poročilu obrazložil te Ukrepe o ureditvi položaja na tržišču. Izjavil je, da na naraščanje cen niso vplivali samo objektivni razlogi, kot zmanjšanje pridelka pšenice, rži, koruze, sadja itd., kakor tudi potreba po povečanju izvoza za zagotovitev nujno potrebnih sredstev za odplačilo faznih obveznosti v tujini, temveč tuli razni subjektivni razlogi. «Mnoga podjetja, je dejal, so izkoristila svoj monopoli-stičnj položaj, ki je nastat na tržišču zaradi forsiranja izvoza in omejitve uvoza zaradi varčevanja z devizari, in neupravičeno povečala cene, da bt povečala svoj zaslužek. Zvezni izvršni svet, je dejal Todorovič, je že poprej pod-vzel vrsto ukrepov, med drugimi glede uvoza pšenice in drugih prehrambenih artiklov, za ureditev položaja na tržišču. Vsi ti ukrep; sc bili ne-obhodno potrebni, ker so cene kmetijskih pridelkov oktobra letos porastlc v primerjavi z lanskim oktobrom za 16,4 odstotkov, industrijskih izdelkov pa za 2,5 odst.« Mijalko Todorovič je nato izrazil prepričanje, da bo mogoče z novimi ukrepi stabilizirati cene in ugotovil, da se je jugoslovansko gospodarstvo uspešno razvijalo kljub raznim težavam, ki so posledica letošnje suše. Tako je industrijska proizvodnja letos narastla za 14 odst-, izvoz pa za 24 odst., kar je omogočilo zmanjšanje deficit plačilne bilance. B. B. Vukmanovič pri Edenu DON DO N. 25. — Podpredsednik jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič .ie bil danes na vljudnostnem obisku pri britanskem zunanjem ministru Edenu. Vukmanovič, ki se je s svojo delegacijo ustavil v Londonu na poti iz New Yor-ka, bo jutri odpotoval v Beograd. Nadaljeval je, da Italija ne razume, kako bi oborožitev Zahodne Nemčije lahko preprečila združitev dežele. Pariški sporazumi sicer dovoljujejo nemško oborožitev, vendar v določenih in strogo nadzorovanih mejah. V zaključku je Martino izrazil mnenje, da ratifikacija pariških sporazumov ne le ne izključuje evropske varnostne konference, temveč ji lahko posredno samo koristi, ker bo ustvarila pomiritev na določenem področju, pri pripravljanju konference pa je treba ravno upoštevati «posamezna dejanja pomiritve«. Pri tem je opozoril na avstrijsko državno pogodbo in dejal; «Italijanska vlada je na istem srednjeevropskem področju nedavno s sporazumom o Trstu prispevala k pomiritvi in zato upravičeno želi, da bi tudi Avstrija končno dobila državno pogodbo in da bi tudi na njenem področju prišlo do dokončne pomiritve«. Končno je dejal, da konferenca v sedanjem trenutku ne bi mogla imeti uspeha, njen uspeh pa ne bi koristil stvari miru, temveč bi povečal vojno grožnjo. Togliatti je po Martinovem govoru izjavil, da je z njim ((popolnoma nezadovoljen«. Pred Martinovim odgovorom pa je Togliatti obrazložil svojo interpelacijo. Dejal je, da je svet na pragu preobrata v mednarodnih odnosih in da zaradi tega ni mogoče več nadaljevati s politiko hladne vojne in oboroževalne tekme. Nato je zahteval od vlade, naj opusti ratifikacijo pariških sporazumov in naj se udeleži konference, ki jo predlaga ZSSR. Togliatti je napadal o-borožitev Zahodne Nemčije in omenil tudi nedavna Churchillova razkritja o opozorilu Montgomeryju leta 1945. naj shrani nemško orožje, da bi ga izročil Nemcem v primeru potrebe. V poslanski zbornici so danes razdelili besedilo načrta novega volilnega zakona, ki predvideva, z nekaterimi spremembami, povratek k volilnemu zakonu iz leta 1943. Zakon predvideva med drugim tudi takojšen ponovni pregled neveljavnih glasovnic pri okrožni volilni komisiji. V senatu pa so razdelili poleg vladnega zakonskega načrta o vrhovnem sodnem svetu, zakonski načrt senatorjev Ter-racinija, Secchie, Lussuja in drugih o objavi tako imenovanih seznamov OVRE. Po tem načrtu bi moralo notranje ministrstvo v šestih mesecih objaviti sezname pripadnikov OVRE in onih, ki so od nje dobivali nagrade, objavo pa bi nadzorovala posebna parlamentarna komisija. Zakonski načrt predvideva tudi kazni za one, ki bi prikrili ali uničili dokumente v zvezi z OVRO. Za razpravljanje o tem zakonskem načrtu je senat ze izglasoval nujno proceduro. Ministrski predsednik Scelba se je danes razgovarjal s pred-tavniki štirih vladnih strank o vprašanjih v zvezi z zakonom o pooblastilu, o katerem bo poslanskega zbornica spet začela razpravljati prihodnji teden. O tem računi v vladni koaliciji še niso povsem čisti, ker socialdemokratski sindikalisti nasprotujejo sporazumu med vlado in CISL o poviških državnim uslužbencem. Včerajšnje povišanje davščin pa je povzročilo novo nezadovoljstvo med socialnimi demokrati, zlasti se, ker je prevzel nekako osebno odgovornost za te ukrepe socialdemokratski finančni minister Tremelloni. O zakonu o pooblastilu in o ukrepih v zvezi z njim je razpravljala danes tudi poslanska skupina PSI in izglasovala resolucijo, ki obsoja »lahkomiselno metodo improviziranja, ki jo uporablja vlada za reševanje kočljivih gospodarskih in pravnih vprašanj«. Resolucija obsoja predvsem nove davčne obremenitve in povišanje cen tobaka in pravi, da bi bilo treba iskati nove dohodke. če jih je že treba, «ne z novim udarcem ljudski potrošnji, temveč s popravkom neposrednih davkov na velike dohodke«. Končno zahteva resolucija korenito spremembo razmerja med posrednimi in neposrednimi davki. A. P. Zaostritev spora med ZDA in KitajsKo NEW YORK. 25. — Voditelj ameriške delegacije v OZN Cabot Lodge je danes objavil izjavo, v kateri ostro obsoja ravnanje pekinške vlade s tri. najst.imi ameriškimi državljani. Lodge pravi v svoji izjavi, da je «obsodba trinajstih A-meričanov na podlagi lažnih obtožb novo barbarsko dejanje. ki je upravičeno izzvalo zgražanje ne samo med ameriškim ljudstvom pač pa tudi v vsem svobodnem svetu«. Lodge ni zadeve uradno predložil Združenim narodom, toda opazovalci so mnenja, da bodo ZDA zahtevale, naj se o njej razpravlja pred glavno skupščino in ne pred Varnostnim svetom, kjer ima Sovjetska zveza možnost veta. Medtem javljajo, da ameriški generalni konzul v Zenc-vi .-e vedno čaka na odgovor kitajskega generalnega konzula, katerega je zaprosil za sestanek, da mu izroči ameriški protest. Vsa zadeva resno zaskrblja tudi kroge v britanskem zunanjem ministrstvu, kjer poudarjajo, da je britanska vlada pripravljena posredovati za zadovoljivo rešitev spora. V krogih Foreign Officea poudarjajo. da je bilo trinajst, Američanov, ki so bilj obsojeni na Kitajskem, na seznamih-pogrešanih, ki jih je poveljstvo OZN od časa do časa izročalo mešani komisiji za premirje na Koreji, prav tako kakor so bili na seznamih državljanov ZD.. in Common-ivealtha. ki jih je britanski odpravnik poslov v Pekingu izročil junija pekinški vladi. Pripominja se, da so kitajske in severnokorejske oblasti vsakikrat odgovorile, da nič ne vedo o teh ljudeh, in sedaj se je izkazalo, da so dale netočen odgovor. V Foreign Officeu se poudarja: 1. da je akcija kitajske vlade v nasprotju z ženevsko konvencijo o ravnanju z vojnimi ujetniki, čeprav ni kitajska vlada nikoli uradno priznala svoje udeležbe v korejski vojni; 2. da je razlaga kitajskih oblasti o obsodbi ((ameriških agentov« «pravno dlakocepstvo«, ki ga dejanja v ničemer ne opravičujejo. Mendes-France za decentralizacijo PARIZ, 25. — V svojem prvem javnem govoru po povratku iz ZDA j* Mendes-France nocoj izjavil, da je eden od smotrov njegove vlade decentralizirati oblast. Mendes-France je govoril kot. župan Louviersa na kongresu francoskih županov, ki so se zbrali v notranjem ministrstvu. «Ceprav je okrepitev javne oblasti neizbežna v moderni državi, mora to napredovati ne samo skupno z decentralizacijo oblasti, pač pa tudi z obnovitvijo vitalnosti krajevnih skupnosti.« Skozi sito in rešeto ZSSR in Vidali Vidal, ze je končno po Štiridnevnem razmišljanju vendarle dotaknil izjave, ki jo je kot njepouo objavil ln-dro Montanelli v nedeljo v milanskem «Zl Corricre detla Sera« tu ki smo jo v torek. ponatisnili na tem mestu: «Dejstv0 je. da se mi nismo zmotili, zmotila se je Rusija,.. Rusija je daleč in teh stvari ne more razumeti«. TaJmO, pran Montanelli, je dejal Vidah na «neki konferenc:i) in da. «Unita» te iz-jave ni objavila. Sedaj pa se ta «Unita» skuša takole izmotati tz očitne zadrege m to samo na tržaški strani, tako da vsi ostali njem čitatelji razen tržaških za božjo voljo ne bi 'epa «deniantija» čitoli: «Si videl (tako piše ((Uni-ta«) ~. smo vprašali — da te ((Primorski# vprašuje, ali .le res, da si na zborovanju v Kinu ob morju po londonskem sporazumu izjavil vse tisto, kar ti pripisuis Mon-tanelli v »Corriere della Jie-ra»?» Ze to vprašanje ni prautl-no postavljeno, ker mi in z nami pred toliko in toliko clanog Vidaltjevih. razpada- jočih se celic ne vpraša za njegove izjave na zborovanju v Kinu ob morju in verjetno tega zborovanja M. ni imel v mislih.. Mi smo le vprašali, ah je resnična ona izjava, ki jo M. objavlja kot Vidalijcvo z eneka konferenčen. Vidali takole odgovarja: «Da, čital sem — nam je odgovoril — toda na ta vprašanja lahko odgovorijo dopisniki ((Primorskega« iu Tanjuga, ki so bili na onem zborovanju navzoči...« N« gre torej — verjetno — za ono zborovanje, o katerem smo mi tedaj poročali, temveč za neko drugo konferenco. Sicer pa: Zakaj Vidah ne demantira Montanellija na eni izmed onih strani «Uni-tn», ki jo Uta jo v Italiji? Zakaj ne izjavi na pr.; «Tistega, kar mi pripisuje M., nisem nikoli njavils, ampak se poslužuje trika m hfče reči, da smo sami slišali, kaj je na »zborovanju v Kinu ob morjus izjavil. Najbrž Vida-liju zelo prija, da čitatelji milanskega ((C. della Seras živijo v prepričanju, da (■govori jezik, ki je bližji tržaškemu MSl kot pa, Togliatti- jevemu.», kot trdi Montanelli medtem ko za tržaške potrebe — ravna drugače. No, pri vsem tem je vaino le to, da Montanelli Vi dalija — verjetno po informacijah okrog škofa Santina (saj v včerajšnji številki «C. delta Sera« poroča o svojem obisku pri njem) — v odporu proti londonskemu sporazumu j tavlja v isto vrsto s Santinom. Ni kaj reči: lepo priznanje. Pa tudi v zadnjih šestih letih popolnoma zasluženo. Ali je prav? Proti zares, da lahko še enkrat pribijemo, da Santinov govor pri Sv. Justu, ko se je tako Hudo razjezil na londonski sporazum, gotovo ni koristil pomiritvi, ki si jo v obeh sosednih državah, predosem pa o Trstu, zelo želimo osi razen — fašistov in — Vidali ja. Ali je torej prav, da list, kakršen je «Corriere della Serg.» včeraj V Montanelli vem članku one Snnfinopc besede poveličuj do nebes in mu pripisuje antifašistične lastnosti, ki jih ni vik.oti imel. temveč je bil ravno nasprotno o raz-nurodovalni liniji tesno z Mussolinijem, za kar obstaja več kot dovolj dokumentov, od katerih je enega objavil celo ital. zgodovinar prof. G. Salvemini? Lega in statut V zvezi z zahtevo, naj se dovoli delovanje Ljudski univerzi — na osnovi posek nega statuta — tudi v Kopru in Piranu, ko ie tako lepo deluje, v sklopu Lege Nazio-nale ti Trstu, si dovoljujemo prepisati naslednje vrstice iz italijanske literarne revije «Umana», šteti. 5-6 (maj-junij J JP54, t. j, precej prej. kot je bila znana tisebina statuta; Dl. I. EHI28 tva 2 BEOGRAD, 25. — Zahodno-nemški minister za gospodarstvo dr. Ludwig Erhardt je danes pred odhodom iz Beograda izjavil novinarjem, da zapušča Jugoslavijo z vse večjo voljo, da se prijateljstvo med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo še bolj poglobi. «Mi nismo vodili diplomatskih razgovorov, temveč smo resno proučili osnovo našega gospodarskega sodelovanja. Pokazali smo iskreno željo, da ustvarimo potrebne pogoje za še učinkovitejše sodelovanje. Nobena skrivnost ni. je poudaril dr. Erhardt, da so gospodarska načela naših dveh držav različna. Pa vendar smo se v medsebojnih razgovorih trudili najti sporazumno rešitev, ki bo omogočila boljše medsebojno sodelovanje.« WASKINGTON, 25. — Avstrijski kancler Raab je sinoči na tiskovni konferenci izrazil upanje, da bo po ratifikaciji pariških sporazumov večja možnost za podpis avstrijske pogodbe. Podpredsednik zveznega izvršnega FLRJ Edvard Kardelj v razgovoru z nemškim ministrom za gospodarstvo Ludwigom Erhardiom, ki je te dni prišel v Jugoslavijo. Severnoafriški poziv vladi ZDH na) posreduje pri francoski vladi Spomenica, izročena ameriškemu poslaniku v Kairu, obtožuje francosko vlado, da se zaletava ob stvarnost in da vodi slepo politiko kolonializma - Polk. Naser ponavlja, da bo Egipt še dalje podpiral protikolonialno borbo v Afriki PARIZ, 25. — Po dolgem razgovoru, ki ga je danes imel v Tunisu francoski generalni rezident Boyer De La Tour s predsednikom tunizijske vlade Ben Amarjem, so sklenili, da bo v smislu pariškega sporazuma v torek ali sredo 21 francoskih častnikov in 21 tunizijskih delegatov odšlo na vse kraje Tunizije, da stopijo v stik s felahi, zato da jih prepričajo, naj položijo orožje in se vrnejo na svoje domove, ker jim je zagotovljena amnestija. Medtem javljajo, da so felahi danes povzročili iztirjanje oklepnega vlaka in so začeli streljati na vojake, ki so bili v vlaku. V vlaku je bilo 20 vojakov, od katerih sta bila 2 ranjena. V Kairu pa so predstavniki osvobodilnega gibanja Alžira, Tunizije in Maroka danes objavili spomenico, v kateri pozivajo ameriško vlado, naj posreduje pri francoski vladi, da prizna neodvisnost Severne Afrike. Poziv, ki so ga izročili ameriškemu poslaniku v Kairu, so podpisali AEa' El Farsi za ma roško stranko (dstiklal«, Mohamed Kider za alžirsko delegacijo in Ibrahim Tobal za tunizijsko stranko «Neode-stur«. Dokument pravi med drugim; «V imenu severnoafriškega prebivalstva naslavljamo ta nujni poziv na vašo) vlado, naj posreduje pri fran-j coski vladi, zato da prizna sledeče: 1. Nesmiselno bi bilo ignorirati obstoj nacionalističnega osvobodilnega gibanja, ki globoko preveva ljudstvo Tunizije, Alžira in Maroka. 2. Francoska vlada bo odgovorna pred zgodovino in svobodnim svetom, če bo vztrajala s svojim zaletavanjem ob stvarnost, kakor je delala v Indokini.« Spomenica opozarja ameriško vlado na ((poizkus Men-des-Francea, da bi dobil podporo ZDA za svojo krvavo politiko zatiranja v Maroku, Alžiru in Tuniziji v imenu atlantske solidarnosti, ki kopiči lažne obtožbe o tuji intervenciji, komunistični ali arabski«. Spomenica obsoja nato politiko francoske vlade, ki nasprotuje povratku Mohameda Ben Jusefa v domovino kot «edinega zakonitega vladarja Maroka«. ((Odklanjanje Mitteranda — zaključuje spomenica — da bi priznal celo obstoj alžirskega nacionalizma, dokazuje, da francoska vlada vodi slepo politiko kolonializma v Severni Afriki.« KAIRO, 25. — Predsednik egiptovske vlade Abdel Naser je da! dopisniku agencije »United Press« intervju, v katerem je odgovoril na šest vprašanj. V zvezi s protestom [ Mendes Francea zaradi vmešavanja Egipta v Alžiru je Naser odgovoril: »Ponovno smo izjavili, da bomo podpirali stvar katere koli dežele, ki se bori za svojo osvoboditev izpod kolonialnega zatiranja. Vedno smo želeli imeti prijateljske odnose s Francijo, toda ostro kritiziramo francosko politiko v Severni Afriki, kjer so Arabci in muslimani preganjani. Značilno je dejstvo, da je Francija protestirala pri ameriški vladi zaradi našega protiko-šonialnega zadržanja. Bolj primerno bi bilo, da protestiramo mi ne samo pri ZDA. pač pa pri vseh Združenih narodih zaradi stalnega francoskega preganjanja Arabcev v Severni Afriki. Se dal.ie bomo delali vse mogoče, da pomagamo našim arabskim bratom v Severni Afriki in da preprečimo bodoča francoska teroristična dejanja na tem področju. Prav ta francoski terorizem povzroča vse upore in je prisilil Arabce, da se poslužujejo orožja. Samo pametna francoska politika lahko prepreči bodoče prelivanje krvi in pomaga do mirne ureditve tega vprašanja.« V odgovoru na neko drugo vprašanje je Naser izjavil, da Egipt nikakor ne namera- Ostre reakcije v Angliji na Churchillova razkritja Celo zmerni €Times» graja Churchilla zaradi «neprevidnega razkritja» o ukazu maršalu Montgomerjjju iz] leta 1945 • Stroga laburistična kritika - V spodnji zbornici se je Churchill izmazal »Življenje Ljudske univerze, k' vrši dragoceno in resno delo v cilju širjenja kulture mora biti povsem ločeno od Lege Nazipnaie, ki ii pogrebne svečanosti in zasidranost v retoriki, ne pa v vsebini preteklosti, ovirajo, da bi koristno sluzila Domovini...« No, mi dodajamo; tudi vsebina ni bila toka. da bt na podlapi posebnega statuta nadaljevala raznarodovalno delo tam, kjer so se je rešili z ncmalimi žrtvami Angelo Viuante je o tem precej objektivno pisal. LONDON, 25. — Kot je bilo pričakovati, so Churchillova razkritja o brzojavki, ko jo je poslal leta 1945 generalu Montgomeryju glede morebitne uporabe nacističnih čet v primeru, da se Rdeča armada ne bi ustavila na vnaprej določeni črti, povzročila ostro reakcijo v stoorai vseh angleških krogih. Najostrejša je laburistična opozicija. »Zakaj nam tega ni povedal?« je naslov strogega komentarja, ki ga objavlja danes »Daily Herald«. Takrat so bili namreč laburisti v Churchillovi vladi, vendar niso bili vprašanji za svet. «Daily Herald« poudarja, da je brzojavka Montgomery-ju dokaz, d* je Churchill leta 1945 vodil politiko, ki je bila nasprotna sodelovanju z ZSSR. »V kakšni meri, se vprašuje list, je Churchill graditelj železne zavese? Kakšen delež odgovornosti je treba pripisa-odgovomosti je treba pripisati njemu in kakršnega Stalinu za začetek hladne vojne?... Zdaj, ko je bila skrivnost razkrita, ni težko razumeti, zakaj se Churchillu nikoli ni posrečilo začeti pogajanj na najvišji ravni z Rusijo, čeprav je vedno izjavljal, da jim je naklonjen«. List pravi, da morda danes ne bi bilo konservativne vlade v Angliji, ko bi volivci v času volitev vedeli za to epizodo, in pravi nato; «E-oa stvar pa je jasna; če naj imajo pogajaijja na najvišji stopnji z ZSSR možnost za u-speh, bi jih moral voditi nekdo drugi. Churchill za to ni primeren«. Celo poluradni «Times» komentira razkritje ministrskega predsednika na način, ki se kaže onemu, ki pozna zmernost in čut za mero tega lista, skrajno strog. «Times» piše, da je mogoče Churchillovo razkritje proučevati s katere koli strani in ga pod- vreči kakršni koli analizi, pa ne bo mogoče ugotoviti, čiemu je bilo potrebno. List opozarja nato, da je Churchill v svojem govoru v Woodfordu govoril prav o možnosti sporazuma z Vzhodom in izrazil željo, da bi bil dosežen, to je bila celo glavna tema njegovega govora, pravi »Times« in nadaljuje: ((Toliko bolj je treba torej obžalovati to neprimerno razkritje, ki gotovo ne bo pomagalo prepričati Rusov, da so zahodne velesile danes iskrene v svojih mirovnih izjavah. Prav ta-’ ko ne more insinuacija, da smo bili_ leta 1945 pripravljeni poslužiti se nacističnih čet, koristiti stvari oborožitve Zahodne Nemčije«. Nato svari «Times» pred možnostjo, da bi s temi Churchillovimi izjavami povezovali njegovo sporočilo generalu Ei-senhoiverju, v katerem je izražal upanje, da Nemci ne bodo moglj uničiti orožja in vojaškega materiala. kajti »morda bomo nekoč zelo potrebovali to opremo in tudi zdaj bi nam utegnila koristiti, bodisi v Franciji, še bolj pa v Italiji«. Tudi liberalni tisk obžaluje Churchillove izjave. «News Chronicle« jih na primer komentira takole: «Vsi se strinjamo. da je Churchill naj-večjj mož našega časa, toda največji možje so tudi najbolj človeški, človek pa v svojih sodbah ni nezmotljiv. Morda je bila takrat brzojavka ministrskega predsednika Mont-gomeryju samo ukaz iz previdnosti toda gotovo predstavlja v današnjih okoliščinah neprevidno javno razkritje«. Zadeva je imela odmev tudi v parlamentu. V spodnji zbornicj se je vprašanja lotil neodvisni laburist Sidney Sil-verman in vprašal Churchilla, »ali se mu ne zdi primerno objaviti v obliki bele knjige besedilo sporočil, ki jih ie po- slal leta 1945 generalu Eisen-hoiverju o potrebi, da se shrani nemško orožje, da bi se lahko uporabilo v določenih primerih«. Churchill je poskušal zmanjševati pomen svoje izjave in dejal, da gre za «že staro polemiko«. Ta sporočila, je dodal, so že znane javnosti, ker so objavljena v šesti knjigi njegovih spominov iz druge svetovne vojne. Churchill je tudi prečital odstavek iz knji-&e. Pri tem se je izognil razkritju, ki ga je napravil v govoru v Woodfordu glede u-porabe nacističnih vojakov; pri tem mu je pomagal sam Silverman, ki je v svojem vprašanju omenil Churchillova sporočila Eisenhowerju. Stavek iz govora v Woodfor-du, ki je povzročil toliko hrupa, pa se je nanašal na sporočilo maršalu Montgomery.ju. Silverman je torej netočno formuliral svojo interpelacijo, stari lisjak Churchill pa se je s tem takoj okoristil. Medtem se v Angliji pripravljajo na praznovanje Churchillovega 80. rojstnega dne, ki bo v torek. Na ta dan bo Churchill sprejet v Buckinghamski palači.kjermu bo kraljica Elizabeta osebno čestitala: Proslavo Churchillove osemdesetletnice bo organizirala tudi konservativna stranka. Iz Berlina pa poročajo, da uradno glasilo kominformistič-n« stranke Vzhodne Nemčije «.\eues Deutschland« danes o-stro napada Churchilla zaradi njegovih izjav. List pravi, da se je Churchill ((postavil na raven nacističnega krvnika Himmlerja« m nadaljuje: »Churchillovo slepo in besno sovraštvo do vsega, kar je napredno, njegov fanatični strah pred vsakim sporazumom med Vzhodom in Zahodom, njegovo lisjaštvo, njegovo dvoličnost, njegovo lažnivost je mogoče najti samo še pii enem politiki; pri Adenauerju«. va zapustiti Arabske lige, ter je izrazil mnenje, da morajo Arabci sporazumno delati v svojem interesu. Seveda so tudi nasprotja med nami, toda to ne pomeni, da se pripravljamo na izstop iz lige. V vsakem bloku pride do določenih nasprotij na političnem področju in glede tega se spominjam, da je nedavno ameriški državni tajnik Dulles izjavil, da bi ZDA v primeru določenih okoliščin morale revidirati svojo politiko do Zahodne Evrope, toda to ni pomenilo, da namerava zapustiti zahodni blok. Naša nasprotja niso nikoli bila tako resna kakor nasprotja med zahodnoevropskimi državami:« Na vprašanje o zadržanju Egipta do delqvanja ((Muslimanskih bratov« v Siriji, je Naser odgovorjl; «Širijska vlada je obljubila, da bo napravila konec delovanju »Muslimanskih bratov« v Siriji. Kljub našemu zaupanju v te obljube ni bilo storjeno nič resnega v tem smislu, V zvezi s tem je zanimivo, da naš odpor proti »Muslimanskim bratom« ni mišljen samo kot zaščitna oblika sedanjega režima v Egiptu proti prevratnemu delovanju elementov, ki pripadajo tej organizaciji, pač pa hkrati in v enaki meri kot zaščita sirijske države. To bi moralo še bolj okrepiti vezi dobrih odnosov med arabskimi državami.« Na vprašanje, ali namerava vlada zatreti organizacijo ((Muslimanskih bratov«, je Naser izjavil, da egiptovska vlada ne bo skušala zatreti ve organizacije, ter je dodal, da so bili dosedanji ukrepi sprejeti samo, da se ohrani državna varnost. Dodal je: «Ko je postalo jasno, da ima organizacija ((Muslimanskih bratov« namen zrušiti vlado s silo, uničenjem in umori, je postalo za nas nujno, da odvrnemo to nevarnost, zato da zagotovimo napredek revolucije posebno pa da dosežemo naš smoter, ki je nuditi boljše življenje našim državljanom.« Na vprašanje v zvezi z odstavitvijo predsednika generala Nagiba je Naser odgovoril samo; «Edini naš dosedanji sklep je, da general ne bo postavljen pred sodišče. Ni bilo govora o nobenem drugem sklepu.« Pred posebnim sodiščem pa se je danes nadaljevala razprava proti voditelju »Muslimanskih bratov« El Hodeibi-ju. Državni tožilec je za obtoženca zahteval smrtno kazen. Pred ponedeljkom odgovor na noto SZ LONDON, 25. — Angleški francoski in ameriški strokov njaki, ki pripravljajo zahodp odgovor na zadnji dve sovjet ski noti, so se danes popoldni ponovno sestali v Foreign Of ficeu, da spopotnijo besedili odgovora ob upoštevanju na vodi! svojih vlad in mnenji drugih prizadetih vlad. Sestavljanje besedila je bik že zaključeno včeraj, toda p( izjavah, ki jih je Mendes-Fran ce podal v OZN, je bilo po trebno uvesti nekatere spre membe v prvotni načrt. Pred stavnik francoskega zunanjegi ministrstva je namreč dane izjavil, da bo francoska vladi predlagala spremembe v srni slu predloga Mendes-Francea naj bi maja prihodnjega leti bila konferenca štirih. Kakor se je zvedelo, bo o< govor navedel pogoje, pod k tarimi bi lahko sklicali koi ferenco štirih, toda ne bo n vedel datum« in kraja konf renče. Računajo, da bo noi izročena sovjetski vladi še pr« ponedeljkom. PRIMORSKI DNEVNIK 2 — 26. novembra HPOMIKMKI D\£VI Na današnji dan je bilo leta 1942 I. zasedanje AVNOJ v Bi-haču. 'mm " Danes, PETEK 26. novembra Konrad, Zdedrag Sonce vzide ob 7.18 ‘d zatorlIe nJ 16.26 Dolžina dneva 9.08^ Ul?* vzide ob 8.18 in zaton« ob i»,“-Jutri, SOBOTA 27. novembra Valerijan, Vedrana S SESTANKA GOSPODARSTVENIKOV V LJUBLJANI; Občni zbor Slovenske ,VAŽEN SESTANEK PRI TRGOVINSKI ZBORNICI V MILANUfc^K^poKocu^) Kako oživiti trgovino med Trstom in Jugoslavijo gospodarsko-kullurne zveze | Pripravljalni odbor Slovenske gospodarsko-kulturne zve-| ze sklicuje za nedeljo 28. t, m. j ob 9. uri na sedežu SHPZ v j Ul. Roma 15 ustanovni občni ] zbor s sledečim dnevnim re- ------------------------------------------------------------------------ —--------------------] dom; Jugoslovanski predstavniki naklonjeni ustanovitvi tržaško jugoslovanske trgovinske zbornice »• Uvodn° po^o; Kot smo že včeraj na kratko poročali, se je iz Ljubljane vrnila 16-članska delegacija Slovenskega gospodarskega združenja v Trstu, katero so sestavljali predstavniki večjih uvoznih in izvoznih podjetij, špediterji in drugi gospodarstveniki. Sestanka, čigar namen je bil, pogovoriti se o možnostih razširjenja in poglobitve trgovine med Trstom in Jugoslavijo, se je z jugoslovanske strani udeležilo okoli 150 predstavnikov trgovinskih zbornic Slovenije in Hrvaške, zvezne trgovinske zbornice v Beogradu ter predstavniki pomembnejših uvoznih in izvoznih podjetij. Na dopoldanskem sestanku, ki je bil v prostorih Trgovinske zbornice za Slovenijo, so predstavniki Slovenskega gospodarskega združenja najprej poročali o predlogu, ki so ga sprožili, naj bi se oživi- la stara zamisel in ustanovila v Trstu tržaško-jugoslovanska trgovinska zbornica, ki bi dajala pobude in nasvete za čim tesnejše gospodarske stike med Trstom in Jugoslavijo. Kot je znano, je SGZ o tej nameri obvestilo Tržaško zbornico za trgovino, industrijo in kmetijstvo s posebnim pismom, v katerem jo poleg drugega tudi prosi, da iniciativo podpre. Predstavniki jugoslovanskega gospodarstva so zamisel ugodno ocenili in je naletela na njihovo splošno odobravanje. Na popoldanskem sestanku, ki je bil bolj tehničnega značaja, so razpravljali o tem, kako oživiti trgovino med Trstom in Jugoslavijo. Najprej je treba poudariti, da je v diskusijah prišla do izraza težnja jugoslovanskih podjetnikov, da povečajo promet skozi Trst in na splošno za italijanski trg in seveda toliko večja težnja tržaških podjetnikov, ki bi v takem primeru ne samo povečali svoje poslovanje, temveč prispevali k splošnim gospodarskim koristim Trsta in njegove konsolidacije. Podrobno so obravnavali problematiko, ki se pojavlja v trgovini z živino, lesom, sadjem, kolonialnim blagom, tehničnimi predmeti itd. Pri tem je bila poudarjena obojestranska želja, da bi se promet čimbolj liberaliziral, kar bi samo po sebi izključilo možnost raznih diskriminacij. Največ težav povzroča danes v prometu s Trstom, kar so poudarili jugoslovanski izvozniki, sistem tržaških licenc in trgovanje z njimi, kakor tudi birokratsko izvajanje nedavno sklenjenega trgovinskega sporazuma, ki je sicer prinesel povečanje možnosti izmenjave na 1,2 milijarde lir, kar pa je še vedno premalo. Sistem kontingentov oziroma njegovo izvajanje o-težkoča zlasti kupčijo s tistim blagom, ki ni v sporazumu posebej navedeno in spada pod «razno» Jugoslovanski uvozniki so med drugim izrazili željo, da bi spet bolj oživela vloga Trsta kot posrednika pri uvozu kolonialnega blaga, za kar pa je potrebno, da imajo tržaške veletrgovine primerne zaloge blaga. Razprava, ki jo je vodila predsednica Trgovinske zbornice za Slovenijo tov. Mara Dermastja in ji je prisostvoval tudi generalni tajnik Zvezne zunanjetrgovinske zbornice Ive Barbarič, je pokazala, da so taki sestanki potrebi in v obojestransko korist. Zato so ob zaključku vsi navzoči izrazili željo po nadaljnjih srečanjih in izmenjavi 'misli med Slovenskim gospodarskim združenjem in predstavniki jugoslovanskega gospodarstva, kot tudi za srečanja v širšem krogu. Danes seja tržaškega občinskega sveta Danes ob 18. uri bo prva seja jesenskega zasedanja tržaškega občinskega sveta. Dnevni red zasedanja obsega 38 točk upravnega in personalnega značaja ter drugih vprašanj v pristojnost občinskega sveta. 2. Citanje in sprejetje pravil; 3. Določitev števila poslancev za posamezne prijavljene organizacije; 4. Volitve izvršnega in nadzornega odbora; 5. Slučajnosti. Priporočamo vsem odposlancem prijavljenih organizacij točnost. PRIPRAVLJALNI ODBOR Veliko zanimanje v Italiji za trgovinsko izmenjavo z Jugoslavijo Otvoritev sezone v gledališču Verdi Obvestilo Urad predstavnika vlade FLRJ (Gospodarska delegacija) bo dne 23. in 30. t. m. zaprt zaradi državnega praznika. ODLOK VLADNEGA GENERALNEGA ST. Ustroj Vladnega generalnega komisariata za Tržaško ozemlje Vodstvo in organizacija državnih uradov, vzdrževanje javnega reda, zakonodajna komisija, struktura komisariata, sprememba naziva conskega predsedništva, razveljavljenje nekaterih obvestil, razglasov in ukazov Vladni generalni komisar dr. Palamara je z datumom 24. t. m. izdal sledeči odlok št. 36, ki je objavljen v rednem dodatku Uradnega vestnika št. 3 z dne 22. t. m., kateri je izšel danes; ODLOK ST. 36 GENERALNI KOMISAR ITALIJANSKE VLADE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE glede na odlok predsednika republike z dne 27. oktobra 1954 in na podlagi prejetih pooblastil odreja: Clen 1. Vladni generalni komisar za Tržaško ozemlje, ki je bilo stavljeno pod odgovornost italijanske vlade, izvršuje vse pravice, ki mu jih daje odlok predsednika republike z dne 27. oktobra 1954. Med drugim pripada generalnemu komisarju vrhovno vodstvo državnih uradov in nadzor nad krajevnimi javnimi napravami, kakor tudi vzdrževanje javnega reda na ozemlju, ki ga upravlja. Clen 2. Pri opravljanju svoje ured-bodajne funkcije se generalni komisar poslužuje zakonodajne komisije, ki jo sestavljajo predsednik apelacijskega sodišča kot predsednik in rektor univerze ali od njega delegirani redni profesor prava ter glavni državni odvetnik kot člani. Ta komisija pretresa na-, črte komisarjevih odlokov, katere ji generalni komisar predloži v mnenje. Clen 3. Pri izvrševanju svoje oblasti se generalni komisar poslužuje spodaj naštetih uradov in ravnateljstev, ki skupaj tvorijo Vladni generalni komisariat za Tržaško ozemlje. 1. Kabinetni urad. Rešuje splošne in pridržane zadeve komisariata, pravne zadeve in tiskovno službo, ter koordinira dejavnost uradov in ravnateljstev komisariata. Nadalje rešuje zadeve notranje UH POSKUSU POPOLNE ZAPOSLITVE V MILJAH PROTI ZNIŽANJU MEZD v usposobljenostnih tečajih Protest delavcev Tovarne strojev proti zvišanju najemnin Italijansko ministrstvo za delo je vključilo tudi Milje med tistih 14 krajev, v katerih bodo izvedli poskus po- zagotoviti še nadaljnji obstoj SELAD, to je Delovnemu odseku za pomoč brezposelnim. Res je sicer, da gre za izre' polne zaposlitve. Seveda ne, den ukrep za pobijanje brez- gre za produktivno zaposlitev, marveč za razne uspo-sobljenostne tečaje ter delovne centre, ki imajo podobno funkcijo, kot jo imajo pri nas SELAD in preučitveni tečaji. Stvar bi bila torej v redu, ker' je razumljivo, da v sedanjih razmerah ni mogoče zaposliti vseh ljudi v produktivnih panogah. Toda navadna raztegnitev ukrepov, ki so v veljavi v Italiji, bi pomenila za Milje nazadovanje. V Italiji dobivajo delavci raznih delovnih centrov in tečajev samo okoli 600 lir na dan, tu pa dobivajo pri SELAD po 1.200 lir na dan, v rekvalifikacijskih tečajih pa po 880 lir. O razliki med ravnanjem v Italiji in pri nas so se delavci že prepričali, ko so bili najavljeni razni tečaji, odvisni od italijanskega ministrstva za delo, v katerih so ponujali tečajnikom samo 300 lir mezde na dan, kar je za Trst nekaj nezaslišanega. Ce bi torej v Miljah začeli plačevati delavcem, ki bi jih zaposlili na podlagi načrta popolne zaposlitve, po 600 lit, bi nastala s tem diskriminacija. Delavci, ki delajo Pr> SELAD, bi dobivali še naprej po 1-200 lir, delavci rekvalifikacijskih tečajev, ki jih je organiziral departma za delo 880 lir, delavci novih tečajev pa samo 600 lir. To bi bilo krivično in bi vzbujalo upravičen odpor. Zato je nujno, da ministrstvo za delo poskrbi, da dobe tisti delavci, ki jih bodo zaposlili na podlagi poskusa popolne zaposlitve, enako mezdo kot delavci SELAD oziroma rekvalifikacijskih tečajev. Prav tako pa je treba poselnosti, toda pri tem ne smejo iti pod tisti minimum ki bi delavce sploh odvračal od zaposlitve. Hkrati pa morajo oblasti težiti, da zagotove delavcem s časom zaposlitev v produktivnih delih, ker so SELAD. rekvalifikacijski in drugi tečaji le druga oblika podpore za brezposelne in morajo biti zato le začasni. Delavska zveza je opozorila s posebnim pismom na te probleme ministra za delo Vigorellija in ga zaprosila naj pri morebitnih ukrepih upošteva krajevni položaj. * si: # Predvčerajšnjim so se delavci Tovarne strojev zbrali na skupščini in razpravljali o zvišanju najemnin, ki so že sprejeli v italijanskem senatu in ki pride tudi pred poslansko zbornico. Po živih diskusijah so sestavili resolucijo naslovljeno na italijanski senat in poslansko zbornico, v kateri se izrekajo proti zvišanju najemnin. V resoluciji pravijo, da bo zvišanje najemnin še poslabšalo kupno moč njihovih nizkih mezd ter s tem znižalo njihovo življenjsko raven. Hkrati pa bo zvišanje najemnin za ravne trgovske lokale zvišalo tudi cene potrošnih predmetov, ker bodo trgovci prav gotovo skušali zvrniti nova bremena na potrošnike, kot se je vedno dogajalo. Zato pozivajo poslansko zbornico, naj k zakonu o povišanju najemnin doda, če se že ne more preprečiti povišanje, vsaj take popravke, ki bodo določali, da hodo delavci in vsi tisti najemniki, ki malo zaslužijo, pri zvišanju najemnin izvzeti. uprave, pošte in telekomunikacije ter higiene in javnega zdravstva, v kolikor niso po zakonu odkazane nižjim uradom. En oddelek kabinetnega urada posluje kot tajništvo zakonodajne komisije, omenjene v prejšnjem členu. 2. Ravnateljstvo za proračun in finance. Ravnateljstvo obstaja iz oddelka za proračun in iz oddelka za finance. Oddelek za proračun v sporazumu z ravnateljstvom državne blagajne in z uradom za kontrolo izdatkov pripravlja proračune, da jih odobri generalni komisar, in skrbi za sestavo zaključne bilance. Oddelek za finance rešuje finančne zadeve, v kolikor niso po zakonu odkazane nižjim uradom, ter koordinira tozadevno službo. Razen tega posluje kot ekonomat generalnega komisariata. 3. Ravnateljstvo državne blagajne. Rešuje zadeve državnega zaklada in gospodarske zadeve ozemlja, v kolikor niso po zakonu odkazane nižjim uradom ter koordinira tozadevno službo. En oddelek tega ravnateljstva opravlja službo v zvezi s posojili. Oddelku za posojila je v pomoč posvetovalna komisija. ki jo imenuje generalni komisar. 4. Urad za kontrolo izdatkov. Skrbi za kontrolo nad obvezami v zvezi z izdatki in nad plačili, ki spadajo v delokrog uradov in ravnateljstev komisariata ter nižjih uradov in ustanov, podrejenih komisariatu. Urad ima pravico nadzorovati bilance javnih in zasebnih ustanov, ki dobivajo podporo ali posojila na breme proračuna Tržaškega ozemlja. 5. Ravnateljstvo za javno šolstvo. Rešuje zadeve in koordinira službo javnega šolst.va, v kolikor niso ti posli po zakonu odkazani nižjim uradom. 6. Ravnateljstvo za javna dela. Rešuje zadeve in koordinira poslovanje v zvezi z javnimi deli, v kolikor niso ti posli po zakonu odkazani nižjim uradom, med njimi tudi zadeve in poslovanje Sekcije za dela v pomoč brezposelnim (SELAD) ter Urada za državne ceste v Trstu. Pripravlja programe javnih del, ki naj se izvršijo na Tržaškem ozemlju, ter generalnemu komisarju predlaga v odobritev projekte, za katere je po zakonu potrebno odobrenje ministrstva. 7. Ravnateljstvo za kmetijstvo in gozdove. Rešuje zadeve ih koordinira službo v kmetijstvu in v pogledu gozdov, v kolikor niso ti posli po zakonu odkazani nižjim uradom. 8. Ravnateljstvo za promet. Rešuje zadeve in koordinira službo v zvezi s prometom, v kolikor niso ti posli po zakonu odkazani nižjim uradom. 9. Ravnateljstvo za industrijo in za trgovino. Rešuje zadeve in koordinira službo v zvezi z industrijo in s trgovino, v kolikor niso ti posli po zakonu odkazani nižjim uradom. 10. Ravnateljstvo za delo in 7.a socialno zavarovanje. Rešuje zadeve in koordinira službo v zvezi s problemom dela ter s socialnim zavarovanjem', v kolikor niso ti posli po zakonu odkazani nižjim uradom. 11. Ravnateljstvo za trgovino s tujino. Rešuje zadeve in koordinira službo v zvezi s trgovino s tujino, v kolikor niso ti posli po zakonu odkazani nižjim uradom. 12. Ravnateljstvo za trgovinsko mornarico. Rešuje zadeve in koordinira služjjo v zvezi s trgovinsko mornarico, v kolikor niso ti posli po zakonu odkazani nižjim uradom. 13. Urad za socialno skrbstvo. Koordinira službo v zvezi s socialnim skrbstvom. Uradu za socialno skrbstvo je podrejen urad,, ki koordinira vse posle, ki zadevajo begunce. 14. Urad za statistiko, štetja in raziskovanja. Koordinira statislično službo in opravlja posebna raziskovanja in študije. 15. Personalni urad. Rešuje zadeve, ki se tičejo prejšnjih ‘uslužbencev Zavgznišk,e AOjaške uprave. Clen 4. Iniciativnost milanskih gospodarstvenikov predstavlja nevarno konkurenco Trstu Uradi in ravnateljstva, omenjeni v prejšnjem! členu, o-pravljdjo riadzor nad' 'nižjimi uradi in ustanovami, ki so jim podrejeni ter koordinirajo njihovo dejavnost. Omenjeni nižji uradi in ustanove opravljajo naloge, ki jim jih dajejo tisti italijanski predpisi, ki urejajo njihovo poslovanje in njihovo pristojnost ter naloge, katere jim dajejo drugi veljavni predpisi. Člen 5. Proti ukrepom in uradnim dejanjem nižjih uradov in u-stanov je dopusten rekurz na generalnega komisarja, ki odloča dokončno. Proti ukrepom generalnega komisarja je dopusten izredni rekurz na predsednika republike Italije in rekurz na državni svet po veljavnih predpisih. Clen 6. , Consko predsedništvo zadobi naziv ((Prefektura - upravna služba«. Ta urad bo vodil po službi najstarejši podprefekt. Proti ukrepom podprefekta je dopusten rekurz po službeni poti na generalnega komisarja, kakor tudi Vsi: drugi pravni leki, ki jih predvidevajo veljavni italijanski predpisi. Člen 7. Razveljavijo se obvestilo št. 2 z dne 14. junija 1945 (razpust policijskih edinic); razglas št. 7 z dne 28. avgusta.1945 (Uradni list); ukaz št. 6 z dne 14. avgusta 1945 (spremembe imen šolskih uradov); člena III, točka a) in V splošnega ukaza št. 4 z dne 6. julija 1945 glede Ozemeljskega urada za delo, ki se odpravi: ukaz št. 151 z dne 17. junija 1946 (ustanovitev komisije za filme) ter njegove kasnejše spremembe; ukaz št. 259 z dne 25. junija 1948 (krajevna uprava); ukaz št. 342 z dne 28. septembra 1948 (poštna in telekomunikacijska služba); uka? st,. 59 z^dne 28. marca 1949 (uslanovilev uprav-nosodnega ' prizivnega’' sveta); ukaz št. 10i), z jjne 1. junija 1950 (vlaganje prizivoy, namenjenih upravnosodueirm prizivnemu svetu);"ukaz-št. 165 z dne 13. septembra 1J52 (pre-osnova Zavezniške vojaške u-prave); upravni ukaz št. 48 z dne 13. septembra 1952 (imenovanja pri Zavezniški vojaški upravi) in njegove kasnejše spremembe, ter vsi drugi predpisi, ki'1 niso v skladu s tem odlokom. Clen 8. Ta odlok stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem vestniku. Milanski gospodarski krogi se vedno bolj zanimajo za možnosti ikrepitve trgovine z Jugoslavijo, o čemer nam priča tudi poseben sestanek, ki je bil v sredo pri milanski trgovinski zbornici. Po poročilu tržaške gospodarska agencije ASTRA so na tem sestanku razpravljali o valutnih vprašanjih in je posebni ožji komite izdelal sledeče štiri predloge, o katerih naj razpravljajo na bližnjih pogajanjih o trgovinskem sporazumu: 1. Omogočitev vezane' zamenjave mesa na osnovi uvoza govejega in svinjskega mesa iz Jugoslavije ter izvoza mesnih izdelkov. 2. Omogočitev drugih sličnih zamenjav, kar bi urejali od primera do primera in iz česar bi izpustili les. 3. Zahteva po izvoznem kontingentu siderurških proizvodov v Jugoslavijo v mnogo večjem obsegu. 4. Točna določitev izvoznih kontingentov jugoslovanskega lesa, pri čemer je treba upoštevati realne možnosti izvoza in obseg razpoložljivega blaga. Poleg tega so na omenjenem sestanku tudi razpravljali o ustanovitvi mešanih družb, ki bi imele številna obojestranska zastopstva. Ne bomo se spuščali v razpravljanje o bistvu predlogov milanskih trgovcev, zbranih na sestanku v trgovinski zbornici/in samo poudarjamo veliko pozornost, katero tamkajšnji trgovski krogi posvečajo jugoslovanskemu trgu. Prav zaradi tega je toliko bolj čudno in neopravičljivo vedenje tukajšnjih odgovornih krogov in zlasti zadržanje tr- ta) opravljal Trst. kar pomeni seveda, da bo koristi od gospodarskega sodelovanja imelo predvsem to mesto. Prav sedaj pa ni več časa za oklevanje, temveč je treba takoj podvzeti energičhe ukrepe, saj konkurentov res ne manjka. Tako so tudi goriški gospodarski krogi takoj po podpisu sporazuma o tržaškem vprašanju predlagali podvojitev obsega trgovinske zamenjave, predvidenega v posebnem «goriškem sporazumu«, ker upajo na večje izredno koristno gospodarsko sodelovanje. Nove zgradbe v Kopru Včeraj zvečer je bila v gledališču Verdi slavnostna otvoritvena predstava. Gledališče je bilo okrašeno in v začetku je orkester odigral državno in tržaško himno. Otvoritve so se udeležili vsi predstavniki civilne in vojaške oblasti. Delo samo, čigar postavitev na oder mogoče nekoliko o-pravičtijejo neke vezi Verdija s Trstom pri ustvarjanju tega dela in k'i je že nekako počivalo med deli, ki se več ne izvajajo, pa bi mogoče le lahko še naprej ostalo pozabljeno. (Posebno poročilo bomo še priobčili.) Glasovi in obrali leta« Te dni bodo v Kopru na Istrskem nabrežju izročili svojemu namenu novo javno pralnico, čistilnico in kopali-, šče. Za gradnjo tega poslopja je občinski ljudski odbor mesta Koper porabil skupno 35 milijqnov . din. . , V ' Kopru so začeli graditi poslopje novega protituberku-loznega dispanzerja, poslopje bo v bližini podjetja Fructus na Istrskem nabrežju. Za gradnjo tega poslopja je bilo doslej na razpolago 15 milijonov din. NA CESTI MAVHINJE — SESLJAN Policijski avto podrl motociklista $ iefUfc knji# ba $00 Ui . ,■?' || -L f v? /T - f pt ■ \ glll ► • < '• 4 V vsako hišo Jadranski koledar s knjigami Prešernove ir ": Včeraj popoldne se je zgo-dila na cesti Mavhinje-Sesljan huda prometna nesreča. Ob 15. uri je neki policaj vozil tovorni avto z evidenčno tablico «Polizia 326» po omenjeni cesti proti Sesljanu. Približno 800 metrov od Mavhinj je srečal 37-letnega Marija Le-g:šo iz Mavhinj št. 8, ki se je peljal na motornem kolesu. Poročilo policije pravi, da je Legiša vozil sredi ceste in da je šofer tovornika takoj zmanjšal brzino, ko je zagledal Legišo in da je nato krenil na desno, da ga ne bi povozil, ker se Legiša ni umaknil na desno stran ceste. Kljub temu je sprednji levi del tovornika zadel ob krmilo motorja in Legiša je z motorjem vred zletel na tla. Pri padcu se je ranil po obrazu in glavi ter si verjetno prebil lobanjo. Z rešilnim avtom so ga nato odpeljali v glavno bolnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek. Njegovo zdravstveno stanje je ze-,lo resno. Dva padca z resnimi posledicami Različni plakati so naznanjali nastop kvarteta Radar, tria Wol-mer, pevcev im pevk ter deklet, ki razkazujejo modele raznih oblek, tako da se je zdelo, da bo v Rossettiju polno. Toda mogoče je ljudem že dovolj, da vse te najavljene komplekse in posameznike vidijo na televiziji. Velikansko gledališče Politeama Rossetti je bilo namtreč včeraj zvečer prazno. Zaradi tistih nekaj gledalcev je le še bolj prihajala praznina do izraza. In vendar bi izvajalcem privoščili, da bi imeli več publike, saj v programu, ki se je, kot se za take prireditve spodobi, hitro razvijal, ni bilo slabih točk; nekatere so bile celo prav imenitne. (Seveda je treba razumeti, da je to pač program za mlade ljudi, ali pa vsaj take, ki jim jazzovske točke ugajajo). sr»i$ ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V nedeljo 28. nov. 1954 ob 15.30 in ob 20. uri gostovanje v SEŽANI s Kreftovo komedijo V torek 30. novembra in v sredo 1. decembra 1954 gostovanje v MARIBORU s Kreftovo komedijo „Kraiiiski kondiisiff za Sestanek svetovalcev OF občino Devin-Nabrežina V nedeljo 28. t. m. ob 15. uri bo v Nabrežini v kulturnem domu «Igo Gruden« sestanek občinskih svetovalcev OF za občino Devin-Nabrežina. 'Bazična nagrada Mri’ za i. 1954 Odbor za podelitev «Božič-ne nagrade za dobroto« bo letos šestič zaporedoma podelil to nagrado tistim, ki so se v letu 1954 najbolj izkazali z altruističnimi dejanji. V ta namen vabi odbor prebivalstvo, da da svoje predloge za primerne osebe. Ti predlogi naj bodo naslovljeni na urad županstva tržaške občine najkasneje. do polnoči 10. decembra t. 1. Plin je uhajal žaške trgovinske zbornice, ki noče temu izredno važnemu vprašanju posvetiti potrebne pozornosti. Prav obratno, istočasno ko se gospodarski krogi Milana trudijo, da bi odstranili vse zapreke, ki ovirajo povečanje trgovinske zamenjave, ko ugledni gospodarski list «11 Sole« prinaša obširne članke na prvi strani o perspektivah trgovinske zamenjave, vlada v Trstu popoln molk. Tako ravnanje pomeni resno nevarnost, da bo Milan prevzel veliko večino trgovinske dejavnosti, katero bi lah- Verjetno je včeraj dopoldne 56-letni Romolo P.ieri iz Ul. Leo nerodno padel po stopnicah, ko se je vračal domov in se je hudo ponesrečil. Pri padcu si je zlomil tilnik in levo ramo, se ranil po obrazu, dobil notranje poškodbe in hud pretres možganov. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno. Policija je uvedla preiskavo, da bi dognala, ali gre za nesrečo ali ne. Ob 19.30 pa so v glavno bolnico sprejeli 65-letnega kramarja Vittoria De Filippa iz Furlanije, ki je verjetno nerodno padel na cesti pri Trnovci. Osebje Rdečega križa je izjavilo, da so ga našli v gostilni v Trnovci. De Filippo si je prebil lobanjo in njegovo stanje je zelo resno. NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; Croce Ver de. Ul. Settefontane 39; Gmei-ner, Ul. Giulia 14; Al Lloyd, Ul. delTOrologio 6; Signori, Trg Ospedale 8; Harabaglia v Bar-kovljah in Nlcoli v Skednju. AFERA >bbL inorju|a 16.00: «Gusarjl 1 1I\J u U liiviju, --- - sedmih morij«, J- Payn«. , Moderno. 16.00: «Mizar», D. dams. _ . J, Ssvona. 15.30: «Gola ostroga«, ViaieWai6.'00: ((Maščevanje Tujti* Viuorio Venet o 15.15, G. Madison. n,u. Fort Belvedere. 16.00: ((Obleganje Pointa«, R. Reagan. .,,tv», Marconi. 16.00: ((Tolpa moril P. Goddard. ro> Massimo. 16.00: ((Maščevalna ka», A Murphy .. žejl(»i Novo cine. 16.00: ((Uporniški so ( GLEDALIŠČE VERDI) Danes se začne prodaja vstopnic za parter in balkone za diru-go predstavo Verdijeve opere ((Aroldo« za dnevni red, ki bo z istimi nastopajočimi v nedeljo ob 16. uri. V pripravi je Čajkovskega opera «Pikova dama«. GLASBENA MATICA v TRSTU V soboto 27. nov. 1954 ob 21. uri v AVDITORIJU v TRSTU (Ul. Teatro Romano 2) solistični koncert NADA PUTTAR — prvakinja zagrebške Opere OdeonT le.oo' '((Prepovedani Krt stus«, R. Val Ione. Naa. Radio 16.00: ((Vrpi se«, a. zari r pl as S( Secolo. 16.00: «Crna strem, Čochran. . G: Venezia. 16.00: ' p«. Lollobrigida. Mladoletnim povedano. _ bi,n H Skedenj. 18.00: «Sm R°mn 9 a«. . . , o nn- «Terot Kino na Opčinah. lo.w- r;ari(, plemena Navajos«, u• B. Johnson. PETEK, 26. novenihr* kope« 254.6 m ali 1178 ke ^ SLOVENSKA dan razen nedelje obi 6 13.30, 14.30, 19.30, 23.30. ^ HRVATSKA POROČILA. dan ob 20. uri. -„».615, POROČILA. ITALIJANSKA 1 -12.30, 17.00, 19.00, 23.00. ?;e. 6.40 Jutranja . vre- gled tiska; 7.00 Koleda menska napoved; jrospoo1,; glasna; 7.30 Nasveti za 8. jj.oO rje; 12.00 Ritmi m P®*?7 13.45 Melodije za mlada ,u^ noma“ Glasba po željah: 1*.™ nispF' zvoki; 15.00 Kulturno 15.10 Revija in filmska s j« 15.30 Dueti, tercet, ^ Teč*> zbori iz znanih oper; angleščime; 16.10 _ željni nekaj; 17.10 Glasba P® jg.l* 18.00 Iz delavskega ^VVSP0^; Jugoslovanske pesmi; l«- -jo.15 19.15 Melodije in olesn#? 15 minut z ljubljanskim;metoiška sekstetom; 20.30 Poje skupina ((Milica Krizah« _ Bel* ■kofsJ; (111 IK, CZ Bi'"-' l ka; 21.05 Nočni koncert,. vajj. Bartok: Violinski kon Lobos Viiraporu; 23.4U 2» lahko noč. ‘hsi 11.30 Lahka ^^iga^ da vam j e; 12.10 kaj; 13.00 Glasba po Kot znano je možakar opeharil na stotine tržaških družin, ki so mu izročile svoje prihranke za zgraditev stanovanja Carmelo Sgroi, znani «com-mendatore«, ki je s svojim podjetjem za gradnjo hiš s pomočjo Aldisiovega načrta bil 13 maja letos, ko so ga obsodili zaradi sleparskega bankrota in goljufije, užaljen nad razsodbo, je vložil pri-PlePr*nan, da bo prizivno sodišče milejše z njim. Toda možakar, ki je ogoljufal toliko nesrečnikov, ki so mu prinesli vse svoje prihranke v upanju, da bodo vepdarle prišli^ do toliko pričakovane m zazelene strehe, se je tudi tokrat zmotil. Prizivno sodi-sc« je namreč včeraj zjutraj zavrnilo priziv in potrdilo prvotno obsodbo, po kateri je bil «commendatore» obsojen ha 8 let in 6 mesecev zapora ter na 60.000 lir globe. Nadalje so ga obsodili na dosmrtno prepoved izvrševanja javnih služb in na 10-letno prepoved vodenja kakršnega koli trgovinskega podjetja. IN a podlag] amnestije pa so mu odpustili 3 leta zapora in celotno denarno globo Da ni goljuf pričakoval potrditve prvotne razsodbe se e takoj videlo, ko se je ob koncu razprave skrušeno se-sedel na zatožno klop. Todu dejstvo je, da bi bilo vsako, tudi najmanjše znižanje kaz- ni groba žalitev vseh ogoljufanih, z denarjem katerih si je Sgroi kupoval hladilnike in avtomobile ter živel razkošno življenje, medtem ko so njegove žrtev morale spati in živeti v nemogočih luknjah, kjer so vztrajale samo v prepričanju, da bodo po letih in letih dela in truda končno le prišle do majhnega doma. Pravici je bilo tudi tokrat zadoščeno. Toda kdo bo povrnil škodo ogoljufanim? Znižana zaporna kazen kljub devetim prekrškom 34-letnemu Silvanu Lutt-manu iz Domus Civica, ki je bil obtožen devetih prekrškov, so na prizivnem sodišču znižali kazen od 1 leta, 11 mesecev in 15 dni zapora in 32.000 lir globe na 4 mesece in 5 dni zapora. Seveda bo moral Luttman plačati dodatne sodne stroške, kakor tudi izplačati odvetniku zasebne stranke nadaljnjih 30 tisoč lir. Obtoženca so obtožili poskusnega izsiljevanja, žalitve, klevetanja bivše zaročenke, groženj, dvakratne povzroči- tve telesnih poškodb in drugo in ga je sodišče 10. junija letos obsodilo ne le na zaporno kazen, temveč na plačilo 1 lire za moralno škodo tožeči stranki in na plačilo odvetnika zasebne stranke v višini 80.000 lir. Luttman je seveda takoj vložil priziv proti tej razsodbi in njegovemu odvetniku se je sedaj posrečilo rešiti ga stroge kazni. Nekaj obtožb je odpadlo že na prvi razpravi in to zaradi amnestije, sedaj pa je sodišče spremenilo obtožbo poskusnega izsiljevanja v svojevoljno uveljavljanje domnevnih pravic ter ga o-prostilo devete točke obtožnice, zaradi česar so mu morali zaporno kazen znatno zmanjšati. Krava jo je naoadla Včeraj ob 6.30 so sprejeli v glavno bolnico 50-letno Malijo Bandel por. Kralj iz Trebč Št. 28. ?,enska je izjavila, da se ji je splašila dobro uro poprej krava na domačem dvorišču in jo je ranila z rogom v trebuh ter jo podrla. Zaradi rane in prask po obrazu se bo morala zdraviti 10 do 15 dni. POSOJILA NOB Obveščamo vse one, ki imajo potrdila o posojilu iz NOB (narodnoosvobodilne borbe), da se javijo do 15. decembra 1954 na sedežu Osvobodilne fronte v Ul. R. Manna št. 29 zaradi informacij. S seboj naj prinesejo potrdila. Od torka 30. t. m. do vključno sobote 4. decembra bo na sedežu SHPZ v Ul. Roma 15/11 razstava slovenske knjige Razstavljene bodo najno-vejše slovenske knjige, močno bo zastopana mladinska literatura. 00 ucerai do danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 25 novembra se je v Trstu rodilo 7 otrok porok je bilo 9, umrlo pa je 8 oseb. POROČILI SO 9E: trgovec Peter Cepak in gospodinja Angela Zlobec, električar Mano Busan in bolničarka Chiara De Domi-nicis, poljedelec Anton Mikočič in gospodinja Marija Božič, delavec Fraocesco De Micbele in delavka Maria Prtlaro, uradnik Vincenzo Ruggio in gospodinja Aliče Dandrl, mehanik Marcello Ražman in gospodinja Mlrella Marchiorl, težak Natalc Umek in delavka C aro lina Sahar, poljedelec Ivan Kozina in gospodinja Melita Stefani, narednik amer. vojske Henry R. Mason in gospodinja Edda Blason, UMRLI SO: U9-letni Peter Pečar; 74-1 etui Giuseppe LurMo, 86-letni G lova n r i i Hirnbaldo, 53-letnl Bernardo Robba, 78-letna Antonia Valentini, 42-letni Vincenzo Coloiaco, 65-1 etni Guido Tonda-lo in 80-letni Antonio Spazzapan. ANTON SOLER — slovenski pianist iz Buenos Airesa Spored: Bach-Tausig: Toccata in fuga v d-molu Liszt: Španska rapsodija Bersa: Vseh duš dan Bersa: Robinjica Škerjanc: Vizija Lajovic: Mesec v izbi Gotovac: Pjesme Ceznuča a) Mornareva ljubav b) Žalba na zemlju c) Dragim u svijet Odmor. Gianneo: Allegrb rustico Aguirre: Triste št. 3 Chopin: 'Etuda op. 10 št. 5 Chopin: Valček v As-duru Chopin: Poloneza v As-duru Verdi: Arija iz opere ((Trubadur« Thomas: Arija iz opere »Mignon« Bizet: Habanera in Segui-dilla iz opere «Carmen» Saint-Sačns: Arija iz opere ((Samson in Dalila«. Vabila so na razpolago v Ulici Roma 15 (SHPZ) od četrtka dalje od 11. do 13. in od 16. do 19. ure ter v Barkovijah v drogeriji Scheimer, pri Sv. Ivanu v tobakarni Prosen in na Opčinah v pekarni Čok. kaj; u.uu Giasua L CrvVTk Poje tenorist Rfcharrnir 14.15 Kulturni obzprn»'pjzjiJ« Slovenski motivi; . 17,^ična*L glasba; 18.00 Dva certa Turiine; 18.40 Ajj OJvj tistke Nade Puttar; J*. »J v svet; 19.15 Pestra glaS s Šport; 20.05 Pestra OP®40i Irt a; 21.00 Tržaški kult^ ledi; 21.15 Kon-cert {JjS«, " Mirce Samcinove, ^0st >evci; 22.00 Kml' TJ is T7 aCgltS ba; gledi; prof. ni pevci; __________________ -n, umetnost; 22.15 Iz angl certnih dvoran; 23.00 večer. * “ *r *: 11.3» It 17.50 Operna gljM;drt, 35 li nncomKl'- 1Q 00 oeli ansambli; 19.00 •slu; Simfonični koncert sL(ert lista Marcella v's^(<(^cfg be, dirigent Sixton N I. O V 14 * 254.6 m ali J * d78 “L jlJO' Poročila ob 5.00, 6-°5j(lb. 15.00, 17X0. 19.00 in 1 ... 11.00 Radijski “TuS^ili); a; voirnit*1' Glasbena m-digra; ‘X"vCNfiiiK1' dober dan! < Nu,avlfl ko^rcirtf-ed;J"Kla!! 11.30 Orkestralni sP°J!t za J,-niK' ski-Korsakov: Konec' p1 K(o- in orkester; B. Sm«1 ciKla,raži' simfonična pesnitev i‘ 'jttJJ ja domovina«; l3.wneKaJ' t4.3° 13.15 Za vsakogar ■' ]tV, Bez-Za pionirje: Sinji \ N- tuf3’ -..........................ert. „ ttV«rLp- M0', *-i« pivuii jv. li* »-• trt 1 — Opoldanski koncert', K« niček: Donna Dtan 'ert Lno!0, P. I. Čajkovski: { v^ia*; vir in orkester st. j5.30-naPin 15.15 Lahka gJ*% B beni razgledi; ld- i7 r : oper: 16.10 Utrinki 'LjljSi Ajte!. Branko Čopič: Mat|__ pdsjd noti' 16.30 Želeli ste ;^mtirient Ekspres», S. Pampa n im, H. Vuial. Excelsior. 15.30: «Pri®tarijka Cron-^a», M. Branda«. Fenice. 16.00: «Angela», D. O’ Keefe, M, Lane. Nazionale. 15.30: «Cesta», G. Mašina, A. Quinn. Fi lociram m at ico. 16.00: «Steza slonov)), iv Taylor. i). Andrevvs. Arcobaleno. 16.00: «Ljudje noči», G. Pečk, B. C?'awforcl. Astra Rojan. 16.00: «OtoSki uporniki)), J VVeissmueller. Capitol. 16.00: «Sijajni plen», M. Monroe. Cristailo. 16.00: «Grient Eks.pres», S. Paurpanini, H. Vidal. Grattacieio. 14.30: uRom-to in Julija«, S. Shantall, L. Harvey. Alabarda. 16.00: «Velika karava-na», V. Ralston. Ariston. 16.00: «Castni kavalirjl», W. Holden. Armonia. 14.45: «Moški za do godivščinami». J. Cagne,y. Aurora. 16.00: «Nevihte pod morji)). R. VVagne-r. Garibaldi. 15.30: «Nihče ni ;z-dal», V. Belmord. Ideale. 16.00: «PriSla je zora», C. Gable. Impero. 16.00: «Stirl v mediieini)), I), Bokjard. Italla. 16.00: «Santarellina», A. M. Pierangeli, .10 Popoldanski s^rf t^Vi. rt: J, S, Bach: v « ipl«k lino in orkester Si. j,rv3 vot; L. van Beethoven. ni ja; 18.00 Drui^5 jpe 18.10 Slovenske ^ vgus^nj^ 18.45 15 minut z A« zllna"Jrisal« kom; 20.00 TedeoS1«' Ma<1 litičmi pregled; - kouidrn pctrf'a poje Ljubljanski i« pits« 21.00 Oddaja o S, if> šfaikih; 21.30 Zabav glasba. r.oiiJA kit TULE' Srt{n<,v> 17.30 Za otroki Bazpr3 stric Clo»: 21.00 Mary Dugan». 2$ ADEX U. in 12. (dvodnev Reka — Op|očer*a Pregara 12' (!_n°e.P^'Je Kozina — pivac8 Skocijan — pfi Lokev ,0 2. .vKb?a-**PAV ^on Z A H V A L A))fijatrt sorodnikom. dV valcem ve rem>h poti ‘ ki s° sp mam0 J lUi^ se toplo pružin* . 1 ne. n°V' Kontov V Ljubljani je umrla nasa mati in stara mati nadvse 74. novembra 1954. IV/IIVH/1 i/d. VIZJAK r|M,!,,Hill AvA^ Žalujoča dru?'”aodi,tvon' DNEVNIK — 3 — 26. novembra 1954 G*>y DE MAUPAJ ' Saj vam pravim, da mi “boste verjeli«. "rovej vseeno, povej.) *Ptqv. Toda vnaprej *>**rjam**na- vnapTCJ vas tedmJ • Je m°Je pripo-fa v*n^€ P*čice resnično, ietno KrfUe". *e ta,co ney*'" *« h Je slikar sam, se *o n° ^aV ..ni' čudil, poseb fotl '0 poznali n°,ti.#tiobo divjaških neugna- Hol, stari umetnik je zajahal , Bilo letela 1* aV J.edilnicl nekega u Barbizonu Ptiče! rej J.c; "Takrat ri.„, ceriali pri ubogem So- smo to- ■fned Jc ze pokojni, * je bil najbolj divji foi«S; Soneut. jaz in -La *i0 t„LSC?l„nas- Bdi smo s a Poj knn Da fi- _ ____ ,l'kati,/°rUTnemo> O°vorim o mislim, ampak ne Da da je bil ravno on. »ti, Pu9°nu le Poittevi- »« 0 *uc*‘ že pokojnem in 'a%u, fci °nejn nadarjenem pej-' »ti še žitii Ct ^er3ali*CTn • re^ei- da smo oe- »mo ^or‘euiu' pomeni. Edi L ii *.? pošteno natreska- !' »«CLL!--Poittepin -3e HI kij T1,1110 Pri pameti, čeprav »ih °kajen. v tistih ča-»i »«!.' " *e mladi. V majh- ,le|tnUi P°!e0 at°ijeja smo se ‘kultni P° preprogi in pri-°nern n110 čvekali o tem in h , : “0T'eul je ležal na hrb tov.H °3 in arm°w0(ipr! vrata v V« Ogrina se je poda- Č sm00Zln.° ozemhe. bili ^iieaa' V sredini o- $W\Py°ra, ki je bH !>. ml?"0Vr-Stn'm po- !\i.:raznimi čudnimi 'in rečmi ter z vt-J« reZ *®®tori, nama So-to«.Ce,ieraia aZi Se- snujem k«š 6t- Ti o ki i.mo h°jni \ ^uiogočn T t fet°’ U k„' t0 C!l sovražniku u-V r e Pjavi, boš zaklenil X’n°ie So kte,„ sem Prenadirska četa, 0 oroženo sprem- J|r:e"» n':"1 '2vršil (;>iniPa sem povelje, se pridružil Pr* oZT^. ki je pri- SaV ko racija mi. ,-ellfc0^ B“ dohitel za »trak'” steno, ki seZSkl .trušč. se je za-■ r„i. "cm t. v S sve- P'■ 5e>n se Vedno držal pognal naprej. le V151« v - ~ bajonetom prs“ neko lutko, Oto OlZ Sor‘enl 9 av°- Ko sekiro tnj. -• le ~ je spoznal V,.l?no J^eral spovedal p. ^arrietni!) in vojne se nadaljevale. in?i’hunj H '« ^tih*pe*n0 L“^sff.minut smo so m u~.brskali kotičk po vseh ‘it ateljeja, ko ° °marc0h ključ \%Z:au. k zelo delje- \Poittlvh°tel Vre' bUe h f'05, ,e»ln J)n ,?- ei „ itenio Predlagal, ^jrak° °mar, \>al Vq»r No KedteZ ,Pntttevimtv , - - njim smodnikom. Lr — N V Ue!i>co ■m k c. S«0 PtiŠo Je on nastopil lcNe °* «5 ien#*e Ni/11 omn"o pre(i zaprti- ■:S Z TiU« dvojni občevalni je. , , , , '/llr BlrtVOnŠAin« i« ilalii«« ni kolektiv, sleherno občino, republiko in celotno skupnost k nadaljnjemu razvoju gospodarstva, k ustvarjanju pogojev in sredstev za vsestranski razvoj, za zboljšanje življenj- zik, slovenščino in italijanščino. Občevalni jezik je tisti jezik, katerega se državljani poslužujejo v javnih uradih in z zasebniki, materinščina pa je jezik od rojstva, to je jezik staršev državljana, zaradi tega so imeli vsi Slovenci z ita- popolno pravico do opcije, ne da bi s tem zanikali svoj izvor in svoj materin jezik. Poleg tega je precejšnje število slovenskih optantov, katerim ne bi bilo treba optira-ti, ker so 10. junija 1940 stanovali na ozemlju sedanje italijanske republike. Te osebe so optirale, ker so upravne oblasti od njih zahtevale potrdilo, da so imele na tem o-zemlju stalno bivališče. To so morali dokazati s potrdilom o vpisu v seznam stalnega prebivalstva občine, niso pa zahtevale potrdila o bivanju na podlagi člena 43 civilnega zakonika. Poleg tega se ni upoštevalo dejstvo, da bi v številnih primerih prizadeti iah-ko dokazali dejansko stalno bivališče, ne Pa vpisa v seznam stalnega prebivalstva. Pravo pa medtem dovoljuje, da se lahko dokaže stalnost bivališča z vsakim dokazom, in tudi samo s pričami. Od tu izhaja krivica zaradi izključitve otroij slovenskih optantov iz slovenskih šol. Poleg tega gre v veliki večini za primere otrok, rojenih na italijanskem ozemlju, ki niso tujci, ampak otroci italijanskih državljanov, torej optantov za talijansko državljanstvo. Slovencev s slovenskim maternim jezikom in z italijanskim občevalnim . jezikom. Njihovi starši so verjetno tudi služili v italijanski vojsk', nekateri so celo padli. Ali je zato možno odklanjati njihovim otrokom pravico lo obiskovanja šol s slovenskim učnim jezikom? Prav gotovo ne! Okrožnica ministrstva za javno vzgojo štev. 5113-76 od 25. novembra 1949 bo lahko prepovedala obisk slovensku-i šol otrokom staršev, ki so po izvoru in po jeziku Italijani, v nobenem primeru pa se ne more nanašati na slovenske optante po izvoru in materinem jeziku, ki so optirali, ki imajo italijanščino za občevalni jezik, ali zaradi tega, ker upravne oblasti niso hotele upoštevati njihovega bivališča dne 10.6.1940, ampak so zahtevali stalnost bivališča z vpisom v seznam stalnega ARETACIJA PRIJATELJA TUJE LASTNINE V Firencah je ukradel v zlatarni 250.000 lir Gre za neuravnovešenega Giorg a Budala, znanega gor ški javnosti V Firencah so te dni aretirali in zatem pripeljali v zapore goriške policije 21-let-nega Giorgia Budala iz Gorice Ul. S- Michele 67, že znanega goriški javnosti zaradi njegovih raznovrstnih dejanj, med katerimi je bila tudi začasna posest tujih prometnih sredstev. Znano je, da je bil Budal že večkrat tudi v goriški umobolnici, ker je dajal znake psihične neuravnovešenosti. Ze nekaj dni ga ni bilo na spregled v mestu in ljudje so ugibali, da je ni morda mladenič popihal kam drugam, kjer je manj znan. Toda kaj kmalu je bila goriška policija obveščena, da so v Firencah organi javne varnosti med neko nočno preiskavo aretirali mladega Giorgia Budala, pri katerem so našli 207.400 lir. Tako visoka vsota pri mladem tujcu je začudila policijo, ki je mladeniča začela tudi izpraševati. Ta je najprej izjavil, da je denar ukradel lastnemu očetu, toda pozneje je priznal, da si je vsoto prilastil v neki zlatarni v Firencah. Končno se je izvedelo, da je bil okraden zlatar Martini. Pri njem se je nekega dne oglasil Budal in v trenutku, ko se je zlatar mudil pri drugem klientu, je zagrabil za zavoj v katerem so bili bankovci po 5 in 10 tisoč lir v skupni vsoti. 250000 lir. Sedaj je Giorgio Budal zaprt na goriški policiji, kmalu pa bo prišel pred sodišče, kateremu ga je prijavila policija. Seju občinskega sveta v Sovodnjah Sovodenjski občinski svet bo danes zasedal na sedežu občine, v katerem so do pred kratkim bivali orožniki, ki imajo sedaj novo vojašnico v Sovodnjah. Županstvo vabi Občane, da se v čim večjem številu udeleže današnje občinske seje, ki se bo pričela ob 17. uri. V ta namen bodo prostori občine zakurjeni. DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni - Bassi. Raštel 27 - tel. 33-49. prebivalstva. Poleg tega se ministrska okrožnica ne sklicuje na kakšen zakon in zaradi tega nima zakonske podlage. Zato je tudi ni mogoče aplicirati. Ali lahko ministrstvo trdi, da šole s slovenskim učnim jezikom delujejo na podlagi zakona samo za Slovence, italijanske državljane, ki niso optirali? Tega prav gotovo ne more trditi, ker zakona še niso izdali. Sklicujoč se na šolski zakon v deželah Trento in Poadižje je tudi zgrešeno, kajti tam je tako bivšim optantom za Nemčijo kakor tistim, ki so hoteli o-hraniti itaFjansko ' državljanstvo, prepovedano pošiljati o-troke v šole z italijanskim učnim jezikom. V neki obsodbi beneškega prizivnega sodišča, objavljeni v «Foro italiano«, LXXII leto 1949 je rečeno «V primeru o-zemeljske prepustitve ali odločbe neke tuje države o do-bitvi svojega državljanstva, se italijansko državljanstvo izgubi samo z izrecno odpovedjo«. Nihče izmed optantov ni zaradi posledic, izkoriščanja opcijske pravice dobil jugoslovanskega državljanstva, ampak je samo ohranil italijansko državljansko brez pogojev o občevalnem ali materinem jeziku. Poleg tega je tudi primer otrok bivšega italijanskega državljana, ki je kasneje postal kanadski državljan, medtem ko je mati otrok ohranila italijansko državljanstvo. Tudi ti otroci so bili izključeni iz šol s slovenskim učnim jezikom. Tudi v tem primeru nihče tudi z zakonom v roki ne more dokazati, da ti otroci ne morejo obiskovati slovenskih šol, to toliko bolj, ker gre za otroke bivšega italijanskega državljana, ki bodo po zakonu štev. 555 od 13. junija 1912 lahko vedno pridobili italijansko državljanstvo, medtem ko je mati, ki je tudi družinski poglavar, še vedno italijanska državljanka. Ravno nasprotno po zgoraj navedenem zakonu niti mati niti otroci ne morejo slediti državljanstvu moža-očeta. ker se niso preselili v inozemstvo in nimajo z njim skupnega stalnega bivališča. Na koncu pokrajinska svetovalca še enkrat zahtevata popoln m takojšnji preklic prepovedi obiska slovenskih šol otrokom optantov. Ktm na Onciaah predvaja DANES 26. t. m. i začetkom ob 18. uri iilm: einena Igralci: Dane Clark • Ben Johnson Trecey Roberts TO IN ONO IZ DOBERDOB^ Glavno cesto v Trži A je treba asfaltiraj Matere »e veselijo odprtja novega otrošk«* ga vrtca - Pričakujemo obisk SN(* IZ ^r6» «««„ teljic v otroškem vrtcu. ^ veda je izpolnitev želje odvisna od P°P .# poslopja, v katerem s vedno orožniki, ven n upati, da se bodo P° letu izselili. Vsekakor , trebnih na stavbi prec pravil predvsem P* ''-„,13 notranjosti, ker so tla precej izrabili- j, Kulturnoprosvetno poslej v vasi precej zamrlo. . so bili ob nedeljah y ki jih je organizirala ^ ča godba na pihala. Ta • cer redno vadi in bodo člani lahko v bližnji nosti pokazal: uspehe. (fl jih dosegli z marljivosti^ vztrajnostjo. Sirijo se oJ, glasovi, da bo tudi P ‘ gostovalo SNG iz bi bil za nas veHk saj so slovensKi b igralci iz Trsta znaW za' Sloveri', po Primorski in rsvni. radi visoke umetniške ^ Ce se bodo le oglasni ^ nas, jih bomo toplo W dušenjem pozdravih. K I N O CORSO. 17.15: «Velika idj barvni Um. G. LoU°br‘S kaPe#' .1. in J. Pascal. VERDI. 17: «Rdeče Ladd. CENTRALE. 17: «Dva ja in eno deklein pi®*’ županstvo. ^ __ _________ Matere se že veselijo, da | MODERNO. 17: <<<-'un^jgiei1, bodo lahko vsaj prihodnje le- | C. Grant in V. Sestavljena trn najboljšega materialn ^jjb hdelana po najnmejših tehniški1 0 hbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo ea S lot Zahfevajtt jo pri *voj«rT1 ur a r I ju' uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiinitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiinimiHiiiiiiiiiiiiiiiHiHuiiiiimHuiinn iiniiiiiiiiitiiijiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiliiniimiiiiiiiiliiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiniiniiiiiiiiiiiiiiititilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*1111111111111111111 illUH1111 ,#ij UJINEDY| tAW>] 54 «Pred nekoliko meseci sem pisal temu odboru in mu ponudil, da mu izročim dokumente o proti ameriški delavnosti Ku Klux Klana,i. sem dejal «Ker nisem dobil pismenega odgovora, sem prišel osebno.» «A, da,» je dejal z očitnim olajšanjem, da nisem pravi klanovec. '.Spravil vas bom v zvezo z naslm glavnim Izvedencem za preiskovanje mr. Robertom Striplmgom. sedite, jaz pa ga bom obvestil, da ste tu. Torej, vi ste mr. —» Kennedy,» sem odgovoril in sedel na ponudeni stol. «Go-tovo je dobil moje pismo, saj sem ga poslal priporočeno.» «V redu. mr. Kennedy. če Lahko malo počakate, se bom takoj vrnil,« je dejal im izginil v sosedni prostor. Preden je zaprl vrata, se je nervozno še enkrat ozrl. RADOVEDNOST IN STRAH NA HODNIKU Sedel sem in čakal. Krinko in kuto sem imel vedno na sebi. Tekle so minute, ne da bi se kaj zgodilo. Odprl sem svoj kovček In začel zlagati nekaj dokumentov. Cez kratek čas so se na hodniku začeli zbirati ljudje m oprezovali sobo, v kateri sem sedel, toda nihče se ni upal vstopiti. ’ Nenadoma je nekaj eksplodirajo in se zabliskalo z jarko *aWcal s .flashom. To so bili predstavniki L n! ,r^i tiska, toda nihče se mi ni upal približati, dokler vi sem nevaren. nirle mirno SMT1 sedel, razvrščal svoje pa- sem zaDazfl niifl0 tem' kak0 me »o sprejel Stripi ing. Tedaj novinlrh ^™,ran« kaptolske policaje, ki so stali z razdalji h°dnlku. Toda tudi oni so se držali v previdni — nfimt U/e ie, preteklo, preden sta končno dva policaja mea njima je bil narednik - prikorakala v sobo. bIst« z, nama!» i« rekel narednik. Opazil sem, se Uma ^lel P p,ra^ena lotitl ** me 1 revolverji, če bi se Jima zdel kak moj gib nevaren. papige >€dU’* Sem re,kel' «toda najprej bi hotel zbrati svoje Wn StfIa ,poleg mene, smešnega videza, ves čas sem vstal zlaffal listlne v kovček. Ko sem končal, POZNAM MR. AYAKA obema.dpoli^alem1 o8*™ r^kel' 511 smo iz sooc- 1az meti t množica, ki se je zbrala na hodniku, nam Cedili pTl?Xku * drU8‘ kaPito!ski P* s0 «NMS mi ne morete — jaz poznam mr. A-y-a-k-a!» sem protestiral. «Za vraga, kdo je to?» je odgovoril narednik, brez dvoma prepričan, da Je mr. Ayak kakšna veličina v Washingtonu. c On hoče rešiti Ameriko.» sem rekel. «Saj vam nočem ničesar storiti.» je hitro odgovoril narednik. Opazoval sem njegov obraz in videl, da zares nima pojma, za kaj gre in kaj hočem «Povedal sem vam samo Ku Klux Klanovo tajno geslo,» sem pojasnil. «Mislil sem, da bi utegnili biti tudi vi brat klanovec. Z geslom jaz poznam mr- Ayaka, se spoznavajo neznani klanovcl.» «Oh,» je rekel končno in se nasmehnil. «To se me ne tiče, čeprav ne bi bil; presenečen, ko bi vam kdo izmed mestnih policajev odgovoril s klanovskim geslom.» «Kam gremo zdaj?« sem vprašal «Do stražarske sobe. Poročnik Mariom Wilson bi vam rad postavil nekaj vprašanj. Kongresman Ranklm nama je ukazal, naj vas pripeljeva tja. Bil je v sosedni sobi s Trlpllngom. Bolje Je, da Je Ramkim sklenil, da z vami ne bo govoril. Ima revolver, dolg kot vaša roka, in lahko bi se razburil.« Malo vznemirjen zaradi te informacije sem prišel do stražarske sobe. ki ni bila daleč od stranskih vrat, skozi katera sem prišel v poslopje. Poročnik Wllscn Je govoril po telefonu, toda z roko je dal znak naredniku, naj me pregleda, ali nimam pri sebi skritega orožja. . -(Človek nikoli ne ve.» je dejal narednik, kot da se opravičuje. «Se prejšnji teden smo na hodniku zalotili nekega vročekrvneža iz Tennesseja. Ko sme ga preiskali, smo našli pri njem dva revolverja. Rekel Je, da hoče ubiti predsednika ZDA » uZDI SE, DA JE DUŠEVNO ZDRAV* ._____________________________________ m *da jrt&ss opazovali s takšno prevldinostjo. Pomislil 5e[r?riza in ^ da up. tfrlpmft.^lcirAnvb Pntpanil som kuto Z OdT'- ^ Tedaj sem razumel, zakaj so me novinarji ln sr 30 let, Je da se «demaskiram«. Potegnil sem kuto z j 7, rutico. Policaji so se očitno bolje počutili, K človeka, s katerim so govorili. Poročnik Wilson, eleganten In visok člove stil telefonsko slušalko in se obrnil k nie vSak(,Sa ^ »Imate kako legitimacijo?« je vprašal bI'pZ joPt0 Dal sem mu svojo šofersko knjižico m ^ pa si 1116 nega zavarovanja. Neka) sl Je zabeležil, na ogledal. K(jj# »V čem je vaša velika zamisel?« je vt>1 a‘[Ujal- ^ftipi1fcil Govoril sem. on pa me Je pazljivo P jjati. ?r poK1 mojega, pripovedovanja se Je začel snt„lefo«u nadaljnje zasliševanje, spet segel po ., peKinl neko številko. o&ve tel »Zdi se, da je duševno o-kaj,» je vlju ^ je h° , na oni strani žice. Morda prav Ran*011' ,,c str3 ali sem zdrav. slušal > Nato je poročnik dolgo molčal in P05! ironeal r „1 hi dokler ni končno rekel «v redu. s'r!» da svetov y3 »Lahko greste.« mi je nato reko'- *j^eStna 0vsko ob da v tem oblačilu ne greste na ulico ne bi pokazala toliko razumevanja-* klah0 Zahvalil sem se mu za svet, slekel sV in krenil k vratom. je kllC «In ne vračajte se več v tej obleki sen1 ^ ,1^ Rokopisi se i»* vrtajo o d1,V ■i\0 ^ illO g|UV -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- ^ud 13. NAROČNINA: Con* A: nuMcCna 350, CKlrtlKtn* 900 pullvtna 1700, tejoletiia SJOO lir. Fed. IJud. repub. Jugoslaviji*; >* prt, 1 ' PoJlnl tekoti račun u STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst II.S37« — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inojern. tlsK* l' Ulje, Ljubljana Stritarjeva M., tel. 21-92* tek. račun orl Narodni banki v Ljubljani «04 . T 375 — Izdaja Založništvo