PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 2 (8404) TRST, sreda, 3. januarja 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskaiv tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskarn partizansm _v_j_ V PARIZU SO OBNOVILI SESTANKE NA RAVNI IZVEDENCEV DEMANTIRANE NIX0N0VE TRDITVE 0 DOMNEVNIH KONCESIJAH HANOIA Bela hiša je ukazala prekinitev bombardiranja zaradi pritiska zavezniških vlad in svetovnega javnega mnenja, ne pa na osnovi dogovora s Severnim Vietnamom - Pentagon priznal uničenje civilnih objektov PARIZ, 2. — Štiri ure je trajalo današnje srečanje med izvedenci ZDA in Severnega Vietnama, ki je pomenilo tudi prvi stik med predstavniki Washingtona in Ha-noia po krvoločni letalski ofenzivi na severnovietnamska mesta. Sestanek, ki se bo nadaljeval tudi jutri je bil v tuli v Choisy-le-Roiu; delegaciji sta vodila namestnik državnega podtajnika ZDA William Sullivan in sevemovietnamski namestnik zunanjega ministra Ngujen Co Thach. Voditelja delegacij nista hotela dati nikakršnih izjav številnim časnikarjem, ki so ves dan oblegali vilo na pariški periferiji: verjetno je bil pogovor posvečen pripravam skorajšnjega sestanka med «superpogajalci» Henryjem Kis-singerjem in Le Duc Thojem, ki bo prihodnji ponedeljek. Kot je znano, sta se Kissinger in Tho zadnjič sestala 13. decembra, dva dni pred obnovitvijo letalskih napadov na Severni Vietnam, medtem ko so se sestanki na ravni izvedencev nadaljevali še kakih deset dni preden so jih prekinili v znamenje protesta proti kriminalnemu bombardiranju gosto obljudenih področij Hanoia in Haiphonga. Nemogoče je za sedaj ugibati, če bo obnovitev pogovorov končno pri- ■ mam ncoski zunanji minister Maurice Iiumann, ki je posredoval med Wa-ingtonom in Hanoiem po prekinitvi gajanj in obnovitvi letalskih napadov proti Severnemu Vietnamu xla do konkretnih rezultatov. Pomni opazovalci se nočejo spusti v neutemeljene domneve, medim ko vse kaže, da se stališča >eh strani niso v ničemer spre-enila po zadnji prekinitvi poga-mj To je danes potrdil sam fran->ski zunanji minister Schumann, je baje odigral važno vlogo v movitvi mirovnih pogovorov. Schu-iann je dejal, da so «osnovna sta-iča obeh strani ostala nespreme-iena». vendar ni hotel dati ni-akih pojasnil, da ne bi prepre-1 francoski vladi, da bi še dalja iravljala funkcijo posrednika med rashingtonom in Hanoiem. V ob-sščenih krogih v Parizu so nam-:č potrdili, da je ameriški de-gat Porter seznanil v preteklih reh ko so bili še v teku letalci napadi na Hanoi, s stališčem DA francoskega zunanjega minica, ki je o tem obvestil severno-ietnamskega generalnega delegata an Sunga. Sam Pornpidou pa je asnikarjem, ki so mu prišli voščit j novem letu, povedal da je v reteklih dneh prišlo do izmenja-e pisem med Ben hišo in Elze^ ;m. Francoski predsednik je tudi mazil upanje, da o1 čimprej prišlo 0 sporazuma, ter je izrekel obža-ivanje, da je spet prišlo do «bru-ilne in nenadne uporabe orožja». Vesti iz francoskih uradnih kro-ov potrjujejo, da je bil Nixon risiljen prekiniti bombardiranje evefnega Vietnama zaradi pritiska ekaterih zavezniških vlad ter zara- 1 protestov vsega svetovnega jav-ega mnenja. Vesti iz Washingtona, o katerih naj bi prekinili letal-ke napade ker je hanojska vlada srazila pripravljenost za presna* ogajanja, so torej le gola laž, ot je izjavil danes v Rimu ugledni lan odbora «Italija - Vietnam« En-o Enriques Agnoletti. ki je tudi lan CK PSI. Agnoletti se je v ireteklih dneh udeležil izredne seje :onference za Vietnam v Stockhol-nu kjer se je tudi sestal z neka-erimi vietnamskimi predstavniki. )b povratku v Italijo je povedal, la so ga pooblastili, naj uradno lemantira govorice o nekakšnih se-'ernovietnamskih koncesijah Nikolu ter dodal, da se pogoji Hanoia, ci jih je že vseboval oktobrski sporazum, niso v ničemer spremenili. Italijanski socialistični predstavnik je izjavil, da so vesti o domnevnih koncesijah samo lažna propa 'anda predsednika Nixona ki bi notel prevarati javno mnenje bo-lisi o razlogih razbitja pogajanj in terorističnega bombardiranje Hanoia in Haiphonga, bodisi o dom- nevnih političnih učinkih, ki naj bi jih bombardiranje rodilo. Nixon skuša ponovno prikazati uporabo sile ki jo je v teh dneh obsodilo vse svetovno javno mnenje, kot sredstvo, da bi dosegli vojaško zmago v Vietnamu, Vietnamski voditelji — je nadaljeval Agnoletti — so oktobra privolili v podpis sporazuma, in ta sporazum so pripravljeni podpisati tudi sedaj. Toda nihče naj si ne dela iluzij, da se bo vietnamsko ljudstvo ob pogajal-ni mizi odreklo onemu, čemur se ni odreklo v tridesetih letih boja za ceno ogromnih žrtev se pravi svobodi, neodvisnosti in pravici, ki so jo pred 18 leti priznali tudi mednarodni sporazumi v Ženevi, do enotnosti države. Nixonova trditev. po kateri naj bi bil Hanoi pripravljen se odreči tem osnovnim pogojem zaradi bombardiranja, ima po besedah Agnolettija samo namen si v naprej pripraviti alibi, da bi lahko obnovili teroristično bombardiranje, kot je sam Nixon že zagrozil in verjetno s še bolj uničevalnimi sredstvi. Uporaba sile — je še dejal na koncu svoje izjave predstavnik PSI — je doživela tako vojaški kot psihološki neuspeh. Grožnja s ponovno uporabo sile v primeru, da bi pogajanja ne rodlila rezultatov, ki jih želi Nixon. pomeni nevzdržno izsiljevanje Vitanamcev ter žalitev svetovnega javnega mnenja ki mora, kot je izjavil švedski ministrski predsednik Olof Palme, nadaljevati boj, da bi bodoča pogajanja potekla, ne da bi se Američani nikdar več poslužili groženj s silo. Američani so morali torej prekiniti bombardiranje Severnega Vietnama. ne da bi dosegli kakršnihkoli rezultatov: zato so kaj malo verjetne vesti, ki prihajajo iz sai-gonskih krogov, po katerih naj bi Hanoi in Washington že dosegla kompromis o mirovnem sporazumu, ki bi ga lahko podpisali že čez dva tedna. Po tem kompromisu, naj bi se severni Vietnamci odrekli zahtevi, po kateri naj bi bodoči mirovni sporazum vseboval trditev, da obstaja samo en Vietnam, ki je začasno razdeljen, ne pa dve suvereni državi. V zameno pa naj bi ZDA opustile zahtevo po umiku vseh sevemovietnamskih čet z ozemlja Južnega Vietnama. V istih krogih trdijo, da saigonski diktator Van Thieu sicer nasprotuje nekaterim postavkam te kompromisne rešitve, da bi pa bil pripravljen vsaj načelno vanjo privoliti. Glasnik ameriškega obrambnega ministrstva je danes prvič uradno priznal, da so bili med zadnjo letalsko ofenzivo proti Severnemu Vietnamu poškodovani tudi nekateri civilni objekti. Predstavnik Pen- tagona je izrecno omenil hanojsko medharodno letališče Gia Lam in bolnlišnico Bach Mai. Vendar je trdil, da je do bombardiranja prišlo po nesreči, ker so bili v bližini nekateri vojaški objekti. Glasnik pa je ponovno demantiral, da bi šlo za načrtno uničevanje gosto obljudenih mestnih četrti ter spet povlekel na dan lažno trditev, po kateri naj bi uničenje povzročile severnovietnamske protiletalske rakete. V zvezi z bolnišnico Bach Mai. ki so jo ameriška letala med zadnjo ofenzivo kar trikrat napadla in ki je bila do tal porušena naj še omenimo, da je bivši pravosodni minister ZDA Ramsey Clark začel kampanjo za zbiranje treh milijonov dolarjev za obnovitev bolnišnice. Mi moramo dokazati svetu — je dejal Clark — da ameriški narod skrbi za življenje drugih ter želi popraviti škodo, ki je bila napravljena v njegovem imenu. Med pobudniki kampanje sta tudi pisatelj Arthur Miller in metodistični škof John Wesley Lord. Predsednik mednarodne organizacije «Caritas intemationalis» msgr. Karl H. Vath je danes pozval vse države in narode, naj podvojijo napore. da bi v Vietnamu čimiprej prišlo do miru, in naj vedno bolj pomagajo prizadetemu prebivalstvu. NAPETOST NA BLIŽNJEM VZHODU NE POPUŠČA Silovit spopad med izraelskimi in sirskimi letali nad Libanonom Bejrut, Damask in Tel Aviv dajejo različne verzije o letalski bitki - Obmejni incidenti med Iranom in Irakom Časnikarji in fotografi oblegajo vilo v predmestju Pariza, kjer so včeraj obnovili tehnične pogovore med Američani in severnimi Vietnamci iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiimnuiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiuiHiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiin NEVARNOST PODRAŽITVE BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE Zmeda med trgovci na drobno glede uveljavitve davka 41 R. Stavka kovinarjev za delovno pogodbo - V pordenonskem podjetju Zanussi grozijo z množičnimi odpusti RIM, 2. — Z začetkom novega leta so stopili v veljavo tudi zakonski dekreti o davčni reformi, s katerimi je stopil v veljavo tudi davek na dodatno vrednost IVA. O tem davku, ki nadomešča davek na dohodnino IGE itn trošarino, je bilo v zadnjih mesecih mnogo govora. Toda oblasti, ki so uveljavile novo davčno ureditev, so stvar tako zapletle, da večina trgovcev in lastnikov javnih lokalov ne ve še točno, kako se mora nova davščina pravzaprav uveljaviti. Med potrošniki pa vlada upravičena zaskrbljenost, da bo novi davek povzročil podražitev potrošnega blaga, čeprav oblasti že dlje časa zagotavljajo, da do tega ne bi sme- THIEU PRIPRAVLJA OBRAČUN S POLITIČNIMI NASPROTNIKI PRED MNOŽIČNIMI POKOLI V SA1G0NSKIH ZAPORIH? Pričevanje dveh francoskih državljanov, ki sta bila dve leti in pol zaprta v Južnem Vietnamu Tudi Američani mučijo politične jetnike PARIZ, 2. — Že več časa prihajajo iz različnih virov informacije, po katerih naj bi saigonski dkta-tor Van Thieu pripravljal pokol svojih političnih nasprotnikov, ki so zaprti po raznih južnovietnamskih zaporih. Iz Pariza pa sedaj poročajo, da se bodo množični pokoli začeli v prihodnjih dneh. Te zaskrbljajoče informacije sta dala francoska državljana Jean-Pierre Debris in Andre Menras, ki sta se komaj vrnila v Pariz iz Saigona, kjer sta bila dve leti in pol zaprta, ker sta julija 1970 izobesila v Saigonu zastavo osvobodilne fronte. Osvobojenca sta na današnji tiskovni konferenci izrazila prepričanje, da so ju poslali nazaj v domovino, da ne bi bila nevarni priči pokolov, ki se pripravljajo v južnovietnamskih zaporih. Debris in Menras sta navedla še nekatere druge znake, da bo Thieu v kratkem uresničil svoje morilske načrte. Med drugim sta povedala, da so skoraj vse politične jetnike premestili iz saigonskega zapora Chi Hoa v jetnišnico v Poulo Condorju (Son Son). Francoza sta tudi opisala mučenje jetniKov v zaporih režima. Debris je povedal, da je imel sam priložnost videti, kako so nekateri Američani, med katerimi je bila tudi neka ženska, mučili jetnike v celici blizu njegove. Francozov sicer niso mučili, vsaj ne v Poziv zajetih pilotov ameriškemu kongresu HANOI. 2. — Trideset ameriških pilotov, ki so v ujetništvu v Severnem Vietnamu so naslovili na ameriški kongres poziv, naj «se po-služi vse legalne in moralne moči, da bi prišlo do miru». Od tridesetih podpisnikov poziva jih je bilo dvajset zajetih med zadnjo ameriško letalsko ofenzivo, ko so bili njihovi «B-52» sestreljeni nad Severnim Vietnamom. Poziv pilotov, ki ga je danes objavila severnovietnamska tiskovna agencija in ki je bil verjetno napisan pred prekinitvijo bombardiranja Hanoia in Haiphonga, omenja tudi nevarnost, ki ga bombardiranje predstavlja za «življenja A-meričanov v Vietnamu«. «Pred kratkim je naša vlada izjavila — pišejo piloti — da je mir "pred vrati”, sedaj pa je vojna bolj kruta kot kdajkoli. Prav to nasprotje nas vzpodbuja, da pridružimo naš glas glasu ameriške- lo priti. Vlada je celo uradno sporočila, da bi se morala najnujnejša živila poceniti, češ da bo nova davčna obremenitev manjša kot prejšnja. Danes bi se morale torej cene nekaterih živil, kinematografov, gledališč in športnih prireditev znižati, do česar pa ni prišlo nikjer. Trgovci pravijo, da čakajo na navodila svojega strokovnega združenja. Po drugi strani pa je v nekaterih , primerih, zlasti v javnih lokalih, po Italiji prišlo do podražitve žganih pijač in aperitivov in drugega blaga. Vse to je seveda razburilo potrošnike, tako da je v Rimu mogla poseči vmes vlada. Predsedstvo vlade je objavilo sporočilo, da je bila v Rimu in Laciju odložena objava novega cenika za javne lokale po sestanku, ki ga je imel načelnik kabineta predsedstva vlade Bernabei s predstavniki javne uprave, dežele, prefekture, trgovinske zbornice in občine. Navzoči so bili tudi zastopniki trgovcev in lastnikov javnih lokalov, ki so odkrito povedali, da so njihovi člani v velikih težavah in da ne vedo kako naj uveljavijo novi davek. Podoben položaj je seveda tudi v drugih mestih. Milanska federacija CGIL, CISL in UIL je dala pobudo za sklicanje «srečanja za mir», ki bo od 5. do 8. januarja v Milanu.: Predstavniki sindikalne federacije so se danes sestali z zastopniki krščanske demokracije, KPI, PSI in PSDI, katerim so obrazložili pomen pobude. Srečanje se bo začelo 5. januarja pri Slavoloku miru, kjer bodo začeli tudi zbirati podpise za mir in zaključilo z veliko manifestacijo, na kateri bodo prečitali mirovni poziv. Tej pobudi so se pridružili tudi liberalci in republikanci. Na sindikalnem področju se je novo leto začelo s prvo stavko kovinarjev, ki je bila danes v nekaterih italijanskih pokrajinah v okviru napovedane 24-ume stavke za obnovitev delovne pogodbe. Stavka zanima tako delavce zaposlene pri podjetjih z državno udeležbo, kot pri zasebnikih. O poteku pogajanj, ki so se začela že pred dvema mesecema in zelo težko napredujejo, bo razpravljal izvršni odbor federacije kovinarjev na seji 4. in 5. t. m., nakar se bo 9. in 10. januarja sestal v Rimu glavni svet federacije. Med tem časom se bodo 8. januarja nadaljevala pogajanja z Intersin-dom, 11. januarja pa z zasebnimi delodajalci. Zelo napet je tudi položaj v pordenonskem podjetju Zanussi zaradi sklepa upravnega sveta, da izvede načrt o industrijski preureditvi vseh obratov. Krajevna federacija kovinarjev je to odločitev zavrnila in izjavila, da bi z uresničitvijo tega ja pa se bodo sestali tovarniški sveti, da sprejmejo nove pobude za boj proti nameram delodajalca. Zaradi razbitja pogajanj za obnovitev delovne pogodbe, so vsedržavna tajništva grafičnih delarveev proglasila 12-urno stavko tiskarjev v komercialnih tiskarnah in kjer se tiskajo periodični časniki. Stavkali bodo razčlenjeno po posameznih pokrajinah od danes do 13. januarja. Hkrati pa sindikalne organizacije grafičnih delavcev sporočajo, da se bodo udeležile splošne stavke, ki jo je vsedržavna federacija CGIL, CISL in UIL proglasila za 12. t.m. za delovne pogodbe, reforme in proti gospodarski politiki sedanje vlade. BEJRUT, 2. — Na področju blizu meje med Sirijo in Libanonom je prišlo danes do letalskega spopada med izraelskimi in sirskimi letali. Kot poročajo iz Bejruta in Damaska, so se izraelska letala pojavila okrog 13. ure po krajevnem času v libanonskem zračnem prostoru ter preletela tudi libanonsko glavno mesto, namenjena proti Siriji. Libanonsko protiletalsko topništvo je začelo streljati, vendar brez učinka. Iz sirskih baz pa so se dvignila v zrak letala, ki so se spustila v spopad v izraelskimi napadalci. Spopad je trajal kakih 40 minut. Po uradni verziji Libanona sta dve letali strmoglavili: eno -je bilo sirsko, narodnosti drugega pa niso u-gotovilj. Sirija trdi, da je izgubila eno letalo ter da je uničila eno letalo Izraela. Verzija Tel Aviva pa govori o sestrelitvi enega sirskega letala, medtem ko naj bi Izraelci ne utrpeli izgub. Pilota sirskega sestreljenega letala sta se spustila s padalom na libanonsko •ozemlje. Eden je bil nepoškodovan, drugi pilot pa je zaradi okvare na padalu zadobil ob padcu zelo hude poškodbe, zaradi katerih je nekoliko pozneje umrl v neki libanonski bolnišnici. Iz Bejruta poročajo tudi. da so izraelska letala bombardirala taborišča palestinskih beguncev na libanonskem ozemlju, vesti pa niso uradno potrdili. Današnji letalski spopad je samo zadnji člen v dolgi verigi napadov, represalij in protirepresalij med Izraelom in Sirijo. Preteklo sredo so izraelska letala napadla oporišča pale-i stinskih komandosov in sirske redne ; vojske na sirskih tleh, nekar je Si-! rija odgovorila s topniškim ognjem proti izraelskim položajem na Golanski planoti, na zasedenem sirskem, ozemlju. Še preteklo soboto pa so izraelska letala napadla in bombardirala neko sirsko vojaško bazo celih 150 kilometrov daleč od izraelsko -sirske meje. O obmejnih incidentih poročajo medtem tudi iz Bagdada, kjer je iraška tiskovna agencija objavila vest, da sta bila dva iraška vojaka ubita, štirje pa ranjeni, med oboroženimi spopadi, do katerih je prišlo v zadnjih treh dneh na meji med Irakom in Iranom. Agencija obtožuje iranske čete,, da so prekoračile iraško mejo ter sprožile incidente. V Teheranu pa niso še dali verzije o incidentih. Odvetnik Valprcde o procesu v Catanzaru RIM, 2. — V zvezi s pisanjem nekaterih časnikov o morebitni odložitvi procesa proti Valpredi in njegovim tovarišem, v pričakovanju zaključka preiskave o čmi mrežo ter o združitvi obeh procesov. je zagovornik Vaiprede odvetnik Giuseppe Sotgiu izjavil, da se vesti, ki jih objavljajo časniki, sklicujejo ne namere sodnih oblasti v Catanzaru, da bi odložile v nedogled proces proti Valpredi. Odvetnik je dodal, da so te namere, ki jih časniki pripisujejo sodnikom v Catanzaru. neosnovane tudi zaradi tega, ker je preiskovalni oddelek prizivnega sodišča v omenjenem mestu drugače sestavljen kot porotno sodišče, ki bo moralo soditi Valpredi. Sotgiu je nadalje poudaril, da je po njegovem mnenju skoraj nemogoče misliti, da bi kdo hotel združiti proces Vaiprede s procesom proti fašistom, ki so sedaj zaprti pod obtožbo da so izvršili pokol v milanski banki. Po njegovem mnenju te želje samo prikrivajo določene politične želje ljudi, ki bi hoteli odložiti v nedogled proces proti Valpredi, da ne bi prišlo do resnice o pokolu v Milanu. Ob zaključku je Sotgiu dodal, da se je treba takoj upreti politični igri, ki bi hotela postaviti na isto zatožno klop nedolžne in krive, da bi tako napravili zmedo in prikrili vse odgovornosti za kar se je do sedaj zgodilo, kar je povzročilo veliko škodo tudi osnovnim demokratičnim institucijam. Vlada pripravlja zakon o šolski reformi RIM, 2. — Vlada bo na letošnji prvi seji 14. januarja odobrila zakonski osnutek o reformi univerze in Višje srednje šole, da ga bo lahko čimprej predložila v odobritev parlamentu. Kot je znano, se bosta poslanska zbornica in senat letos nrvič sestala 15. t.m.. Poleg tega bo vlada na seji razpravljala še o drugih vprašanjih, zlasti pa o šolskih gradnjah. Prometna nesreča v Čilu SAN FERNANDO (Čile), 2. — Trideset oseb je izgubilo življenje v prometni nesreči pri San Fer-nandu v Čilu. Iz še neznanih razlogov je šofer nekega avtobusa izgubil oblast nad vozilom in je silovito trčil v ograjo mostu. Avtobus je zgrmel v prepad, kjer je večina nesrečnih potnikov utonila v reki. liiiuimiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiuuHiiiiiiiiiiiiiiifiiiifimmniiiimiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiumntin OB KONCU MESECA V HELSINKIH Medparlamentarno zasedanje o miru in varnosti v Evropi Sodelovali bodo predstavniki 27 evropskih parlamentov, ZDA in Kanade HELSINKI, 2. — Konec meseca I svoji konferenci kot predstavniki se bodo v finskem glavnem mestu evropskih parlamentov in vlad z sestali predstavniki 27 evropskih parlamentov, ZDA in Kanade in bodo razpravljali o miru in evropski varnosti. To je prva tovrstna konferenca parlamentarcev po drugi svetovni vojni. Medparlamentarna konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi se bo začela 26. in bo trajala, do 31. januarja. Hkrati bo v Helsinkih nadaljevala svoje delo pripravljalna konferenca za varnost in sodelovanje v Evropi, ki bo po treh tednih premora začela ponovno zasedati 15. januarja. O važnosti te parlamentarne konference je govoril finski finančni minister Virolainen, ki je izjavil časnikarjem, da bodo parlamentarci na j Skupina ameriških pacifistov, ki so v preteklih dneh obiskali Severni Vietnam ter so lahko z lastnimi očmi videli razdejanje, ki ga je povzročilo bombardiranje Hanoia. Z leve proti desni predstavnik organizacije vietnamskih veteranov, ki nasprotujejo vojni, Barry Rome, znana pevka Jean Baez, bivši javni tožilec niirnber-škega sodišča za vojne zločine Telford Taylor in duhovnik Michael Allen Ob obnovitvi pogajanj med A- ga javnega mnenja. Naša izjava je namenjena tistim, ki vedo, da vsako zavlačevanje lahko samo povečuje | načrta izgubilo delo 5000 delavcev. _____ _____ t,rejenje, onemogoča našo osvobo- ! Zato je federacija proglasila za 5. pravem pomenu besede, .pač pa so ! ditev ter ogroža blagostanje države, t.m. dveurno prekinitev dela, med ju pretepali z železnimi palicami in ki ji služimo«, se zaključuje poziv katero bodo sindikalisti govorili na z verigami. 1 ameriških pilotov kongresu. 1 skupščinah delavcev. Dne 8. januar- ineričani in severnimi Vietnamci je bila včeraj uradno demantirana Nixonova trditev, da je ukazal prekinitev bombardiranja se-vernovienamskega ozemlja, ker da so mu iz Hanoia sporočili, da so pripravljeni na «resna» pogajanja. Predstavnik organizacije »Italija - Vietnam« Enriques Agnoletti je ob povratku iz Stockholma, kjer se je sestal tudi z nekaterimi vietnamskimi zastopniki, izjavil, da Hanoi ne namerava odstopati od stališč, ki so bila sprejeta v oktobrskem sporazumu. DANES: Nixonove trditve so zato samo poskus, da bi dokazal svetu, da je kriminalno bombardiranje doseglo politični učinek. Na Bližnjem vzhodu je prišlo do novega hudeg3 incidenta med Izraelom in Sirijo. Izraelska letala, ki so kršila libanonski zračni prostor, namenjena v Sirijo, so se spopadla s sirskimi lovci. Spopad je trajal kakih štirideset minut. Najmanj eno sirsko letalo je bilo sestreljeno. Uveljavitev davka na dodatno vrednost IVA s 1. januarjem je spravila v velike težave trgovce, ki niso bili dovolj pripravljeni za uresničitev te davčne reforme. Hkrati pa so potrošniki zaskrbljeni zaradi nevarnosti povišanja cen blaga široke potrošnje, potem, ko so se cene preteklega vso pristojnostjo in pravico obravnavali vprašanje evropske varnosti in sodelovanja na našem kontinentu. Osnovna tema evropske parlamentarne konference bo razprava o načinu in sredstvih za razvoj sodelovanja na paritetni osnovi in za izgradnjo miru in trajne varnosti v Evropi, upoštevajoč predvsem doprinos Evrope za mir i.n napredek v svetu v skladu z resolucijo, ki jo je odobril lani aprila medparlamentarni svet, ki je zaseda! v Yaondeju, v Kamerunu. Konferenco prireja mednarodna parlamentarna zveza. Nanjo niso povabili Grčije in Vatikana ker zveza meni, da nimata parlamenta ali kake sorodne ustanove. Konference se bodo udeležili kot opazovalci predstavniki parlamentov Indije, Indonezije, Izraela in Severnega Vietnama ter predstavniki mnogih mednarodnih organizacij, kot na primer evropskega sveta, evropskega parlamenta, Arabske zveze, FAO in mednarodne organizacije za delo. Pornpidou obišče Sovjetsko zvezo PARIZ, 2. — Predsednik Pom-pidou bo 11. in 12. januarja neuradno obiskal Sovjetsko zvezo, kjer bo imel pogovore z najvišjimi sovjetskimi voditelji. Spremljali ga bodo zunanji minister Schumann in nekateri njegovi ožji sodelavci. Pornpidou bo gost sovjetskih voditeljev v Zaslavu pri Minsku, kjer se bo srečal in pogovarjal z Brež-njevom. V Parizu so sporočili, da se bo Pornpidou pogovarjal o dvostranskih odnosih, o položaju v Evropi, pripravah konference za evropsko varnost in sodelovanje, o pogajanjih za omejitev strateškega orožja in o obojestranskem zmanjšanju oboroženih sil v Evropi Maha zahteva višjo najemnino za vojaške baze LONDON, 2. — Med londonsko in malteško vlado je ponovno prišlo do spora glede najemnine za vojaška oporišča na Malti Dom Mintof zahteva od Londona povišanje najemnine za toliko, za kolikor se je po doseženem sporazumu zmanjšala vrednost funta šterlinga. Britanska vlada pa noče plačati več kot se je dogovorila lanskega marca in pravi, da podpisana pogodba ne predvideva spremembe najemnine zaradi sprememb vrednosti funta šterlinga. Zadeva postaja sedaj sepiembra, oktobra in novembra j precej resna, in je o njej razprav-zelo povišale. ljal tudd svet NATO v Bruslju. PRED ZAKLJUČKOM POGAJANJ ZA NOVO OBČINSKO UPRA VO Jutri na plenarnem sestanku delegacije strank leve sredine Prva seja novega občinskega sveta bo v petek, 12. januarja Pri nekem odborništvu poseben urad za kmetijstvo in ekologijo Pogajanja med predstavniki KD, PSI, PSDI, PRI in Slovenske skupnosti za sestavo novega občinskega odbora in nadaljevanje levosredinske koalicije so v zaključni fazi. Dosedanji občinski odbor bo verjetno na svoji današnji seji odobril sklep o sklicanju novega občinskega sveta v petek, 12. t. m., kot je bilo dogovorjeno na prejšnji seji. Glavna točka prve seje novega občinskega sveta bo seveda izvolitev župana in ni več nobenega dvoma, da bo ponovno izvoljen dosedanji župan inž. Mar-c Spaccini, saj so se o tem dogovorili že ob začetku pogajanj. Ne ve se pa še, kako bodo porazdeljena odborništva, o čemer se morajo najprej pojasniti stališča in skleniti dogovori v okviru posameznih strank, ki potem predlagajo svoje kandidate, po dogovorjenem ključu, pred zaključkom pogajanj. Vse kaže, da si bodo odbomiška mesta porazdelili na jutrišnjem plenarnem sestanku, na katerem bo glavni predmet razgovorov programski načrt za prihodnje petletno delovanje občinske uprave. Glede glavnih smernic tega programa so se dogovorili na zadnjem sestanku, županu Spacci-niju pa so poverili nalogo, da pro- gram izoblikuje. Malo verjetno je, da se bodo že na jutrišnjem sestanku pogovorili in dogovorili o vsem ter da bodo objavili dokončno besedilo sporazuma, velikih težav in ovir pa ne bi smelo več biti. Kot smo že poročali, so se delegacije strank leve-sredine na dosedanjih pogajanjih že sporazumele glede sredstev in načinov za izvajanje programskega načrta in delovanje občinskega odbora: pre-osnova upravnega ustroja; reorganizacija uprave na 15 oddelkov; preureditev občinskih uradov, načrtovanje dejavnosti in izdatkov, upravna decentralizacija in večja soudeležba rajonskih konzult, zlasti pri izdelavi in pri preverjanju drugega petletnega načrta ter pri sklepih, ki neposredno zadevajo posamezne rajone, gradbena dovoljenja, itd. Delovanje občinske uprave bo porazdeljeno na 15 oddelkov, za katere bo imelo pristojnost 12 odbornikov in trije namestniki odbornikov. Nekateri dosedanji oddelki ostanejo, drugi odpadejo, ustanovijo pa se tudi novi upoštevajoč nove potrebe in razmere mesta in vse občinske skupnosti. Kolikor nam je znano, ne bo ustanovljen oddelek za kmetij- iiiliiilliliiiiliiilliiiiiiiliiiiiliiiiiiiiilliiiliiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiimjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiliiiilil Umrla je Zora Ivančičeva Odhajajo, vedno bolj pogosto in z neizprosno zakonitostjo, odhajajo ljudje, ki so s svojimi dejanji pisali zgodovino našega velikega časa. Včeraj je odšla Zora Ivančič. Izteklo se ji je življenje na pragu novega leta, ko se je morda tudi njej že po človeški naravi, če že ne iz prepričanja, utrnilo upanje, da bo že nekako premagala bolezen, kot je v življenju znala premagati marsikatero težavo, marsikatero hudo preizkušnjo. Pa je bilo upanje, če je bilo, varljivo in neizprosna smrt ji je zaustavila utripanje pogumnega, vedrega, dobrega in plemenitega srca. Pokojna Zora, kdo od tržaških Slovencev srednje in sedaj tudi že nekoliko starejše generacije je ni poznal?, se je rodila 4. feforurja 1903 v Trstu v znani zavedni slo-vnski Ivančičevi družini. Na Škork-lji so imeli gostilno, eno izmed trdnjav tržaškega slovenstva. V času fašizma je bila pogosto tarča škvadristov in karabinjerjev in od vse družine je najhuje okusil njihovo surovost in sovraštvo do Slovencev njen ob povratku iz Salzburga umrli brat Tom, preganjan, zapiran, pretepan, ker je bil ponosen, da je Slovenec. Ob njegovem zgledu se je utrjeval tudi Zorin značaj, ponosen in uporen. Ko je dokončala nemško dekliško trgovsko šolo v Ul. sv. Frančiška na vogalu z Ul. Rismondo, se je kmalu zaposlila kot uradnica pri takratnem tržaškem veletrgovcu s kavo Grku Trakakisu. Bila je v pravem pomenu besede steber podjetja, Trakakisova desna roka. Toda čeprav je bila z vzorno resnostjo in strokovnostjo predana svojemu poslu, je to ni niti za trenutek odtegnilo življenju v krogu zavednih tržaških Slovencev in ob izbruhu druge svetovne vojne je bila med prvimi tržaškimi Slovenkami, ki so se aktivno vključile v narodnoosvobodilni boj. Kmalu je skupno z Grozdano. Špelo, Doro, Angelo in drugimi delovala organizirano v odborih Osvobodilne fronte in ženske zveze. Poleg splošnega aktivističnega dela je imela na skrbi predvsem ekonomat. Njeno delovanje ni moglo ostati prikrito fašističnim oblastem in že v letu 1941 je morala dvakrat v zapor v Trstu in v Gorici. Potem je dobila zvezo tudi z znanima tržaškima aktivistoma in borcema Blažem in Ninom Udovičem. V letu 1942 se je delovanje organizacij OF in AFŽ že močno razmahnilo, vzporedno pa tudi pozornost fašističnih oblasti, ki so na jesen prišle na sled na široko razpredeni mreži in pozaprle mnoge naše pogumne in predane aktivistke. Iz zaporov Pri jezuitih so jih decembra odpeljali v konfinacijo in južno Italijo in tako se je tudi Zora skupno z Zorko Kosovelovo, Zoro Pe-relovo, Danico Tomažičevo in drugimi ženami pretežno od Sv. Jakoba znašla v Polenzi v pokrajini Macerata, kjer je ostala skoraj do kapitulacije Italije. Toda najhujše je za Zoro Ivan-čičevo šele moralo priti. Po povratku v Trst se je ponovno z vsem srcem in pogumom vključila v delo in boj in spet je bila povsod pričujoča in agilna terenska delavka, ki je znala s svojim vedrim značajem in odločnim nastopom v kritičnih trenutkih 'pogumljaiti tudi vso svojo okoli- co. Po nalogu Osvobodilne fronte se je kljub nevarnosti večkrat odpravila v južno Italijo, od koder je spremljala v naše kraje internirance in jih potem povezovala s partizani. Na jesen leta 1944, takrat je bila tajnica SPZŽ v mestnem odboru OF za Trst, se je morala nekega dne podati na Kozino, od koder je bila njena mati. Poti iz mesta na Kras in nazaj so bile tedaj že zelo nevarne, ker so bili nacisti in njihovi hlapci stalno na preži in na lovu za našimi aktivisti. Zora se je tega zavedala in da bi nekako zakrinkala svoje vračanje v Trst je oblečena v kmetico spremljala voz z drvmi. Prišla je že v mesto, ko jo je v Ul. Giulia ustavil in prepoznal mnogim aktivistom tistega časa znani in nevarni izdajalski nacistični vohun Harauer, ki je mnogo naših borcev pognal v smrt. Aretiral jo je in predal ge-stapu .Zaprli so jo v kleti gestapovske centrale na Trgu Ober-dan, kjer so jo strahovito mučili, da bi iz nje izsilili izdajo njenih sobork in aktivistk. Najbolj zverinsko so se spravili nanjo fašisti in če bi bilo zaradi njih, bi jo gotovo tudi kar tam ubili. Rešilo jo je le znanje nemščine, s katero se je nekako izmazala pri nadrejenih nemških oblasteh. Tako je ušla smrti, ne pa internaciji, v katero so jo januarja 1945 odpeljali s transportom, v katerem je bila med drugimi tudi pokojna Majda Rupena in druge slovenske žene. Tam, v zloglasnem taborišču smrti v Bergen Belsnu, je prestala vse grozote nečloveškega življenja in zaradi muk in lakote tudi zbolela za tifusom tako, da se ob osvoboditvi po ameriških četah niti ni mogla vrniti v Trst, pač pa je marala še vse do septembra ostati v zavezniški bolnišnici, da se je pozdravila. Na videz sicer zdrava, pa čeprav s posledicami, ki jih zapušča tifus, se je drugič v dveh letih vrnila v svoj rodni kraj in spet se je vključila v naše napredne politične, ženske in druge organizacije. Po razpustu Neodvisne socialistične zveze je vstopila v Socialistično stranko Italije, v kateri je bila še vse do nedavna, dokler ji je dopuščalo zdravje, po svojih močeh aktivna. Toda posledice prestanih muk in trpljenja niso izostale. Vedno bolj se ji je slabšal že tako slab vid, pešati pa ji je začelo tudi srce in večkrat je iskala zdravja v zdraviliščih v Sloveniji kot priznana vojna invalidka. A o svojih težavah ni nikoli govorila. Nasprotno, vedrina je ni nikoli zapustila in v vsaki družbi je znala ustvariti veselo razpoloženje. Od njenega nizkega, ostro in malce robato oblikovanega glasu je odmevala njena dobrota, plemenitost njenega srca, njen pogum in njeno pristno tovarištvo, lastnosti skratka, zaradi katerih so jo imeli vsi radi in zaradi katerih bo tolikim, predvsem pa vsem še preživelim njenim tovarišicam iz hudih let, težko po njej. Težko pa bo tudi nam, ki smo jo spoznali po vojni in jo srečavali na vseh naših manifestacijah, na vseh naših prireditvah, na koncertih in v gledališču, povsod, kjer je bilo kaj našega, slovenskega, naprednega. Z Zoro Ivančičevo odhaja v ne-povrat kos naše zgodovine, odhajajo številne velike in drobne epizode neizmerne predanosti, srčnosti in herojstva naših ljudi. Le kdaj in kako jim bodo naša in nove generacije znale poplačati, kar so dali? Vsi in vsak zase. Zora med njimi, zaslužijo spomenik, a najlepši bo tisti, ki ga jim bomo znali postaviti v nas samih, v naših srcih, v našem delu in življenju, ki naj hodi tisto idealno pot, po kateri so s takim ponosom in s tolikšno častjo hodili ljudje, kakršna je bila tudi Zora Ivančičeva Slava njenemu spominu! j. k. stvo, pač pa bo pri nekem oddelku ter odborništvu (za urbanistiko ali za javna dela) ustanovljen poseben urad za kmetijstvo in ekologijo. # Tržaška občina sporoča, da bodo danes začeli pri občinski blagajni v Ul. Nordio 11, izplačevati honorarje članom volišč občinskih volitev 26. novembra lani. Brez moči je obležala v prazni kopalni kadi Osamljenost je križ. ki ga mora prenašati marsikdo na stara leta. In iz osamljenosti se porojevajo največje tragedije. 77-letna Adalgi-sa Pelarini vd. Piazza je včeraj preživela morda najgrše trenutke svojega življenja, ko ji je zgodaj zjutraj v kopalnici zmanjkalo moči. in je padla v kopalno kad. Iz sicer prazne kadi na vseeno ni mogla vstati. Zato je začela klicati na pomoč, vedno tiše, dokler je obupala in utihnila. Srečo pa je imela, da .je slišala ravno njen zadnji klic gospodinja spodrv ^ i stanovanja v poslopju v Ul. Cenej 8 jn je poklicala policijo. Agentom so morali priskočiti na pomoč gasilci, ki so prišli v stanovanje skazi okno in našli priletno žensko v kadi. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer se bo morala zaradi opešanja srca zdraviti nekaj tednov. PRED NEDELJSKO PRIREDITVIJO V KULTURNEM DOMU Priprave na slovesno proslave Venturinijeve obletnice smrti Proslavo prirejajo SPZ in prosvetna društva od Domja, iz Boljunca, Doline, Boršta, Ricmanj in od Sv. Ivana Izdali bodo tudi novo zbirko Venturinijev,ih pesmi Sinoči so odkrili v njenem stanovanju v Vicolu Castagnetto 101 truplo 76-lefne upokojenke Rozalije Glinšček iz Razdrtega. Ker se ves dan ni oglasila, je njena znanka 61-letna Pia Cataruzzi iz Ul. Palladio 2 poklicala policijo. Agenti pod vodstvom marešala Ce-cottija niso mogli v stanovanje, zato so poklicali gasilce, ki so z lestvijo priplezali do okna kuhinje in odprli vrata stanovanja. Glin-ščkova je spokojno ležala v postelji, tako da so v prvem trenutku celo mislili, da spi. Zdravnik Rdečega križa dr. Calabrese ji ni mogel nuditi nobene pomoči, ker je bila že več ur mrtva. Verjetno je prešla zaradi srčne kapi iz spanca v smrt. ŠPORTNO DRUŠTVO VESNA želi svojim članom in prijateljem ter sorodnim organizacijam uspešno leto 1973. Kot smo že poročali, je bil v petek, 29. decembra v Boljuncu sestanek predstavnikov Slovenske prosvetne zveze in vseh tistih društev, ki bodo sodelovale pri prireditvi proslave 20-letnice smrti slovenskega skladatelja in zborovodje Frana Venturinija. Poleg SPZ so namreč pobudniki te pomembne proslave prosvetna društva «Fran Venturini* od Domja, «France Prešeren» iz Boljunca, «Valentin Vodnik:* iz Doline, «Sloveneci> iz Boršta, «Slavec» iz Ricmanj in «Slavko Škamperle» od Sv. Ivana. Vendar ni naključje da so si ravno ta društva prevzela skrb za tako prireditev, kakršna bo v nedeljo, 7. t. m. v Kulturnem domu. Fran Venturini je bil namreč rojen in pokopan v Boljuncu. Med drugim je bil tudi nekaj časa dolinski župan. Vse svoje življenje pa je poleg umetniškega ustvarjanja posvetil veliko časa in ljubezni prosvetni dejavnosti v vaseh Brega. V ljudeh teh krajev in predvsem v prosvetnih delavcih je še danes ostal nanj živ spomin, ki se je razrastel že v nekakšen ponos in hvaležnost. Zato so se prosvetarji dolinske občine z vso vnemo in navdušenjem lotili priprav za dostojno počastitev njegovega spomina. To navdušenje je izzvenelo tudi na petkovem sestanku, ko so pred- stavniki društev celo odklonili predlog, da bi se proslava iz tehničnih in organizacijskih razlogov prenesla na drug datum. Na sestanku so določili med drugim spored proslave. Glavna teža prireditve bo slonela v nastopu pevskih zborov «Fran Venturini» od Domja. ki ga vodi znani operni pevec iz Ljubljane proj. Rudolf Francelj «France Prešeren» iz Boljunca pod vodstvom Draga Žerjala, «Valentin Vodnika iz Doline pod vodstvom Ignacija Ote in «Slove-nec» iz Boršta, ki ga vodi Drago Petaros. Vsak zbor bo zapel nekaj pesmi izključno iz Venturinijeve glasbene zakladnice. Pesnica Marija Miotova bo nato prebrala eno od svojih narečnih pesmi, ki jo je posvetila Venturiniju, ko je bil še pevovodja pevskega zbora «Slav-ko Škamperle». Mijotova je pripravila tudi posebne «Spomine», ki jih bodo na proslavi prebrali. V tem okviru je prirediteljski odbor proslave sklenil izdati novo zbirko Venturinijeihh pesmi ki. jih bo zbral in uredil pevovodja Ignacij Ota, založila pa SPZ. Tudi to bo pomemben doprinos naši kulturi ter obenem vredna oddolžitev zaslužnemu ustvarjalcu. Žal le da zbirka ne bo mogla iziti do nedelje. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SAŠA ŠKUFCA JANKO IN METKA Otroška spevoigra v treh dejanjih Razpored predstav glej pod rubriko «Gledališča». STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom GOSTOVANJE SNG iz Maribora ROGER VITRAC VIKTOR ALI OTROCI NA OBLASTI prevod BRUNO HARTMAN dramaturško in jezikovno vodstvo BRUNO HARTMAN scena DRAGO TURINA kostumi VLASTA HEGEDUŠIČ glasba ALBERT KRAMER režija DINO RADOJEVIČ Razpored predstav glej pod rubriko «Gledališča*. Kino Gledališča Anka Sugan - Zapušek je povila brhko JERICO Srečni mamici in očetu čestitajo kolegi z oglasnega oddelka, uprave in uredništva Primorskega dnevnika ter Založništva tržaškega tiska. llllliiiiiiiiiliiliiiliiilliiiiiiiilllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiilitliiiiltiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiliniilllilllilllliliiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiia IZ PODATKOV DEŽELNE USTANOVE ERSA Kmečki dohodki: od 200.000 lir do nad 11 milijonov lir letno Najrevnejši kmetje so v Kanalski dolini in v Beneški Sloveniji Deželne podpore niso zadostovale za premostitev neravnovesij Deželna ustanova za podporo kmetijstvu ERSA v sodelovanju s središčem za kmetijstvo padovan-ske univerze je v teh dneh dokončala preučevanje dohodkov skupine kmetij, katerim je nudila podpore v preteklih letih, število kmetij je precej omejeno, zato anketa ne nudi statistično verodo, stojnih podatkov. Vseeno pa je značilno, da so dohodki kmetovalcev v določenih predelih naše dežele še zdaleč za dohodki ostalih proizvajalnih področij. V tem je niiiMiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilinmiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiii PRVA LETOŠNJA SEJA JE BILA KRATKA Konzulta za izseljence o urbanističnem načrtu Predstavniki emigrantov zahtevajo, naj dežela pokaže večjo občutljivosti za njihova vprašanja V Trstu se je včeraj zjutraj se stala deželna konzulta za vprašanja izseljencev. Na dnevnem redu zasedanja je bila razprava o deželnem urbanističnem načrtu. Seja je trajala nekaj ur, saj se je zaključila v prvih popoldanskih urah, kar pa je odločno premalo, če pomislimo da gre za gospodarske namene in dlje, ki .jih urbanistični načrt določa za nekatera izredno važna področja. Spominjamo se, na primer, poročila arhitekta Simonitija v Špefcru Slovenov, ko je razlagal, da je deželna komisija. ki je izdelala hipotezo urbanističnega načrta, za Benečijo predvidela «zeleno področje*, brez industrij in brez posebne gospodarske dejavnosti. Res pa je tudi, da žal konzulta za izseljenska vprašanja, nima posebnih pristojnosti. V nekaj urah lahko predstavniki emigrantov kritizirajo ali odobravajo načrt ne morejo pa ga preučiti poglobljeno in izdelati stvarne predloge za njegovo spremembo. Ni torej naključje, če sta predstavnika dveh emigrantskih orgami-zadj orisala, na koncu seje, sklepe zasedanja izseljenskih organizacij v švicarskem Bazlu, kjer so člani teh organizadj zahtevali večjo spedalizadjo konzulte, obenem pa pozvali deželno upravo, naj pokaže večjo občutljivost (in s tem večje razumevanje) za vprašanja in predloge izseljencev. Preidimo k seji. V začetku je odbornik Stopper (KD) pozdravil nekatere voditelje izseljenskih organizacij, ki so se prvič udeležili seje konzulte. Zatem pa je odbornik za urbanistiko De Carli (PSI) orisal prisotnim hipotezo urbanističnega načrta. V njegovi oceni je deželni urbanistični načrt predvsem progra-matičnega značaja, saj prepušča «komprenzorijem» (medobčinskim skupnostim za gospodarsko in urbanistično načrtovanje) široko avtonomijo. Za urbanistično načrtovanje, je dejal De Carli, zadostujeta dve ravni: deželna in «kompren-zorialna* za gospodarsko načrtovanje pa vskodjo tudi posamezne obdne s svojimi potrebami. Pri tem je De Carli izrazil mnenje, da bi «komprenzoriji* za urbanistično načrtovanje morali imeti podobne pristojnosti kot «gorske skupnosti*. V razpravo, ki se je razvila po poročilu pristojnega odbornika, so posegli Fabbro, Iggiotti, Plazzotta, Giacomdm. Talotti, Copetti, Orlan- do, D’Orlando. Maiaron in Degano. Med drugim so predstavniki emigrantov in sindikalnih organizacij zahtevali, naj bodo občine prisotne tako pri oblikovanju, kakor pri izvajanju urbanističnih ukrepov, ki lahko bistveno vplivajo na gospodarski razvoj posameznih področij. De Carli, ki je v repliki odgovoril na posege v razpravo je med drugim dejal, da je dežela že koordinirala (kolikor je bilo v njeni moči) osnovne izbire svojega urbanističnega načrta z oblastmi omenjenih obmejnih področij. Karnijskim predstavnikom je De Carli obljubil razširitev industrijskih con tudi na področje Amara in Ville Santine. tudi razlaga vzroka množičnega bega s kmečkih področij, in to predvsem mlajšega prebivalstva, posredno pa tudi pojasnitev nadaljevanja emigracije iz naše dežele v druge kraje Italije in v tujino. Če preidemo k podatkom, bomo navedli samo področja, ki nas zadevajo bolj pobliže. V Kanalski dolini, v okolici Trbiža in v Kar-niji so sledili zaslužkom sedmih kmetij, ki se ukvarjajo z živinorejo. Vrednost letnega proizvoda kmetij se suče od 861 tisoč lir do nad 14 milijonov lir, čisti dohodek družin niha med 700 tisoč lir in 9 milijonov in pol lir, medtem ko je zaslužek za posameznega kmeta od 316 tisoč lir letno do dveh milijonov 130 tisoč lir letno. V Benečiji so analizirali dohodke 17 kmetij: najmanjši proizvod so zabeležili v Srednjem, komaj 217 tisoč lir pridelka v enem letu! Najvišjega pa so zasledili v šent Lenartu z nad 8 milijoni lir letne proizvodnje. Tudi najmanjši družinski dohodek je v Srednjem, 203 tisoč lir, najvišji pa je v Čedadu, nad 11 milijonov in pol lir letno. Proizvodnja na posameznega kmeta je bila enaka ničli: leto se je torej zaključilo brez dobička v nekaterih kmetijah v Čedadu, Grmeku, Srednjah, Šent Lenartu, So-vodnjah in Tajpani, medtem ko je na eni kmetiji v Čedadu presegel milijon 250 tisoč lir. V štirih kmetijah goriške pokrajine se je vrednost letne proizvodnje sukala od 3 milijonov 275 tisoč v Gradežu do 5 milijonov v Krminu. Najnižji družinski dohodek so zasledili v Mediji, nad 2 milijona lir, poprečna produktivnost na posameznega kmetovalca pa je povsod okrog 800 lisoč lir letno. Končno so v 4 tržaških kmetijah zasledili letno proizvodnjo od 4 milijonov v zgoniški občini do 12 milijonov in pol lir v tržaški občini. Poprečni družinski dohodek je nad 2 milijona in pol lir v Zgoniku in skoro 11 milijonov lir v Trstu. Vrednost proizvodnje na posameznega delavca presega 2 milijona lir. V tržaškem primeru moramo upoštevati, da So analizirali proizvodnjo kmetij, ki se ba-vijo z vrtnarstvom in s cvetličarstvom, na goriškem pa so vzeli v poštev tudi dve kmetiji, ki se ba-vita z donosnim vinogradništvom. Iz navedenih podatkov izhaja, da so v deželi, v samih slovenskih krajih, zelo občutne razlike med bogatimi in revnimi kmetijami, razlika, ki je deželne podpore še niso premostile. Nasprotno: v nekaterih primerih so dodelili najznatnejše podpore ravno tistim, ki so že razpolagali s precejšnjim kapitalom in z večjimi površinami, za nakup tistih strojev, ki si jih mali kmet ne more privoščiti. Nazionale 15.30 «Biancaneve e i sette nani*. Walt Disney. Fenice 15.30 «... piu forte, ragazzib Barvni film. Terence Hill in Bud Spencer, Cyril Cusack. Eden 15.30 «La piu bella serata della mia vita». Barvni film. Alberto Sor-di, Michael Simon, Claude Dauphin. Grattacielo 16.00 «Notte sulla citta*. Barvni film. Alain Delon in Cathe-rine Denevue. Excelsior 15.30 «L’uomo dai sette ca-pestri*, Paul Newman, Anthony Per-kins in Ava Gardner. Ritz 16.00 «Professione: assassino*. Barvni film. Charles Bronson nastopa kot Art Bishop. Aurora 16.30 «Lo chiameremo Andrea*. Barvni film. Impero 16.30 «Gli ordini sono ordini», barvni film. Monica Vitti. Prepovedano mladim pod 14. letom. Capitol 15.30 «Pomi d’ottone e maniri di scopa». Barvni film. Walt Disney. Cristallo 16.30 «11 generale dorme in piedi*. Barvni film. Filodrammatico 16.30 «Love birds, una strana voglia d’amare». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Alfredo, Alfredo». Barvni film. Dustin Hoffman in Stefania Sandrelli. Viltorio Veneto 16.00 «All’onorevole piacciono le donne*. Barvni film. Lando Buzzanca. Prepovedano mladini pod 18. letom. Abbazia 16.00 «Testa di sbarco per 8 implacabili*, Peter Lee Lawrence in Guy Madison. Ideale 16.00 «La nave dei dannati*. Emanuel Petrut in Marga Barbo. Barvni film. Astra 16.30 «Gli argonauti*, Todd Armstrong in Nancy Kovack. Barvni film. V NEDELJO, 7. JANUARJA 1973 OB 17. URI bo v Kulturnem domu v Trstu slovesna proslava 20-letnice smrti uglednega slovenskega skladatelja in zborovodje FRANA VENTURINIJA Vljudno vabljeni! Danes se poročita TANJA DUGULIN in RUDI ŠKRINJAR PD «Ivan Cankan jima želi srečo in zadovoljstvo v zakonskem življenju. čestitkam se pridružuje tudi Primorski dnevnik. iiiiHiiiiiinifniiiiiiiiiiniiiniiiiiHiiiiiHiHmiiiiiiiiiiiiiiumuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiaiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiii POIZVEDOVANJE MED MEŠČANI Splošno prepričanje: IVA povečuje draginjo V barih se bo verjetno zvišala cena likerjev in kave - Močna podražitev vse zelenjave Mimo vztrajnih zagotovil vladnih predstavnikov preko tiska in televizije, muči vse radovednost za vpliv, ki ga bo IVA imela na splošno draginjo. Splošna miselnost je, da bodo industrijci in drugi proizvajalci nujno zvižali cene svojim izdelkom, ne pa znižali, da bi ne zmanjšali svojih dobičkov. IVA pa je itak tak davek, da prizadene predvsem potrošnika, ne glede na njegove osebne dohodke. Ta radovednost je gnala tudi nas, da smo se — povsem nestrokovno — pogovorili z nekaterimi lastniki javnih lokalov in trgovin, kako bo kaj. Barist nam je odgovoril to, kar bi verjetno odgovorili vsi: da mu ta novi sistem obdavčevanja ni še dovolj jasen. Slišijo se razne govorice, da bo treba podražiti marsikaj, saj mu jih vsiljujejo dobavitelji, ki zahtevajo fakturiranje blaga in — seveda — vračunajo novi davek na vse. «Tako bomo verjetno prisiljeni zvišati cene za likerje, žgane pijače in drugo. Morda tudi kavo, a ne zaradi IVA, pač pa zaradi podražitve surovine, do katere je prišlo že oktobra*. «Res pa je tudi, da imamo vsi večje zaloge lanskega blaga, ki ga črtamo s seznamov za plačevanje novega davka. Tako letos ne bomo moč- no prizadeti. Cene pa bodo rasle postopoma: ne vse takoj, temveč iz meseca v mesec...* Vprašali smo, ali je mogoče, da se bo cena kakemu proizvodu zmanjšala. «Ne. Razen redkih izjem, ki so kot bele vrane, se cene višajo. V primeru, da bi IVA ne prizadela nekaterih proizvodov, ali celo zmanjšala njihovo vrednost, pa bo dobiček nanje kompenziral izgube in režijske stroške. Ali veš, koliko knjigovodstva bo treba? Pa tudi utaje niso tako možne, vsaj ko gre za malega obrtnika ali lastnika malega prodajnega obrata. Kot vedno smo prizadeti najmanjši*. Združenje lastnikov javnih lokalov še ni odredilo zvišanja cen barskih storitev, se pa že sliši glas, da bo moralo slediti primeru tistih, ki so na lastno pest predrli led in zvišali cene skodelici kave ali kozarčku likerja. Opazili smo tudi, da ostaja marsikje cena pri točilni mizi ista, v dvorani, sede, pa stane skodelica kave tudi dvajset lir več. Poročilo veletržnice pri morju pa izkazuje splošno podražitev cen zelenjave, čeprav je na to vplivalo tudi praznično vzdušje in hud mraz zadnjih dni. Kakorkoli že, je ni zelenjave, ki bi se ji cena znižala. Podražitve pa dosegajo tudi 20 in več od sto. Ob 80-letnici mame Tcmči Simonič ji čestitajo ter želijo še mnogo zdravja in zadovoljstva sinova, vnuka, sestra in drugi sorodniki. Z drugega nadstropja je strmoglavil na cesto Sinoči ob 22.30 se je pri padcu z drugega nadstropja smrtno ponesrečil 56-letni upokojenec Giordano Gali iz Ul. D’Alviano 43. Vdovec je stanoval s sinovo družino v tretjem nadstropju in sinoči je po sporu s sinom hotel oditi z doma. Pri tem si verjetno zaradi vinjenosti ni izbral poti po stopnicah, ampak je skušal priti na cesto po balkonih. Kljub temu, da ga je v zadnjem trenutku sin skušal zadržati, se je spustil do drugega nadstropja, tu pa mu je zmanjkalo moči in je strmoglavil na tla. Za-radi hudih lobanjskih poškodb je j bil pri priči mrtev. Ob 6. obletnici smrti pok. mame Marije Rapotec vd. Gombač in v spomin na pok. očeta Franca Gombača daruje hčerka Anica 3.000 lir za Dijaško matico . V počastitev spomina pok. Marjana Medveščka darujeta Vlasta in Armid Ukmar 5.000 lir za spomenik padlim borcem NOV v Križu. Namesto cveja na grob pok. Marije Slama daruje Marija Trampuž 1.000 lir za Planinsko društvo. Dr. S. Štrukelj daruje 10.000 lir za šolo spomenik NOB v Cerknem. Namesto cvetja na grob pok. Jane Okretič darujeta Majda in Irena Srebotnjak lir 5.000 za Slovensko dobrodelno društvo. Včeraj-danes Danes, SREDA, 3. januarja GENOVEFA Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.33 — Dolžina dneva 8.47 — Luna vzide ob 6.57 in zatone ob 15.25 Jutri, ČETRTEK, 4. januarja ANGELA Vreme včeraj: naj višja temperatura 8,3 stopinje, najnižja 4,2, ob 19. uri 7,1 stopinje, zračni pritisk 1025,9, mb stanoviten, veter 18 km na uro s sunki 43 km na uro, severovzhodni, vlaga 53-odstotna, nebo oblačno, padavine 3 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,3 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 31. decembra 1972, 1. in 2. januarja 1973 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa je 40 oseb. UMRLI SO: 73-letna Maria Loca-tel, 70-letni Giovanni Coslivi. 71-letni Silvio Sabelli,, 73-letni Antonio Ruggeri, 74-letni Aquilio Cesto-ni, 72-letna Dorotea Starz vd. Maz-zon, 94-letni Antonio Rubini, 62-let-ni Bruno Nardin, 79-letna Marghe-rita Quarantotto vd. Roveredo, 78-Caterina Sabadin vd. Maincich, 77-letna Annunziata Gualazza por. Recchia, 72-letni Antonio Vascotto, 67-letni Marino Scipioni, 74-letni Pietro Concina, 76-letni Bruno Da vi, 75-letna Ferdinanda Brovedani, 58-letni Giordano Andri, 80-letna Maria Koranic, 75-letna Elisa Ra-valico por. Dapsis, 75-letni Ignazio Sersini, 58-letni Giovanni Cemaz, 76-letni Giuseppe Ivancteh, 72-letni Giovanni Mersig, 74-letna Irene Co-lautti, 72-letna Antonia Tripar vd. Pecchiari, 70-letni Carlo Fonda. 59-letni Mario Giovannini, 60-letna Ta-cul Boehdanovits de Kavna, 82-let-na Angela Bembich, 89-Ietna Lidia Saiitz por. Bončina, 77-letni Gtecchi-no Orzan, 77-letni Giuseppe Olenik, 73-letna Maria Mirusich vd. Mo-scarda, 85-letna Giustina Puzzer vd. Lorenzutti, 72-letni Francesco Lucas, 85-letna Antonia Wenitszky por. Zorzenoni, 66-letni Antonio Leban, 70-letna Nerina Cumin . Mau-ro, 89-letna Beatrice Dettore vd. Zanetti, 100 let stara Bianca Dose vd. Mazzon. KULTURNI DOM V torek, 9. t. m. ob 15.30 S. Škufca «Janko in Metka*. V sredo, 10. t. m. ob 15.30 R. Vi-trac «Viktor ali otroci na oblasti* za abonma red G in H. Ponovitve: v sredo, 10. t. m. ob 20.30 za abonma red D — mladinski v sredo in red E — mladinski v četrtek; v petek, 12. t. m. ob 16. uri za abonma red I in J; v petek, 12. t. m. ob 21. uri za abonma red A — Premierski; v soboto, 13. t. m. ob 20.30 za red B — prva sobota po premieri in v nedeljo. 14. t. m. ob 16. uri za abonma red C — prva nedelja po premieri in red F — okoliški. Prodaja vstopnic vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma (tel. 734-265). VERDI Prihodnji torek ob 20.30 bo pod taktirko Femanda Previtalija premiera Verdijeve opere «Moč usode*. Scene so po zamisli Mishe Scan-delle pripravili pod vodstvom Maria Rossija v delavnicah gledališča Verdi. Koreografsko je opero pripravila An-na Brillarelli, režira pa jo Carlo Mae-strini. Zbor se pripravlja pod vodstvom Gaetana Riccitellija. V glavnih vlogah bodo nastopili Vito Susca (Marchese di Calatrava) Rita Orlandi Malaspina (Donna Leonora), Giampiero Mastromei (Don Carlo di Vargas), Karlo Košuta (Don Alvaro), Franca Mattiucci (Preziosilla), Raf-faele Arie, Alfredo Mariotti, Anna Fonda, Enzo Viaro, Piero De Palma in Eno Mocchiutti. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31948). STOLNICA SV. JUSTA V stolnici sv. Justa bo jutri, 4. t. m. ob 19.30 koncert stare božične glasbe. Izvajajo: Hannelore Ludewig (sopran), Hans W. Koeneke (kljunasta flavta, dude in ukrivljeni rog), Miloš Pahor (kljunasta in prečna flavta), Dina Slama (čembalo), Alojz Mordej (viola da gamba). STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Trst Vojmil Rabadan KADAR SE ŽENSK/ JEZIK NE SUČE farsa v dveh dejanjih Ljudski oder danes, 3. januarja 1973 ob 20.30 v kinodvorani v Skednju jutri, 4. januarja 1973 ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Izleti DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Man-zoni, Largo Sonnino 4: INAM - Al Cedro. Trg Oberdan 2; Ai Gemelli, Ul. Zorutti 19/c. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTAngelo d’Oro. Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai Due Luc-ci, Ul. Ginnastica 44: Miani, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje). Ob nedeljah in praznikih so od 8.30 do 19.30 dežurne vse lekarne dnevne in nočne izmene. ŠD Breg prireja 6. januarja 1973 tradicionalni izlet v Kranjsko goro. Vpisovanje pri vaških zastopnikih: Edvin Rapotec — Boršt, Peter Stranj — Dolina, Giordano Kralj — Domio, Boris Mihalič — Boljunec 201. Vpisovanje se bo zaključilo jutri, 3. januarja 1973. Cena: 2.200 lir. Slovensko planinsko društvo - Trst priredi ob priliki smučarskega tečaja izlet v žabnice, Trbiž - Sv. Anton. Napovedan izlet bo dne 7. januarja 1973. Vpisovanje pri Norči v Ul. Geppa 9 do 2.1.1973. Za člane lir 1.600, za nečlane 1.700. Razna obvestila Iz Narodne in študijske knjižnice v Trstu sporočajo: prihodnja seja odbora NšK bo v ponedeljek, 8. januarja 1973, s sledečim dnevnim redom: 1. Poslovanje knjižnice; 2. Priprava rednega občnega zbora, ki bo predvidoma konec januarja 1973; 3. Razno. Vsi odborniki so naprošeni, naj se seje zagotovo udeležijo. SOŽALJE Slovenska komisija pri tržaški federaciji in sekcija PSI Rocol izrekala ob smrti Zore Ivančič svojcem iskre no sožalje. Naznanjamo žalostno vest, da na je zapustila naša draga Zora Ivančič Pogreb bo jutri, v četrtek, 4. jj nuarja 1973 ob 10.45 iz mrtvašnic glavne bolnišnice na pokopališče p: Sv Ani. Žalujoči bratranec Jože Šturm Trst, 3. januarja 1973 žalovanju ob smrti pok. Zore Ivančič se pridružujejo družine Ivančič in Junc. Tržaška knjigarna obvešča cenjene stranke, da bo zaradi inventure zaprta do jutri, 4. t. m. Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je tragično preminila naša draga hčerka, žena in sestra JADRANA GRUDEN por. VIŽINTIN Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, v sredo, iz mrtvašnice v Tržiču ob 14. uri v nabrežinsko cerkev. Žalujoči mož Pino, starši, sestri Iva in Sonja z družino, mala Suzana ter drugo sorodstvo Nabrežina - Trst, 3. januarja 1973 Samo tri mesece po bratu nas je za vedno zapustil naš dragi KARLO FONDA Pogreb bo v četrtek, 4. t. m. ob 15. uri iz mrtvašnice splošne bolnišnice. žalostno vest sporočajo žena Karla, hči Annamaria, Tullio Loana, sestre, vnuki, svakinje, svaki in drugi sorodniki Trst, 3. januarja 1973 Občinska pogrebna služba, Ul. Zonta 7/C GORIŠKI DNEVNIK OBČINSKA TRŽNICA NA DEBELO Letni promet dosega 1,000.000 stotov blaga Povrtnino in sadje dovažajo pretežno iz Italije, krompir pa prihaja tudi iz Francije, Švice in Jugoslavije Dovoz povrtnine in sadja na tržaško občinsko tržnico na debelo dosega letno skoraj milijon stotov blaga. V prvih enajstih mesecih letošnjega leta je dovoz dosegel 883.725 stotov, od tega 455.381 stotov povrtnine in krompirja in 428 tisoč 344 stotov sadja. V ustreznem razdobju lanskega leta je dovoz znašal 841.288 stotov, od tega 434.372 stotov povrtnine in krompirja in 406.916 stotov sadja. V tržnici deluje 54 grosistov, 16 Prodajalcev pa razstavlja blago na Pločniku sredi tržnice. Blago manipulira kakih 50 težakov, ki delujejo pod okriljem posebne zadruge. V tržnici dela kakih 30 uradnikov, od tega osem občinskih u-službencev, ki se v glavnem ukvarjajo z nadzorstvom nad kakovostjo blaga. Blago dovažajo v Trst pretežno 'z Benečije, Mark. Apulije in s Sicilije (zlasti pomaranče, limone Jn mandarine), krompir prihaja iz Italije, a tudi iz Francije, Švice ln Jugoslavije. Nek varljivo blago dovažajo pretežno po železnici, kvarljivo blago pa s tovornjaki. Zjutraj ob 5.15 se tržnica odpre, da Privozijo vanjo tovornjaki s svetni blagom. Grosisti prodajajo blago detajlistom od 7.30 do 10.30; od 10.30 do 12. ure pa sme na tržnico tudi občinstvo. Zasebniki lahko kupujejo katerokoli vrsto blaga, ki J6 na razpolago, vendar le v večjih količinah. Slovenska kulturna društva Benečije vabijo na DAM EMIGRANTA v soboto, 6. januarja 1973 ob 15. uri v gledališču «A. Ristori» v ČEDADU. Sodelujejo mešani pevski zbor «Višarski zvon* iz Kanalske doline, mešani pevski zbor «Rečan» iz Ljes in Stalno slovensko gledališče iz Trsta. Program dopolnjujejo recitacije otrok Pozdravne nagovore bodo imeli predstavniki kulturnega društva «Ivan Trinko», skupine domačih duhovnikov «Dom» in Društva beneških emigrantov. SPOROČILO KMETOVALCEM Kmetijsko nadzorništvo razpisuje tri nagradne natečaje za živinorejce Pokrajinsko kmetijsko nadzomi-štvo v Trstu razpisuje sledeče nagradne natečaje ki zadevajo živinorejsko dejavnost: 1) Nagradni natečaj za izboljšanje hlevov ter hlevske opreme, senikov in prostorov za shranjevanje mleka Nagradni sklad znaša 4.000.000 lir. 2) Nagradni natečaj za izboljšanje oziroma gradnjo obratnih kur-nikov. Nagradni sklad znaša 2.000.000 lir. 3) Nagradni natečaj za izboljšanje oziroma gradnjo obratnih svinjakov. Nagradni sklad znaša 1.000.000 lir. Natečajev se lahko udeležijo živinorejci tržaške pokrajine. Prošnje na navadnem papirju je treba nasloviti na Kmetijsko nadzorništvo do vključno 15 januarja 1973. Rok za izvedbo del traja do 30. maja 1973. Skupno z obvestilom o končanih delih je treba predložiti podroben merski obračun o izvedenih delih. Nagrade, ki bodo dodeljene po pregledu del s strani posebne komisije, ne bodo mogle presegati 50 odst. dopustnih izdatkov za material in delovno silo. Za nadaljnja pojasnila se kmetovalci lahko obrnejo na Kmetijsko nadzorništvo. Ul. Ghega štev. 6. NA POBUDO SLOVENSKIH BENEŠKIH DRUŠTEV V soboto bo v «Ristori» v Čedadu tradicionalno emigrantsko srečanje Pomembni zaključki drugega deželnega kongresa emigrantske organizacije ALEF Predlog za združitev vseh emigrantskih organizacij v federacijo - Oktobra vsedržavna emigrantska konferenca, ki jo sklicuje vlada Emigranti iz Beneške Slovenije, ki so se tudi za letošnje praznike v velikem številu vrnili na svoje domove, bodo imeli v soboto, 6. januarja svoj tradicionalni shod v Čedadu. Program emigrantskega srečanja v gledališču «Ristori» je zelo pester ter bo prikazal dejavnost beneških društev v boju za razvijanje narodne zavesti in uporabo materinega jezika. Najprej bodo udeležence shoda pozdravili predstavniki kulturnega društva «Ivan Trinko», društva domačih duhovnikov «Dom» in Društva beneških emigrantov. Sledil bo nastop mešanega pevskega zbora «Višarski zvon» iz Kanalske doline, ki ga vodi Avgust Ipavec iz Idrije, ter mešani zbor «Rečanj» iz Ljes, ki ga vodi Rino Markič. Sledile bodo recitacije otrck, za zaključek pa bo Stalno slovensko gledališče iz Trsta odigralo Rabadanovo komedijo «Kadar se ženski jezik ne suče». Kakor slovenski tako so za praznike prišli domov tudi furlanski emigranti. Ena izmed njihovih organizacij, ALEF, je imela prejšnji dan v Vidmu svoj drugi deželni kongres, na katerem so razpravljali o poglavitnih vprašanjih, ki zadevajo emigrante naše dežele. števa zahtev emigrantov in sindikalnih organizacij delavcev. Zato dokument obvezuje vse emigrante, da se borijo skupno s celotnim deželnim in vsedržavnim delavskim gibanjem. Z demokratičnim programiranjem naj se izvajajo reforme ter naj se tako odvzame kapitalu N, kongresu so proučili go^o-j,''JSUiu80"^"51"" aaTski in dmzbem položaj nase de- 1 mim iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m m im ■iiiiiiiiiiiuiii iiiiiiiii mn miiiiiiiiiiiiiiiiiii^iiiiiiiiiiiiiill 3)i N Prijetne misli ob prijetni glasbi! tbiadka TRSI Ul sv Frančiška 20 Tel 61-792 •••uiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiPuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniHiiiHinuMmiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB AKCIJA ZA VIETNAM SE NADALJUJE daljuje se akcija zbiranja pod-i za Vietnam. Res je sicer, da redlsednik ZDA Nixon pod pri-m mednarodnega javnega mne-ukazal prekinitev bombardira-tistega dela Severnega Vietna-ki se razteza nad 20. vzporednice pa prav tako res, da so zahteve peticije znatno širše. V bistvu vsebuje pismo italijanski vladi zahtevo, naj diplomatsko prizna DR Vietnama in poseže pri mednarodnih krogih z zahtevo naj wa-shingtonska vlada spoštuje sprejete obveze, se pravi, naj podpiše v oktobru sklenjene mirovne spora- zume. Zato je akcija zbiranja podpisov še vedno aktualna. To so ljudje tudi razumeli. Slika nam prikazuje .šentjakobčane, ko podpisujejo peticijo na Silvestrovo. Iz Nabrežine pa so nam sporočili, da so v tem okolišu zbrali tristo podpisov. žele Furlanije - Julijske krajine ter ugotovili, da se neprestano slabša in zato povzroča odhajanje ljudi na O vseh teh vprašanjih kakor tu- di o združevanju avtonomnih emigrantskih organizacij v federacijo pa bodo razpravljali v pripravah na vsedržavno emigrantsko konferenco, ki jo vlada sklicuje v letošnjem oktobru. Slovenska prosvetna zveza v Gorici priredi v soboto. 13. januarja ob 20. uri v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13 « PARTIZANSKI MITING » Na sporedu bo govor, recital Mladinskega krožka v Gorici, nastop pevskega zbora «Srečko Kosovel* iz Ajdovščine, nastop gledališkega igralca Danila Turka Joca in nastop harmonikarja. Sle dila bo družabnost. Na miting, posvečen bivšim borcem, vabimo mladino in vse protifašiste. INTERPELACIJA KPI POKRAJINSKI UPRAVI Potrebna nujna seja sveta za obravnavo lanskih resolucij Teme so šolstvo, kmečke pogodbe, Vietnam itd. Komunistična skupina pokrajinskih svetovalcev je včeraj naslovila na predsednika pokrajinskega odbora dr. Chinetarolija nujno interpelacijo, v kateri ugotavljajo popolno paralizo v delovanju pokrajinske uprave, ali točneje v delovanju pokrajinskega upravnega odbora. Interpelanti želijo zato vedeti, če predsednik pokrajinskega odbora nima za potrebno, da bi sklical nujno sejo pokrajinskega sveta, ki je edini poklican, da podrobneje prouči posamezne probleme in določi politično - upraivne smernice za delo in odločitev pokrajinskega odbora. Kot dokaz potrebe za nujno sejo pokrajinskega sveta navajajo komunistični pokrajinski svetovalci naslednje argumente o katerih še niso razpravljali v {»krajinskem svetu, čeprav bi morali to opraviti že v lanskem letu; 1. Niso imenovali posebne pokrajinske komisije, ki naj bi jo izpopolnili z deželmm pristankom. Predlog v tem smislu je bil odo- delo v inozemstvo Zavzeli so se za takšno deželno in vsedržavno politiko, ki bo zvišala zaposlitveno raven. Če bodo emigranti hoteli izpeljati te svoje zahteve, je nujna ustanovitev federacije med vsemi emigrantskimi organizacijami. V.svojih uvodnih besedah je predsednik Franchi izrazil solidarnost z vietnamskim ljudstvom, ki se bori za svojo svobodo, ter sporočil, da prinašajo svoje pozdrave številne organizacije emigrantov kot so «Pal Friui», Društvo slovenskih emigrantov, Eraple - ACLI, shod pa so pozdravili tudi predstavnik PSI, KPI in ANPI. Direktor emigrantske organizacije Conti je poročal o petletnem delovanju, o prizadevanjih, da bi spremenili dosedanjo smer gospodarskega razvoja in da bi skurmo z bojem vsega italijanskega delavskega razreda odprli nova delovna m-ria in preprečili obubožan je naše dežele. V diskusiji so se prijavili k besedi številni emigranti, prisotni pa so bili vsi izvoljeni predstavniki delavskih strank v deželni svet in v parlament. V zaključnem dokumentu, ki so ga soglasno odobrili, obsojajo kapitalistični napad na zaposlitveno raven, ki ga gospodarji izvajajo s spremembo proizvodnje, država pa jim pomaga tako, da noče sprejeti demokratičnega programa razvoja niti reform. niiiiiiimHiiimiuiiiiimli....limiiiiiiiiimiiniiiiiiiiimiiiiiimHiiimi............................iiiiiiimiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiimii>i"l'"1,,1,,“ S SEJE UPRAVNEGA ODBORA Pohvala šolskim ambulantam RK za njihovo vztrajno delovanje V prejšnjem letu so pregledali 950 dijakov - V glavnem je njihovo stanje zadovoljivo Zelo ostro so napadli osnutek drugega deželnega načrta, ki ne upo- Prejšnji dan je bila na sedežu Rdečega križa vsakoletna seja u-pravnega odbora šolskih ambulant na Goriškem, ki jo je vodil predsednik Evelino Rodenigo. Prvi, ki je prevzel besedo, je bil dr. Emilio de Gressi, ravnatelj splošne ambulante ter povedal, da so v teku lanskega šolskega leta pregledali skupno 950 dijakov enajstih šol na Goriškem. Pregledi so služili, da so zdravniki ugotavljali na dijakih razne pomanjkljivosti, predvsem konstitucijo značaja, da bi jih takoj, z raznimi fiziotera-peutskimi sredstvi, odpravili. Pri lažjih hibah pa so zdravniki obvestili dijakovo družino ter ji priporočili, naj ga pošiljajo h korektivni telovadbi. S pomočjo kardiološkega centra splošne bolnišnice so ambulante opravljale važno delo pri pregledovanju srca in krvnega obtoka. V glavnem so pri dijakih zasledili manjše hibe, ki se jih bo dalo odpraviti z razvojem mladeniča. Važna je bila tudi pomoč, ki iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiMiimimiiiiiiiuiiiiumHniiitiiniiiiliiiiMiimiimimiiniMiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiill HVALE VREDNA PROSVETNA POBUDA Konec meseca v Ronkah slovenski pevski koncert Nastopili bodo številni slovenski in italijanski pevski zbori Slovenci, ki žive na Laškem, bodo imeli konec meseca, v soboto, 27 januarja edinstveni praznik. V kinodvorani Rio v Ronkah bo koncert slovenskih in italijanskih pesmi. Koncert bodo priredili domače slovensko prosvetno društvo «Sri>č-ko Kosovel*, Pro Loco v Ronkah V splošno bolnišnico so sprejeli 46-Ietnega uradnika Alfonsa Fabbri-catoreja iz Ul. Miehelstaedter št. 2, ki se je ponesrečil v Ul. Nrciveščo vadb. Fabbricatoreja, ki se je vozil s kolesom, je podrl avtomobilist Ezio Lo Presti iz Gorice. Z rešilcem so ponesrečenca prepe-! ljali v bolnišnico, kjer bo zaradi in slovenska prosvetna zveza. f .,,____________ ____________ „JW_________ Nastopili bodo številni slovenski j lažjih prask okreval v petih dneh. in italijanski pevski zbori. Udelež- bo so napovedali zbori «Srečko Kosovel* iz Ajdovščine (vodi ga K. Kolonij), «Citta di Gradišča* (vodi I. Mignozzi), «Oton Župančič* iz Štandreža (vodi C. Silič), Nonet iz Sovodenj (vodi Z. Petejafl), «Kras» z Dola-Poljan (vodi P. Ko-melova), «Giuseppe Verdi* jz Ronk (vodi L Valentinčič), «Srečko Kosovel* iz Ronk (vodi P- Komelova) in harmonikarski ansambel «Mira- mar» iz Trsta (vodi Zajčeva). Številni Slovenci, ki živijo v Ronkah, Tržiču, Štarancanu in drugih krajih na Laškem bodo imeli tako priložnost poslušati lepo slovensko pesem. Prepričani smo na velik odziv, kar bi pripomoglo, da bi prireditev postala kar tradicio- nalna. Huda nesreča pred tržiško ladjedelnico Huda prometna nesreča se je pripetila v Tržiču na križišču pred ladjedelnico. Iz Trsta namenjen v ladjedelnico je privozil s svojim fiatom 600 49-letni Mario Papesio iz Tržiča, ki je izsilil prednost drugemu avtomobilu, v katerem sta se vozila dva brata. 24-letni Gio-vanni Pinarello iz Tržiča in 21-let-ni Valerio. Pri trčenju so se vsi trije poškodovali in z rešilcem so jih prepeljali v tržiško bolnišnico. Papesiju so zdravniki ugotovili močan udarec v glavo in več zlomov po telesu. Okreval bo v mesecu dni. Brata pa bosta ostala v bolnišnici 15 dni zaradi možganskega pretresa in drugih udarcev. Tri nesreče na naših cestah V Ul. Don Bosco v Gorici se je prejšnji dan. približno ob 22. uri, ponesrečila 77-ietna upokojenka Ma rija Bisiach iz Ul. Don Bosco 119 V bolnišnici kjer so jo sprejeli za 7 dni zdravljenja zaradi možgan Tretja nesreča se je pripetila pri Gradišču, k.jer sta se mož in žena poškodovah v avtomobilski nesreči. Gre za 29-letno Mario Guerra in njenega moža AureKja. oba bivajoča v Gorici v Ul .Cipriani 20. V bolnišnici se bosta zdravila 7 dni zaradi lažjih telesnih poškodb. jo j« nudil preti jetični ce.iter za ugotavljanje pljučnih bolezni. Celotno zdravje goriskih študentov, je nadaljeval de Gressi lahko imamo za dobro, skoraj vsi so fizično dobro razviti in le pri maloštevilnih so ugotovili lažje fiziološke pomanjkljivosti. Najbolj številne so zobne bolezni in sicer piškavost. Samo pri 46 študentih so ugotovili, da imajo popolnoma pravilne in zdrave zobe; 538 se jih zdravi, 238 pa ima slabe zobe. Dr. Silvio Rossi, ki vodi okulistični center, je ugotovil, da je bolezen oči malo razširjena, saj so poslali na specializirane kontrole le 36 dijakov. Kot za vid velja tudi za sluh. Tudi tukaj so ugotovili, da nimamo veliko število bolnih. Po končani debati, v katero so vstopili razni odborniki, se je predsednik Rodenten zahvali' vtem za delo in trud, ki so ga vložili v prejšnjem šolskem letu. ZA SODELOVANJE Z BENEČIJO Novoletna poslanica predsednika inž. Papiča Predsednik občine Tolmin inž. Ferdo Papič je po tradicionalni navali ob Novem letu 1973, dal izjavo za Radio Koper. Podobne poslanice o razvoju posameznih območij v letu 1972 ter željah za novo leto, so dali tudi župani drugih občin na obeh straneh iugoslovansko - italijanske meje. Inž. Papič je najprej poudaril, da je tolminska občina v letu 1972 imela z nekaterimi sosednjimi občinami v Beneški Sloveniji delovne, konkretne in uspešne razgovore Potem pa je takole nadaljeval: «Uspešne rezultate pričakujemo od obiska naše delegacije v Čedadu 17, julija 1972. leta. Želim, da se predlogi in predvidevanja izrečeni med obiskom tudi uresničijo. Pripravljenost za konkretne razgovore in soglasno izražena želja, da še naprej vzdržujemo medsebojne stike, naše želje in optimizem opravičujejo. V skladu z dogovorom obeh držav je nujno popolno izvajanje ustavnih določil, ki ščitijo narodne manjšine, zato da bi uresničili najboljše pogoje za njihov vsestranski narodnostni razvoj, tudi s povezovanjem z matičnim narodom. Prepričan sem, in iskreno želim, da bi se v letu 1973 ti odnosi še boljše razvijali v korist in za blaginjo prebivalcev na obeh straneh jugoslovansko - italijanske meje.* Obmejni promet se je včeraj normalno odvijal Čeprav je bil včeraj na Goriškem normalen delovni dan (z izjemo šol, ki so šele danes začele s poukom) , 'pa' je ' b'a ‘ 'ha rnejhih prehodih goriškega področja še precej živahen promet, ker so na jugoslovanski stegni imelj .tudi včeraj drugi novoletni praznik. Vendar se je promet odvijal tako pri Rdeči hiši kot tudi na drugih mejnih prehodih normalno in brez dolgih vrst. Danes se bo tudi v tem oziru vse normaliziralo ter bo nastopil običajen delovni ritem na obeh straneh meje, ker bodo tudi trgovine v Novi Gorici in drugih bližnjih krajih, ki so cilj številnih goričkih potrošnikov, zopet normalno obratovale. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU — SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORIC! in ZVEZA SLOVENSKE KATO LISKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE SNG iz Maribora I ROGER VITRAC VIKTOR ALI OTROCI NA OBLASTI V četrtek, 11. t. m. ob 20.30 v gledališču «G. Verdi* v GORICI za abonma red A, B in C. o največji možni zaščiti manjšin, ________________ ..............mm....mu.........................................................mi...... bren na zadnji seji pokrajinskega sveta. 2. Do sedaj še ni prišlo do debate v pokrajinskem svetu v zvezi in o odstopu podpredsednika pokrajinske uprave Marka Waltritscha in o krizi levega centra v pokrajinski upravi, ki jo je ta odstop povzročil. 3. V pokrajinskem svetu tudi še niso razpravljali o imenovanju nove zdravniške ekipe v pokrajinski umobolnici; pač pa so temu imenovanju sledile razne izjave tehnično-političnega značaja, ki so dokaz pomanjkljivosti sedanje uprave v tem važnem pokrajinskem zavodu. 4. Interpelacija ugotavlja nadalje, da pokrajinski svet ni razpravljal o pokrajinskem proračunu v roku do 31. decembra 1972, kot to določajo zakonski predpisi. 5. V zamudi je tudi pokrajinska akcija za ureditev položaja pokrajinskih uslužbencev z vključitvijo v stalno zaposlitev začasnih uslužbencev in bolničarjev. 6. Končno ugotavljajo predlagatelji, da ni prišlo do diskusije na sejah pokrajinskega sveta o številnih resolucijah, ki so bile med letom predložene o raznih problemih. Med temi naj navedemo šolske pro- bleme, kmečke pogodbe in, kot najvažnejši, še problem Vietnama, glede katerega je ameriški predsednik Nixon sprejel odločitve, ki so pretresle in razburile javno mnenje in vse državljane. Nagrajena filma o folklori v norici Številni Goričani, ki so v preteklem septembru po goriskih ulicah prisostvovali pestri povorki živopisanih narodnih noš v okviru mednarodne folklorne prireditve, na kateri so sodelovale folklorne skupine iz Jugoslavije, Grčije, Francije, Avstrije in številnih italijanskih dežel, med njimi tudi iz Doline Aosta, Furlanije in Veneta. Dosežen uspeh vsekakor narekuje, da se s takimi prireditmmi nadaljuje, čeprav je za njihovo izvedbo potrebna izdatna finančna pomoč, pri čemer so doslej pomagali organizatorju, krajevni Pro loco iz Gorice, deželni, pokrajinski in krajevni organi in ustanove. V teh dneh so pred posebno ocenjevalno komisijo prikazali filmske posnetke s te folkome revije, ki so jih napravili številni udeleženci zadevnega filmskega natečaja. Natečaj je uspel, čeprav spričo oblačnega dne svetlobni pogoji niso bili idealni. Ocenjevalna komisija je nagradila med tekmovalci dva, oba iz Trsta in sicer Virgilija Cirellija za film z naslovom «Folkora v Gorich in Feliceja Snaaavecchio za film «Paese che vav>. V kratkem bodo oba filma prikazali na posebni javni prireditvi. Takrat bodo podelili tudi nagrade obema zmagovalcema in zavrteli daljši barvni film. ki ga ie v tistih sentenibrskih dneh posnel Goriški filmski klub. Iz goriškega matičnega urada VESTI l ONSTRAN MEJE V Goric; se je 2 januarja rodilo 6 otrok, 5 oseb je umrlo. ROJSTVA: Romina Semoli, Mar-cello Leoni. Stefano Cossovei Cri-stian Bassanese, Gabriella Tofful, Davide Malfatti. SMRTI: gospodinja 88-etna Eld Hahn vd. Pajer di Monriva. upi kojenec Luigi Comelii, gospodinj 80-letna Caterina Romanut vd, S monitti, dojenček Michele Nassi; upokojenec 67-letni Andrea Sušam Kino Gorica V prenovljenem Kromberškem gradu razstavljene bogate muzejske zbirke Obsežno gradivo o narodnoosvobodilni vojni na Primorskem Kromberški grad, kjer ima Goriški muzej svoje zbirke, je bil za javnost zaprt dobrih pet mesecev. Obiskovalci so si lahko ogledovali le zanimivo retrospektivno razstavo tržaškega grafika Lojzeta Spacala. V pripravah na njeno otvoritev je uprava muzeja deponirala vse drugo muzejsko gradivo. Zdaj, ko je razstava težaškega umetnika mimo, so muzej spet odprli javnosti. Naj takoj v začetku povemo, da je bil predah pametno izkoriščen. Uprava muzeja je namreč ob podpori novogoriške občinske skupščine opravila temeljito preureditev grajskega objekta. Vloženih je bilo precej sredstev, ki se zdaj obrestujejo v notranje arhitektonsko izredno uspeli rekonstrukciji prostorov. Ohranjen je stari videz prostorov, obenem pa učinkujejo toplo in privlačno. Zdaj bo potrebno najti potreben denar še za zunanjo ureditev fasade, strehe ter okolja. Zdi se, da bi bila to ena najboljših investicij za kulturne potrebe v novogoriški občini. Toda zaustavimo se ob muzejskih skega pretresa in drugih udarcev, je ženska povedala, da je padla, | eksponatih. Predvsem velja opozo-ko je hotela prečkati cesto. riti na oddelek narodnoosvobodilne vojne. Vse, kar je bilo pomembnejšega zbranega s tega področja, je uprava muzeja vključila v razstavo, ki nosi naslov «Primorska v boju za svobodo*. Razstava zaobjema obdobje od začetka fašizma, prek bazoviških in drugih žrtev, delovanja organizacije TIGR ter začetkov Komunistične partije in narodnoosvobodilne fronte do oborožene vstaje. Razumljivo je, da je posvečena osrednja pozornost IX. korpusu in njegovinj enotam ter seveda političnemu delovanju na terenu. Pomembno mesto zavzema na razstavi tudi povezovanje slovenskih in italijanskih partizanov proti skupnemu okupatorju. Razstavljeno gradivo, ki napolnjuje dva velika prostora, obsega slike, dokumente, različen propagandni iin mobilizacijski material, dalje opreme in orožje, ki so ga uporabljali partizani v vojni. Organizatorji razstave so posvetili posebno pozornost povojnim dogodkom okoli razmejitve na Primorskem. Dokumenti obsegajo delo jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci ter prizadevanja za rešitev tržaškega vpraša- nja, ki so končno rodila londonski memorandum o soglasju Ob odprtju razstave, ki predstavlja najpomembnejše dokumente in drugi material, ki ga hrani muzej o boju primorskega ljudstva za svobodo, se spet postavlja vprašanje o združitvi vsega gradiva, ki je raztreseno v različnih krajih, na enem mestu ter o ustanovitvi posebnega muzeja, posvečenem temu obdobju. Zamisel o tem so sprožili pred nedavnim primorski muzealci v Lipici. Ni pa bila do sedaj še ustrezno ovrednotena. Slej ko prej bo treba o njej razmisliti, saj se vojni dogodki naglo oddaljujejo, s tem pa tudi umirajo ljudje, ki bi lahko še marsikaj zanimivega in zgodovinsko pomembnega povedali ali napisali. V prenovljenem kromberškem gradu so poleg velike razstave o narodno osvobodilni vojni na ogled javnosti tudi razširili zbirki iz arheologije ter s področja etnografije. Gradivo, ki je bilo že prej dostopno javnosti, je obogateno z eksponati, ki jih je odstopil začasno Goriškemu muzeju Narodni muzej iz Ljubljane. VERDI 17.15—22.00 «Lo scopone scii tifico*, A. Sordi in B. Devis. Bar\ film. CORSO 17.15—22.00 «La prima no di quiete», A. Delon in S. Petro; Barvni film. CENTRALE 16.00 — 20.00 «Via < vento*, C. Gable, V. Leigh, L I vart in O. De Havilland. Ban film. MODERNISSIMO 17.15—22.00 «Le ir le e una notte all'italiana». M. Lc go in G. Ricci. Barvni film. Mi dini pod 18. letom prepovedano. VITTORIA 17.15-22.00 «Racconti pr biti... di niente vestiti*. B. Bouch in E. Cerusjco. Barvni film. Mladi pod 18. letom prepovedano. Tržič AZZURRO 17.30 «Fritz il gatto*. Ba ni film. EXCELSIOR 16.00 «Dr. živago*, ba ni film. PRINCIPE 17.15 «11 padrino*. l\ova Gorica SOČA «Moški in ženske*, fra barvni film — ob 18. in 20. SV OBODA »Nevidni sovražnik*, janski barvni film — ob 18. ir RENČE «Kartum», ameriški film — ob 19. DESKLE «Ljubezenska zgodba tiva», ameriški barvni film — KANAL «Plačanec*. 'italijanski film — ob 20. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči je dežurr lekarna D’Udine, Trg sv. Frančišk 5, tel. 2124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ Danes ves dan in ponoči je dežt lekarna San Nicold, UL 1. maja št 73328. V DVEH DESETLETJIH VEČ KOT PREJ V STOLETJU... Kitajski železničarji upoštevajo Maovo geslo Železniška proga tudi skozi puščavo Gobi ■ Še je zaostalih področij ■ Na železnici postrežejo potniku s čajem ali zelenjadno juho ■ Noben potnik ne stoji Ljudska republika Kitajska je v obilnih dveh desetletjih po revoluciji napravila več kot prej v stoletjih. Tako zatrjujejo strokovnjaki, ki obiskujejo Kitajsko. Tako povedo tudi statistični podatki o sodobnih dosežkih, če jih primerjamo s podatki iz dobe pred revolucijo. Pri tem pa se ne moremo in ne maramo trditi, da je Kitajska dosegla kako višjo raven, kajti kljub vsemu napredku je to še vedno slabo razvita dežela z razmeroma nizkim, zelo nizkim dohodkom na posameznega prebivalca. Zanimivi so zato glede tega nekateri podatki, ki govore o prevoznih sredstvih na Kitajskem, o železniških progah, cestah, plovnih rekah in prekopih itd. Čeprav je res, da je Kitajska tudi na tem področju napravila velike korake, je tudi res, da je še vedno daleč za razvitim svetom. In vendar bi se mogli od nje tudi kai naučiti. Sicer pa prepustimo besedo konkretnim podatkom in dejstvom. Poprečni računi govore, da razpolaga Ljudska republika Kitajska danes z 800.000 km cest in 200.000 km rek in prekopov od katerih je najmanj četrtina, to se pravi 50 tisoč km rek in prekopov, ki so IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIII «111111111111 Nad enajst milijonov upokojencev RIM, 2. — Ko so pred dnevi v Rimu v vsedržavnem zavodu za socialno skrbstvo (INPS) delali proračune za neslednje poslovno leto, torej za leto 1973, so prišli do nekaterih zanimivih podatkov. Ker gre za ustanovo, od katere je odvisno veliko italijanskih državljanov, na milijone ljudi, se bomo ob tem proračunu ustavili in navedli nekaj konkretnih podatkov. Proračun vsedržavnega zavoda za socialno skrbstvo predvideva za L 1973 izdatkov za 6.926 mrd., torej skoraj za 7.000 milijard lir. Pretežni del teh izdatkov in sicer 5.544 milijard lir ali 80 odstotkov gre za pokojnine. V primerjavi z lanskoletnimi izdatki ter izdatki prejšnjih let, se je ta za pokojnine močno dvignil. Razlogov za to je več in sicer največ zaradi dviga števila upokojencev, nadalje zaradi poviškov pokojnin v zvezi z novimi predpisi, ki predvidevajo poviške, da bi se pokojnine tako imenovanih neodvisnih delavcev približale pokojninam odvisnih, nadalje na račun poviškov pokojnin rudarjem, kamnarjem ter delavcem podobnih dejavnosti Omenili smo že, da se bo v letošnjem letu število upokojencev dvig -nilo. Statistični podatki pravijo, da bo letos v vsej deželi približno 11 milijonov in pol upokojencev. O tega bo 7 nrlijonov in pol upokojencev, ki so bili kot delovne moči v normalnem delovnem odnosu, 2 milijona 800 tisoč bo tako imenovanih avtonomnih delavcev, to se pravi bivših neposrednih obdelovalcev, kolonov, spolovinarjev in podobnih upokojencev, ter nadalje še obrtrikov, trgovcev itd., ki i-maio pravico do pokojnine, ki pa doslej niso bili v tako imenovanem delovnem odnosu z delodajalcem, ker so bili v glavnem sami sebi delodajalci, če se smemo tako izraziti. Zverinski oče Če je mati simbol ljubezni do otroka, oče pa simbol njegove varnosti, znata biti kak oče in kaka mati vse kaj drugega, znata biti tudi prave zveri. Tako je prava zver oče 15-letne deklice, Suzan, ki jo že dve leti v neki ameriški kliniki tako rekoč ponovno vračajo v življenje. Ko se je pred 15 leti Suzan rodila, je bil njen oče star 60, mati pa nekaj nad 40 let. Otroka si nista želela, kaj šele. da bi ga vzljubila. Oče je pod izgovorom, da je živčen, pretepal otročička brž ko je ta zavekal. Da bi imel mir pred njim, ga je enostavno zaprl v temno sobico in privezal na otroški voziček. Mati bi sicer drugače ravnala s svojim otrokom, toda ni se upala in si ga je smela ogledati le po kako minuto na dan. Ko je otrok nekoliko odrasel, so ga privezali na mizo. In oče je tako rekoč vsak dam stresal svojo jezo nad njim. To je trajalo 13 let, kajti pred dvema letoma, ko so oblasti zvedele za to, so otroka odvzele staršem. Oče si je sodil sam, ker si je malo pred sodno obravnavo s strelom vzel življenje, mati pa je v bolnišnici za umobolne. Ko so malo Suzan pripeljali v bolnišnico, kljub 13 letom ni znala niti grizti niti žvečiti, komaj malo je znala požirati. Ni znala niti govoriti, le nekaj je grgrala. Fizično in duševno je bila torej tako izničena, da so se zdravniki kar čudili, kako je sploh ostala živa. Sedaj se z njo ukvarjajo zdravniki. ki skrbijo v glavnem za njen fizični razvoj, za njen duševni razvoj pa skrbi profesorica Victoria Frinkin, ki se z deklico vsak dan ukvarja no nekaj ur. Sedaj deklica dela že prve korake, naučila se je že sama jesti, z druge strani se je fizično že toliko opomogla, da ji zdravniška nega kmalu ne bo več potrebna. Kljub temu, da je deklica bila tako zanemarjena, zdravniki upajo, da jo bodo rešili za kolikor toliko normalno življenje. usposobljeni tudi za večje ladje. Po reki Jangce morejo Čezoceanske ladje pluti vse do Buhana, to se pravi kakih tisoč km globoko v notranjost dežele, manjše motorne ladje pa morejo nadaljevati plovbo še najmanj 2.000 km globlje v notranjost dežele. Podobno, pa čeprav v manjših razmerjih, je tudi na mnogih drugih rekah in prekopih, ki služijo za prevoz velikanskih količin blaga. Prve železniške proge so začeli na Kitajskem graditi šele v začetku tega stoletja, ker so prej vse blago prevažali po rekah ali cestah, prav gotovo ne sodobnih cestah. Od rek do mest pa so blago tovorili na vozovih z volovsko ,ali bolje bivol jo vprego ali še bolj enostavno na plečih kuiijev. Težek tovor, ki si ga je kuli obesil na bambusov drog, je bil dolgo dobo skoroda simbol kitajskega prometa in prevoza. Kuli more 50 kg bremena prenesti na dan od 30 do 40 km daleč. Ta stari način ^transporta* je v rabi še danes v goratih predelih Kitajske, do koder železnica še ni prisopihala. In teh področij je na Kitajskem še veliko, kajti v prvih desetletjih tega stoletja so Kitajci gradili proge le na vzhodnih obalnih področjih in do leta 1920 je vsa Kitajska imela le 10.000 km železniške proge. Do začetka državljanske vojne, torej do 1940. leta, so zgradili še nadaljnjih 20 tisoč km prog, toda sledila je zasedba, sledila je nato še državljanska vojna in od vseh teg prog je kaj malo ostalo. Po letu 1949, to se pravi po zmagi revolucije, se je začela nagla obnova porušenih prog in gradnja novih. Od leta 1953. do začetka «velikega skoka naprej*, to se pravi do leta 1958. so zgradili že nad 5.000 km novih prog, hkrati pa obnovili vse proge, ki so bile porušene v času vojne in revolucije; na nekaterih progah pa so vzpostavili dvojne tire. Železniške proge so na Kitajskem gradili tudi v poznejših letih, toda uradni statistični podatki o tem nič ne govore, ker v Pekingu verjetno menijo, da to spada med vojaške tajnosti. Na osnovi novejših zemljevidov Kitajske, posebno pa na osnovi zadnjega zelo popolnega zemljevida Kitajske bi mogli sklepati, da je ta dežela v zadnjih dveh desetletjih zgradila toliko železniških prog, kolikor jih ni zgradila v vsem prejšnjem obdobju, to se pravi vse od leta 1900 do 1950. Vtem ko so bile pred zmago revolucije vse proge speljane le po vziioctnem področju oezeie, to se pravi na gosto naseljema področjih vzdolž vzhodne obale, nam novi zemljevidi dokazujejo, da več prog vocti v globino osrednje Ki-cajsue. lina proga seka ceio o-gromno puščavo uobi od juga proti severu, druga proga pa vodi vzaoiž vse Kitajske ou vzhooa proti zahodu in tu prav na robu puščave Gobi vse do samega Sink-ianga na skrajnem severo - zahodu Kitajske. To progo povezujejo tudi s kitajskimi uspeni na področju atomistike, kajti atomske poskuse so na Kitajskem vršili doslej prvenstveno na tem področju. Danes moreš z vlakom tudi vse od Pekinga pa preko centralnih aelov Kitajske do meja Severnega Vietnama, in nato do Hanoja. In vendar velikanska prostranstva Tibeta in okoliških predelov, pa tudi južni predeli Sinkianga so še vedno brez železnice. To so najslabše naseljeni predeli Kitajske, koder bi proga imela izključno strateški pomen. Toda gradnja proge j'e stvar politične volje in tehničnih sredstev. Tega bi Kitajci ne mogli učiti drugih, posebno ne razvitih dežel, kjer je železniška mreža gosta, neprimerno bolj gosta kot na Kitajskem. Toda v razvitih predetih sveta bi se mogli od Kitajcev vendarle marsičesa naučiti. Med drugim reda na vlaku in v železniškem prometu nasploh. Na glavnih progah, koder se vozijo tudi tujci, je pogostnost vlakov zelo velika. Morda je treba prav temu pripisati dejstvo, da na kitajskem vlaku ni nikoli gneče. Zdi se celo, da se proda le toliko voznih kart. kolikor je na vlaku sedežev. Nikjer ne boste na vlaku videli človeka, potnika, ki bi se drenjal po hodniku, ki bi ne imel sedeža. Če je možno, da se to pripisuje pogostnosti vlakov, je tudi možno, da na železniških postajah prodajo le toliko listkov, kolikor je prostorov na razpolago, drugi pa maj počakajo*. Naj bo kakor koti. tudi sredi poletja, ko je promet bolj živ, nismo na vlaku nikoli videli gneče. Pa še nekaj, kar bi lahko bilo za zgled tudi železniškim družbam in službam najbolj razvitih dežel. Ne glede na to, da železniška služba ne pozna zastankov in da se vlaki točno držijo urnikov, se potnik počuti na vlaku dejansko kot pritiče gostu. Osebje vlaka je na voljo potniku v vsem. Tudi kitajski dnevni tisk pogosto piše o tem, kako železniško osebje potnikom segreva hrano, ki jo imajo s seboj, kako jim v zimskem času na daljših relacijah postreže z vročim čajem ali tudi z zelenjavno juho., v poletnih mesecih pa s hladno vodo. Čeprav bi poslednje mogli označiti že kot skrajnost, kot pretiravanje, spada ta odnos db potnika v okvir tistih navodil, ki jih je dal v enem izmed svojih gesel sam Maocetung, ki je rekel, da mora državni nameščenec «služiti ljudstvu z vsem srcem*. Kitajske železnice skušajo to izvajati v celoti. Slovita «Sinja mošeja v Elbasanu v Albaniji SODNI DAN Taylor: /e/0 aktualna sno v, ki se bere ko t roman Ni dolgo tega, kar je pri Mladinski knjigi v zbirki strokovne in poljudnoznanstvene literature izšla knjiga Gordana Rattraya Tn.ylorja Biološka bomba. Knjiga Biološka bomba pomeni prvo pomembnejše opozorilo širši javnosti, kaj vse nas lahko v naslednjih desetletjih doleti. Avtor knjige, ki je sam biolog in ki se je v zadnjem času posvetil izključno znanstveni publicistiki, je v tej knjigi m privlačen način opisal dosežke na področju biološke znanosti, obenem pa dodal svoja razmišljanja o posledicah teh dosežkov. Pri isti založbi je zdaj izšla druga, sicer najnovejša knjiga i-stega avtorja. Ta knjiga, katere naslov se glasi SODNI DAN, pomeni nadaljevanje Biološke bombe oziroma njeno dopolnitev. V tem svojem delu obravnava I Taylor probleme uničevanja in varstva okolja in vodi bralca od primera do primera. Jasno pokaže, da je človeštvo danes tako j številno, da uničuje okolje, od ka- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«rrniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii>ti|||1111||l,1||||IIIIIillli,l,lll,,IM BOLJ ZANIMIVA KOT EOGHflUA DOMNEVA SOVJETSKIH ZNANSTVENIKOV Starost očeta vpliva na brihtnost otroka, starost matere pa prav nič Znanstveniki so analizirali kar 2000 primerov vidnejših mož z vseh področij ustvarjalnosti - Od očeta dobi otrok «s@danjost», od matere pa «pretek!ost Kdor se ukvarja z živinorejo, ve, da je prvo tele bolj dvomljive vrednosti. In tudi od stare krave smotrn živinorejec ne bo pustil teličke za rejo. Vinogradnik ve, da mu stara trta da manj, toda boljšega grozdja in da je vino stare trte boljše kod od mlade. Sadjar bo staro jablano ali breskev posekal, ker drevo rodi manj in tudi jabolka s stare jablane niso dobra, niso primerna za daljšo hrambo. Podobnih primerov iz praktičnega, vsakdanjega življenja . bi mogli našteti še več. Kaj pa človek? Je tudi pri človeku odvisno, kako se bo otrok fizično in umsko razvijal, če sta oče in mati zelo mlada, v polnih letih ati že v zatonu? Znanost je že dolgp ugotovila pozitivne in negativne posledice, ki se pripisujejo dednosti. Če je res, da se tudi od povsem zdravih staršev lahko rodi tudi umsko šibek otrok, podobno kot se iz fizično povsem zdravih staršev lahko rodi pohabljenec, je še bolj res, da je možnost rojstva umsko šibkega ali' fizično pohabljenega otroka od staršev, ki so že sami umsko ali fizično nenormalni veliko večja. Možnost dednosti je tu toliko večja. Prav tako je znanost že zdavnaj ugotovila, da od premlade matere ne bo kdo ve kaj krepkega otroka, kar seveda, velja tudi za še ne povsem dozorelega očeta. In vendar se zdi, da se je znanost doslej motila glede zrelosti očeta in matere, oziroma o pozitivnih dednih lastnostih glede starosti očeta oziroma matere. Pravzaprav to zmotno mnenje še velja. Sovjetski znanstveniki so vzeti v poštev nič manj kot 2.000 primerov in to izrazitih primerov, vzeti so namreč v poštev same «velike ljudi*, to se pravi velike državnike, velike politike velike glasbenike in umetnike skratka zelo sposobne ustvarjalce in na njihovem primeru proučili tako imenovani «očetov indeks* in tako imenovani «mate-rin indeks*. Hoteli so namreč ugotoviti, če in v kolikšni meri vpliva očetova oziroma materina starost na umsko razvitost potomca. To se pravi, hoteti so ugotoviti, ali pride od mlade ma- Motiv iz Prečnika (Foto M. Magajna) iiiimmiiiiimiimmiiiiiiiimimiiiiimimiiimimiiiimimmmiuiimiiiiimiiimiiiitiimiiiiiiiiiimimiiiiiiiiHniiiiimiimiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiimiiiiiiii Horoskop ■j OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zaman se boste truditi, kajti težko bi vam bilo izpeljati načrte. Ne zapirajte se vase. BIK (od 21.4. do 20.5.) Povečal se bo vaš ugled, a od tega ne boste imeti koristi. Nepredviden dogodek v teku večera. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Utrdite svoj poslovni položaj in se pri tem ne ozirajte na druge. Manjše težave pri izpolnjevanju nekega načrta. RAK (od 23.6. do 22.7.) Znova se boste navdušili za načrt, ki sta ga že opustiti. Globoko zadoščenje v zvezi z nekim prijateljstvom. LEV (od 23.7. do 22.8.) Če se boste znali prilagoditi neki osebi bo dan uspešen. Ne žrtvujte svoje bodočnosti za trenuten uspeh. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dan je primeren za drzne podvige. Ne bodite kritični samo do drugih, temveč tudi do samega sebe. _ TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Če ne morete prodreti po direktni poti, skušajte ovire obiti. Majhna, toda nič kaj prijetna diskusija v družini. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Nepredviden dogodek, ki bo marsi- kaj spremenil v vaših odnosih. V družini veselo razpoloženje. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne rinite predaleč, zadovoljite se raje z dosedanjimi uspehi. Na pot boste morati. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Razplet dogodkov naj gre do konca brez vašega posredovanja. Nova družba in nova prijateljstva. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Izogibajte se obveznostim, ki jih ne bi zmogli. Ko gre za kaprice, se odločno postavite po robu. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne izgubljajte časa z reševanjem nekega stranskega vprašanja. Razvoj dogodkov bo vašemu srcu povrnil mir. tere in mladega očeta umsko bolj zdrav, točneje bolj brihten, bolj sposoben otrok in človek, oziroma ali So glede tega na boljšem otroci, katerih starši niso več tako mladi, pač pa so že v tako imenovani zreti dobi. Zaradi primerjave in dokumentarnosti bomo navedli nekaj konkretnih primerov. Sovjetski znanstveniki so proučili, kot smo rekli, 2.000 znanih osebnosti. Med temi so bili Leonardo Da Vinci, Turgenjev, Dickens, Puškin, Einstein, Beethoven, Heine, Schiller, Irena Jo-liot Curi, Goethe, Wagner, Bernard Shaw, Balzac, London, Han-del in celo stari kitajski filozof Konfucij. In ko so proučiti vseh 2.000 primerov, so prišli do zanimivega in hkrati neizpodbitnega podatka, da je v 80 odstotkih primerov bil oče teh vidnih ljudi nad 30 let star. Ko so te podatke še bolj razčleniti, so ugotovili, da so bili očetje najbolj vidnih ljudi od 37 do 39 let stari. Ker gre za večje število «proučenih primerov* in ker gre povsod za skoroda točne podatke ati vsaj okvire, se prav gotovo ne more več govoriti o naključju. Praktično bi torej že držalo, da je nad 30 let boljša kot doba pod 30 leti, starostna doba od 37 do 39 let pa naibolj primerna doba. Zaradi primerjave pa so sovjetski znanstveniki poklicati na pomoč tudi same združene narode in sicer konkretne podatke, ki jih ta organizacija objavlja v svojem znanem letopisu, kjer zvemo, da večina moških na svetu postanejo očetje v starosti od 25. do 29. leta. Statistika, ki «ne gleda na desno ne na levo», ali kot bi lahko rekli, da ne pozna prijateljev, pravi, da je «očetov indeks* najvidnejših ljudi na svetu vedno za 10 do 11 let višji kot je indeks ostalih poprečnežev, torej ostalih ljudi. Iz vsega tega so sovjetski znanstveniki prišli do naslednjega zaključka: «Zdi se nam, da podatki, ki smo jih zbrati in proučili, jasno govorijo o odvisnosti med starostjo očeta in ravnjo brihtnosti otroka in nato človeka*. če sovjetski znanstveniki tako odločno govore o vplivu očeta, kaj pa pravijo o vplivu matere, o tako imenovanem «indeksu matere*? Moskovska «Literaturnaja gaze-ta» o tem piše naslednje; «Analize pričajo, da se povišanje tega «indeksa» («indeksa matere*) ne odraža in ne spremlja z ustreznim dvigom ravni brihtnosti potomca. Večina (67 odstotkov) vidnih ljudi je bila rojena ob «in-deksu matere*, ki ni šel čez 29 (z drugimi besedami povedano, večina vidnih ljudi so rodile njihove matere preden so bile stare 29 let. op. ur.). Isti odnos in isto razporeditev po tem «indeksu» lahko najdemo pri celotnem prebivalstvu zemeljske oble: 66 odstotkov mater postanejo matere pred 29. letom starosti*. «Potemtakem, čim večja je sposobnost človeka,, da sprejema, dojema in obdeluje informacije, ki jih dobi, ki jih sprejme od zunaj, in nato na tej osnovi sklepa in odloča, tem višja je raven njegove inteligentnosti. Hkrati je o-čitno, da se sposobnost enega in istega človeka za obdelovanje informacij izpopolnjuje s starostjo. Še stari Grki so obdobje 40 let pri moškem nazvali «leta cvetenja*. V tej dobi je človek, je moški poln znanja, poln življenjskih izkušenj, v tej dobi pride v njem do srečnega in plodnega ravnotežja med občutji in razumom*. «če vzamemo v poštev vse to, kar smo navedli doslej, ne bo prav nič protislovno, niti ne čudno, postaviti predpostavko, d« » obstaja tudi nekakšen biološki kanal prenašanja informacijskih sposobnosti s staršev na otroke*. «Toda zakaj saimo sposobnost očetov in ne tudi sposobnost mater? Sovjetski znanstvenik Geoda-kjan je navedel domnevo, ki jo u-temeljuje z določenimi principi iz kibernetike, da namreč moški spol predstavlja ati vsebuje «o-perativni* spomin človeškega rodu, ženski spol pa predstavlja «stalni» spomin. Z drugimi besedami, preko moškega spola se človeškemu rodu posreduje prilagajanje zvrsti pogojem, ki se naglo menjajo, vtem ko nosi ženska v sebi nekakšno «konservira-no» fukcijo ohranjanja in prenašanja že zbrane genetske informacije o tem, kar se je dogajalo v preteklosti*. Če gornje domneve sprejmemo kot tečne, ati če jih sploh upoštevamo kot domneve potem nam bo jasno, zakaj starost matere v trenutku spočetja oziroma v trenutku rojstva ne vpliva tako odločilno na sposobnosti otroka. Sicer pa moskovska revija «Literatur-naja gazeta* ta svoj prikaz zaključuje takole. «Tako mati kot oče moreta prenesti na otroka osnovno nadarjenost, le da mu mati posreduje preteklost, oče pa sedanjost*. Navedli smo mnenje prav gotovo kvalificirane publikacije, hkrati pa poudarjamo, da že sama revija omenja domneve in ne zaključne ugotovitve, potemtakem gre v gornjem primeru le Za u-gibanja, za svojevrstno razlago, ki sicer temelji na konkretnih podatkih, ki pa še ne da zaključne besede, kajti človek je sam na sebi še tolikšna tajnost, da se ne bo še dolgo spoznal, pa čeprav smo na tem področju napravili že velike korake. terega je odvisno. S človekom se danes dogaja podobno kot s kulturo bakterij, ki zaradi premočnega razmnoževanja uničujejo same sebe. Človek pa se utegne uničiti z lastnimi odpadnimi snovmi. Večina evropskih rek je onesnaženih, mnoga jezera so brez življenja, pod vplivom plinov se spreminja podnebje, čeprav še ne vemo, ali drvimo v otoplitev ali v ohladitev. Človek in živa bitja nasploh sprejemajo vase minerale, pesticide, azbeste in druge škodljive snovi. Pri vsem tem pa se človeštvo vedno bolj širi in na vsake tri smrti (dve od teh zaradi lakote) odpade pet rojstev. Tako prihaja Taylorjeva knjiga, ki je njegovo najnovejše delo, saj je v originalu izšla leta 1970, med nas v času, ko so po vsem svetu in tudi pri nas začeli akcijo, da rešimo okolje in s tem tudi sami sebe. Taylorjeva knjiga ima dvanajst poglavij. Najprej razpravlja o povečanju človeške populacije. Nato kritično govori o načrtovalcih našega planeta. O spremembah podnebja govori tretje poglavje. O maščevanju narave, o zatiranju škodljivcev in posledicah tega, govori naslednje poglavje.. V nadaljnjem razdelku knjige razpravlja pisatelj o tem, kako u-tegne ena ponesrečena vrtina v morju prekriti vsa morja s tanko mrenico nafte in s tem uničiti življenje v morjih, razen tega pa bi začelo na Zemlji zmanjkovati kisika. V nadaljnjih poglavjih piše Taylor o nevarnostih, ki groze od azbesta, DDT, od svinca, od radioaktivnih odpadkov. Kje so meje naseljenosti, to je naslov devetega poglavja. Isti temi je posvečeno nadaljnje poglavje. Zadnji dve poglavji pa sta posvečeni pozivu na organiziranje varstva okolja in narave sploh. Taglorjeva knjiga je posvečena razvoju v prihodnjih tridesetih letih in je torej napisana za današnji in jutrišnji dan. Čeprav i-mamo tudi v slovenščini že nekaj knjig, ki govore o nevarnostih u-ničenja okolja (poleg že omenjene Taylorjeve knjige imamo knjigo Rachel Carsonove Nema pomlad), pomeni knjiga Sodni dan ne samo zanimivo branje o problemih današnjega človeka in nevarnostih uničevanja, temveč tudi tehtno opozorilo, da je skrajni čas, da nekaj ukrenemo. In da se tudi mi pridružimo vsem kulturnim narodom, ki so se morda zadnji hip zavedli nevarnosti, grozeči zaradi onesnaženja okolja. Zato je knjigi napisal tudi tehtno opozorilno spremno besedo naš znani znanstvenik, alpinist in prijatelj narave, duševni vodja borbe proti onesnc r nju narave, dr. ing. France Avčin. Ta v svojem sestavku slovenske bralce še posebej opozarja na današnjo krizo človeštva, izvirajočo od krize vrednot, krize nepovezanosti in krize odgovornosti. Pri tem pa o-pozarja na Taylorjeve ugotovitve, da so tako industrije tiste, ki povzročajo potencialno nevarnost za okolje, pa tudi oblast, ki ne ukrene tega. kar bi sicer morala. G. R. Taylorja knjiga o sodnem dnevu, ki utegne ogroziti človeški rod zaradi onesnaženja okolja, pomeni tudi za naše ljudi zanimivo, bogato dokumentirano, pa vendar privlačno in zanimivo branje. Pomeni pa tudi tehtno opozorilo. Sl. Rn. V FILMSKIH KROŽKIH Bernardo Berlolucci: «Strategia del ragno» V La Cappella Vnderground smo končno videli barvno verzijo filma Bernarda Bertoluccija «Stra-tegia del ragno» (1970), ki ga je doslej predvajala le televizija v črnobeli verziji. V glavnih vlogah nastopata Giulio Brogi in Alida Valli. Videti ta film v barvah je povsem nova izkušnja, kajti danes je malo filmov, v katerih je uporaba barve tako iznajdljiva in bogata. Ko na platnu potekajo naslovi filma, vidimo pod njimi stvaritve italijanskega sldcarja Ligabueja; in v vsem filmu imamo potem zgledovanje po barvah teh slik. Ali je to politični film? Zgodba pripoveduje o sinu partizanskega voditelja, ki se vrne v očetovo rodno vas, da odkrije, kdo je očeta ubil. A v resnici odkrije, da je bil oče izdajalec in da so ga zato tovariši ubili, a po želji njega samega so napravili, kot da bi ga bili ubili fašisti, tako da je postal za ljudstvo heroj. Argument je torej političen; toda vse izbire oseb so brez razloga; kvečjemu lahko tega izvajamo iz kulturnih vplivov, ki jih v velikem številu zasledimo v filmu. Osebno ms Bertolucci ne navdušuje, kar nismo še našli v njem povezave med kulturno in estetsko bogatostjo ter med dejansko izkušnjo in doživetjem; vendar priznamo, da je to morda zaradi avtorjeve kompleksnosti in prikritosti, ki je nismo še razvozljali. Za zdaj lahko v Bertoluccijevih delih občudujemo predvsem lepo estetsko zgradbo. V filmu «Strate-gia del ragno» je posebno dobra povezava Bergesovga absurda (scemrij se namreč zgleduje po kratki povesti velikega argentinskega pisatelja) in detajlnim prikazovanjem provincialnega statičnega življenja. Ko ji Wakamatsu: «Yuke Yuke Nidome no Shojo Tržaški kinoforum je predstavil premiero japonskega filma Ko-jija Wakamatsuja «Yuke Yuke Nidome no Shojo* (Su, su, due volte vergine, 1969) o katerem smo že pisali z zadnjega festivala v Pesaru. VJakamatsu proizvaja veliko e-rotičnih filmov, torej del, ki spadajo v žanr, ki je na Japonskem zelo v čislih. Značilnost režiserja je v radikalnem pesimizmu, zaradi katerega poveže skrajno občuteni spolni nagon s skrajnim nasiljem. V njegovih filmih, ki se vedno zaključijo tragično (kot dokazuje tudi drugo, manj pomembno delo, ki ga je kinoforum predstavil, «Kin Pei Bah, 1968, po kitajskem erotičnem romanu «Ching Ping Meh, (ital naslov «11 decame-rone orientale»), je spolnost bližja smrti kot življenju. Film se nam zdi zanimiv predvsem zaradi interpretacije, ki jo o njem daje veliki japonski režiser Nagisa Oshima, ki vidi v njem nekako «čisti» izraz nekaterih tematik, ki jih sam uporablja in obenem presega. Sam na sebi je Wakamatsujev film neprepričljiv, kajti prikazana dogajanja izvirajo vedno iz avtorjevega aprioristične-ga pogleda na realnost in nikdar ne dosežejo avtonomne verodostojnosti. S. G. Prejeli smo LA NUOVA ALBANIA - Leto XXVI, štev. 4, dvomesečnik, ki izhaja v albanščini, kitajščini, ruščini, francoščini, angleščini, a-rabščini in italijanščini. Uredništvo: Tirana, Rr Labinoti štev. 7. SOFIA PRESS. Agencija za tisk v tujih jezikih. Uredništvo: Sofija, Utica Levski 1. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15^20.15 Poročila: 7-05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 19.00 Poje Gianni Nazzaro; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbor in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.00 Nove knjige; KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.00 Popevke; 9.00 Otroški kotiček; 9.15 Orkester; 10.00 Od melodije do melodije; 11.15 Orkester Osborne; 11.45 Polke in valčki; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Eros Sequi: «Pisma»; 14.15 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Simfonična glasba; 16.40 Orkestri; 17.00 Glasbeni mozaik; 17.45 Mladinski zbor iz Postojne; 18.00 Popevke; 19.00 Iz priljubljenih o-per; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Ritmi za godala; 21.15 Dubrovnik 1972; 22.10 Jazz; 22.35 Glasba za lahko noč. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Plošče; 14.10 Ital. popevke; 15.10 Glasbeni spored za mladino; 17.05 Pisan spored; 19.10 Kronike Juga; 20.20 Poslušajmo jih spet; 21.15 A. Palazzeschi: «Le sorelle SREDA, 3. JANUARJA 1973 Materassi*; 22.10 Borodin, Ravel, Mussorgski. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Operne arije; 9.15 Orkestri; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Pesem za vsakogar; 13.35 Sprehod med notami; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pozivi 31 - 31; 20.10 Sestanek petih; 22.43 Nadaljevanka; 23.20 Lahka glasba. III. PROGRAM 9.30 Bachove skladbe; 10.00 Rimski - Korzakov in Lalo; 11.00 Resna glasba; 11.40 Italijanski skladatelji; 14.30 Portret avtorja; Ghedini; 17.25 Hindemithove skladbe; 17.20 Strani iz albuma; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Voz-nost cest; 19.15 Večerni koncert; 22.30 Knjižne novosti. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Iz glasbenih šol; 9.45 Glasbeni spomini; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Gounod: Val-purgina noč iz «Fausta»; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Komorni zbor RTV; 15.40 Violinist Rok Klopčič; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Iz albuma newyor-ških filharmonikov; 17.10 Glasbena galerija; 17.45 Jezikovni pogo- vori; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Glas bene vinjete; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.lf Glasbene razglednice; 20.00 Simf orkester RTV; 22.15 S festivalom jazza; 23.05 Literarni nokturno. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Poljudna znanost: «Char lie Chaplin*; 13.30 Dnevnik; 17.01 Spored za najmlajše; 17.30 Dnev nik; 17.45 Od božiča do Novega le ta; 18.45 TV razprave; 19.15 Po ljudna znanost; 19.45 Športni dnev nik in kronike; 20.30 Dnevnik; 20.45 Nogometna tekma Anglija — London; 22.30 Srečanje z Mariom Merolo; 23.15 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Film «Pa ura in palcoscenico*; 22.55 So dobna medicina. JUG TELEVIZIJA 12.55 Innsbruck: Smučarski sko ki; 15.15 Svetovni pokal v alpskem smučanju za ženske; 17.45 Prigode psa Civila film; 18.10 Obzornik; 18 25 Od filma do fil ma; 18.50 Uvod v kibernetiko; 19.10 Mozaik; 19.15 Jazz; 19 45 Risanka; 20 00. 22 40 TV dnevnik. 20.35 Nekateri so za vroče - film; 22.20 Glasbeni nokturno: Mitja Gregorač. KOPRSKA BARVNA TV 15.15 Smučanje prenos s Po horja; 20.00 Risanke: 20 15 Po ročila; 20.30 Sedem morij; «Paci fik»; 21.20 Zabavna glasbena od daja. SMUČANJE ŽENSKO TEKMOVANJE ZA SVETOVNI POKAL Ttika slalomska proga na Pohorju včeraj zdesetkala število smučark Zmagala je mlada Francozinja Emonetova - Med izločenimi je bila tudi Prollova 2. — ^šestnajstletna nefnC°Z-J'a Paitricia Emonet je da-iem zmagala na nekem več-smučarskem tekmovanju. Zrnata v/e,v Nalomu v Mariboru, ki st\x> ™ 23 sv0l°vno žensko prven- Njena. zmaga je bila zelo težka, 11 je grozila izključitev, ker Rešila vrata v drugi vožnji. Francozinja pa je spust po- stnm3’ ker i° ie med prvim spu-oviral eden izmed sodnikov progi. • ^1° mirna, kljub svoji mladosti, J wla Patricia Emonet v prvi vož-li tretja, za Nemkama Pamelo r^.in Rosi Mittermaier. V drugi zniji pa je dosegla celo najboljši nm’ S katerim se je uvrstila na Sledilo je nekaj dra-atacnih trenutkov, dokler niso Jarniki potrdili njene zmage, potem so zavrnili protest nemške eki-j' vožnji sta se odvijali na ^j nemogoči progi, saj je bila krita z ledom. Ni manjkalo tek-k (celo svetovnega slovesa, nA n®*r' Prollova), ki so morale “^»Piti zaradi padcev ali pa za-mai izključitve. Dovolj je če pove-. da se jih je na končno lestvico vrstilo le štirinajst, čeprav je bi->, Prijavljenih kar 72 tekmovalk. rTV-ge vožnje pa se je lahko ude-Jezilo le 27 smučark. ^ boljše jugoslovanske tekmovalke danes zapravile izredno prikrita Za. zbiranje točk: preveč so jutrišnji veleslalom v dveh dedih, ki bosta (oba) krajša od predvidenega. Smučanje CORTTNA D’AMPEZZO, 2. — Italijan Gildo Siorpaes je zmagal v veleslalomu na sedlu Falzarego, potem ko je premagal Bruna Albertija in Fernanda Nucciottija. Med ženskami je zmagala Clotilde Fasolis pred Tiezzovo. ODBOJKA ZA MLADINSKO REPREZENTANCO Brez kandidatov iz F.-J.k. V torek so se v Grossetu pričele prve letošnje skupne priprave mladih italijanskih odbojkarjev, ki pridejo v poštev za mladinsko reprezentanco za prihodnje mednarodne nastope. Italijanska odbojkarska zveza je povabila v toskansko mesto naslednje odbojkarje: DalTOlio, Goldoni, Cappi in Zobbi (Panini), Francimi (Ruini), Piva (Ferroni), Negri M. (Lubiam), Lanfranco (C US Turin), Greco (Brumi), Giulia-ni in Concetti (Virtus Falconara), Di Bernardo in Masserrotti (Uni-pol), Lazzeroni in Manzani (CUS Piza), Donato (Petrarca), Padova-ni (Minelli), Cailderoni (Casadio), Jannetti (San Gabriele Rim), Tor-boli (Pallavolo Trento). Tudi mla- ga mladinca (ne mladinke). To vsekakor ni najboljše spričevalo za odbojko v naši deželi, ki ima precejšnje število društev, ki se ukvarjajo s to športno panogo. G. F. §°tovo (glede na to, da je malo toovalk prišlo do cilja) pobrale egale in so nadle~ter bUe diUkva- dinci’ ki so kandidati za reprezen- s u* «** m S Panini iz Modene, in to kar štiri svoje člane. Prve skupne priprave, katere bo vodil zvezni trener Franco Anderlini (ki je obenem tudi trener državnega prvaka Pa-ninija), se bodo končale 3. januarja. Iz naše dežele ni tokrat niti ene- je dosegla najboljši ekip- nekaj točk n.v celoti _ w_____________v 7a,r®zuhat Francija, poleg nje pa ^ aana Nemčija, ki imata vsaka rici d tekmovalke v prvi desetere ‘ P?vsem so odpovedale Avstrij-svn'Sai imai° v tej družbi le eno Vg predstavnico. Izpadle so tudi je .Američanke. Italijanka Tisotova je hTla smolo: P° prvem spustu ne ’la, 6-- nato pa so jo zaradi f^jnosti diskvalificirali. patricia Emonet (Fr.) 117”34 Prejeli smo: Spoštovano uredništvo! Kot redni čitatelj vašega lista se 2 r> ^ emonet (.r-./ »»• ... “■ kamela Behr (Z.N.) 117”62 dbračam do vas z naslednjo prošnjo: ■ Resi Mittermaier (Z.N.) 118”42 5 i j *el (Liechtenstein) 120”40 mdy Crawford (Kan.) 120”80 OBVESTILA ŠD Breg prireja 6. januarja 1973 tradicionalni izlet v Kranjsko goro. Vpisovanje pri vaških zastopnikih: (Edvin Rapotec — Boršt, Jordan Kralj — Donijo, Peter Štrajn -- Dolina, Boris Mi halič — Bol junec 201). Vpisovanje se bo zaključilo 3. januarja 1973. * * * Danes ob 19.30 bo na društvenem sedežu v Trstu, pri Sv. Ivanu redna seja Borovega odbora. * * * SPDT sporoča, da v zvezi s smučarskim tečajem v Kanalski dolini zaradi pomanjkanja snega ne more dati tečajnikom še nobenega sporočila. Tečajniki bodo prejeli točnejša navodila jutri, ali najkasneje v petek. PODATKI Z 2. DEŽELNEGA ZASEDANJA O ŠPORTU IN REKREACIJI Naša dežela že nakazala 2.400milijonov it za gradnjo šolskih telesnovzgojnih objektov Razvoj šolske telesne kulture je pri nas še vedno v velikem zaostanku Ravnatelj deželnega odborništva za solštvo in kulturne dejavnosti dr. Egidio Babile je govoril o odnosih med šolo in športom. Predavanje je sicer zanimivo, vendar pa po svoji kakovosti ne dosega referata prof. Notaria, o katerem smo že poročali in ki je, po našem mnenju, edini natančno orisal na-I pake in pomanjkljivosti italijanskega športa ter nakazal mpžne rešitve. Dr. Babile je svoj referat raečle-nil na dva dela, ki pa; sta tesno povezana. Najprej je skušal ugotoviti zveze, ki jih imata ta dva dejavnika, nato pa se je ustavil pri tistih povezavah, ki združujejo šport in šoto v eno samo vzgojno sredstvo. Šola se spreminja V zadnjih letih smo bili priče velikim spremembam na šolskem področju. Pravica do študija je povzročila velik porast števila u-čencev in dijakov. Nastale so takp spremembe pri načinu vzgoje. Šola se skuša prilagoditi sodobnemu življenju in tudi učni načrti starih taj-dioionialmih predmetov so se spremenili. Zasedbe in druge protestne akcije so prisilile vzgojitelje, da so liiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiifiiiiifiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniii NOGOMET OB POVEČANJU EGS Danes v Londonu tekma «treh» proti «šestim» V reprezentanci «stare» EGS bo igral tudi Italijan Zoff 7 91?- Zechmeisteir (Z.N.) 120”88 • fahienne Serrat. ("Fr 1 122”87 124”57 124”98 t, T "-"ienne Serrat (Fr.) 9' ^belile Mir (Fr.) lo' Schnider (švi.) 11 .e Oraswander (Av.) 126”18 12 vC,Ia Stehle (Z.N.) 13. j^ko T°ka'zaki (Jap.) 14' t n Jez (Jug-) Lestvi J0Cif (Jug . yica posameznic za svetovni 126”34 132”50 133”33 142”72 Pokal; 2' £r6U (Av.) , fronte (Fr.) * Behl- (Z. Nem.) 5 Rouveri (Fr.) K "enzel (Liech.) 7 £aferer (Av.) g' i„kschnig (Av.) Schroll (Av.) Lukasser CAv 75 točk 51 49 40 29 28 23 asser (Av.) in t Lhalvm (Fr.) 20 'tanašJ-1-03 (p° državah) za SP po nasnjiem slalomu: 2 Atrija , Francija 2- ja g Švica ■ Zahodna Nemčija ■ Kanada • Liechtenstein zS^ S«"?"1* dar k - na v-eleslalom, ven-stranj °i, seR-. P0 °gledu proge s carske Komisije mednarodne smukal m zv.eze zr>ano, kako bo pote-leži’ ce sPloh bo. Sneg namreč Kibovi na .02151 Progi in ker Predet niso dovolj zaščiteni, ^ovalke a 23 kRro vozeče tek- 344 točk 170 131 107 90 30 29 24 21 4 v eni zadnjih številk PD sem zasledil članek o izidu «Košarkarske-ga biltena». Ker sem že vrsto let trener košarkarskega kluba Tolmin, bi se prav rad tudi sam na ta bilten naropil. Vljudno prosim, če bi mi pri tem pomagali in mi posredovali naslov izdajatelja te publikacije. Za morebitno pomoč — hvala! Z. Mrak — Tolmin Od. uredništva: Sporočamo vam, da smo vaš naslov že posredovali izdajateljem biltena in ker bo v kratkem izšla že druga številka, boste verjetno prejeli istočasno kar | nastopili v tej tekmi pa je nasled LONDON, 2. — Vest, da bosta v reprezentanci «stare» evropske skupnosti igrala tudi zahodna Nemca Beckenbauer in Muller v tekmi z reprezentanco «treh», je nekoliko povečala prodajo vstopnic za to srečanje, za katero je vladalo dokaj malo zanimanja. Doslej so namreč prodali le borih 14 tisoč vstopnic. Organizatorji računajo, da si bo jutrišnjo tekmo ogledalo približno 25 tisoč gledalcev, kar pa bo kljub temu najnižje število gledalcev v zgodovini mednarodnih srečanj na velikem wembleyskem stadionu, na katerem je prostora za 100 tisoč gledalcev. Doslej je znana le postava Rarrv seyeve ekipe, ki "bo taka: Jennings, Storey, Hughes, Bell, Hunter, Moore, Lorimer, Giles, Stein, Charlton (kap.), Jensen. Seznam vseh igralcev, ki bodo obe. Za vse ostalo se boste nepo sredno domenili z izdajatelji «Ko-šarkarskega biltena». nji: Reprezentanca «treh»: R. demence (Liverpool), P. Jennings (Tot- temhaim Hotspur), P. Rice (Arse-nal), E. Hughes (Liverpool), P. Storey (Arsenal), A. Hunter (Ip-swich), P. Simpson (Arsenal), R. Moore (West Hani), A. Bali (Arsenal), J. Olsen ( FC Utrecht), C. Bell (Manchester City), R. Charlton (Manchester United), J. Giles (Leeds), P. Lorimer (Leeds), C. Stein (Coventry), H. Jensen (Borus-sia Monchengladbach). Reprezentanca «šestih»: C. Piot (Standard Liege), D. Zoff (Juven-tus), M. Tresor (01ympique Marseille), F. Beckenbauer (Bayem Miinchen), B. Vogts (Borussia Monchengladbach), R. Kroll (Ajax), J. Neeskens (Ajax), H. Blaakenburg (Ajax), Van Hanegen (Feyenoord), J. Cryff (Ajax), G. Ne-tzer (Borussia Monchengladbach), L. Pilot (Royale Antwerpen), J. Graboivski (Eintracht Frankfurt), G. Muller (Bayern Miinchen), W. Suurbier (Ajax), P. Van Himst (Anderlecht), G. Beretta (St. Etienne). se prilagodili novim zahtevam. Med vsemi dejavnostmi, s katerimi se človek bavi že več stoletij, je edino šport ohranil svojo prvotno podobo. Nespremenjen je ostal pomen športa kot vzgojnega sredstva; klasični ideali, na katere se šport še vedno navezuje, pa niso prodrli v šolo, kjer je telesna kultura le obrobna dejavnost. Šele leta 1969 je ministrstvo za šolstvo izdalo okrožnico, ki pravi, da je šport «zelo važno didaktično sredstvo in je sestavini del vzgoje človekove osebnosti*. V tej izjavi je jasno opaziti voljo, da bo šport tudi v šoli imel mesto, ki mu pripada. Osebna pobuda V omenjeni okrožnici je pa tudi jasno povedano, da je kakršnokoli športno udejstvovanje v okviru šole prepuščeno pobudi posameznikov. Okrožnica^ namreč tudi pravi, da so vse odločitve prepuščene ravnateljem in profesorjem. Mnogo je tudi odvisno od razpoložljivosti finančnih sredstev, predvsem pri ustanavljanju šolskih športnih odsekov. Finančna bremena morajo često nositi izvenšolske organizacije, kot občine, športna društva in včasih tudi posamezniki. Jasno je, da je v teh pogojih primeren razvoj nemogoč. Čudno je, da niso šolske oblasti poskrbele za finasiranje dejavnosti, ki tudi izven šole velja za vzgojno sredstvo. Prvi poskusi združitve šole s športom so «tedn-i na snegu* nekatere šole so se za teden dni preselile. v kako zimskošportno središče, kjer pa tudi tam ni bilo mogoče zagotoviti prisotnosti vsem dijakom,, saj se je moral marsikdo odpovedati počitnicam, ker ni imel primerne opreme. Vse prepogosto se dogaja, da so, dijaki kake šole brez vsake šport- j Juventina _____ Ziracco ne dejavnosti. Osebna pobuda ne tttofmttma di - d zadostuje,, saj premnogi šolniki gle- -JUVEriTINA:.. Plesnicar, Faganel, dajo na šport kot na obrobno, ne- Učni načrti V osnovni šoli je težko govoriti o športu. Učencu bi morali nuditi telesno kulturo z igrami in osnovnimi vajami, ter ga pripraviti na bodoče resno športno delo. Osnovnošolsko telovadbo bi torej lahko tudi imenovali predšportna vzgoja. Nižja srednja šola mora pripraviti mladeniča, da postane zrel, da odrase. Tudi šport mora težiti k temu. Mladega človeka je treba pripraviti, da se bo aktivno, celo organizacijsko bavil s športom. Mora ga prepričati, da šport ni prireditev, ki si jo le ogleda ob nedeljah. Vzgojitelj pa bo to dosegel le, če je sam dobro pripravljen. Za to pa ne zadostujejo novi učni načrti, treba je tudi preurediti vi soko šolo za telesno kulturo (ISEF). V višji srednji šoli pa je poleg spremembe učnih načrtov nujna ustanovitev šolskih športnih odsekov, ki pa bodo zbudili zanimanje pri vseh dijakih in ne le pri najboljših. Res je, da je šport telesni napor in ni mogoče prisiliti vseh dijakov da se športno udejstvujejo, vendar morajo vsi imeti mož- nost da se približajo športu. Šolska okrožja K rešitvi teh vprašanj bo nedvomno pripomogla ustanovitev šolskih okrožij, ozemeljskih enot, preračunanih po številu in razporejenosti prebivalstva, ki bodo z vsemi potrebnimi šolskimi infrastrukturami te pa ne bodo služile le šoli, ampak tudi prebivalstvu. Tvorile bodo središče krajevne mladinske, vzgojne in športne dejavnosti. Šport in univerza Končno pa preidimo še k univerzi, kjer predstavlja vso športno dejavnost združenje CUS. Tu so morda pomanjkljivosti največje, saj je CUS predvsem tekmovalno društvo, ki često vključuje tudi izven-univerzitetne igralce. Temu pa je krivo predvsem dejstvo, da je v naši deželi univerza brez športnih objektov in naprav. Res je, da je šola v zadnjih letih po svojih močeh pripomogla pri vzgajanju novih športnikov, vendar ni njen namen, da vzgaja prvake, temveč da vzgaja zdravo mladino. Tega namena pa doslej še ni dosegla. S. J. NOGOMET PORAZ JUVENTINE V 2. AL Slaboten napad kriv za poraz igralci štandreške ekipe so zaigrali preveč živčno in neurejeno 1:2 ^eliko nevarnost, če jih zato a vs^ai?- Skoraj gotovo je °a bodo tekmovalke vozile Primorje je v tekmi z Libertasom moralo po dolgem času okusiti grenkobo poraza tudi na domačem igrišču potrebno dejavnost. Ni dovolj, da dijak teče in skače, treba je izkoristiti otrokovo navdušenje nad športom v vzgojne namene. Potrebni so zato vzgojitelji, ki pravilno razumejo tudi psihološki pomen športa. Šport v šoli Vzgojitelji pa niso dovolj. Treba je predvsem vsa šolska poslopja o-premiti z nujnimi infrastrukturami; treba je predvideti športno vzgojo že v osnovni šoli: šport mora imeti v šoli isto vlogo kot vsi drugi predmeti: treba je stalno prirejati izpopolnjevalne tečaje za učno osebje. Vsem je znano, da v mnogih šolah sploh ni pouka telovadbe, ker nimajo primernih prostorov, čeprav je ta predmet obvezen že od leta 1879; v mnogih šolah telovadijo kar v razredu. To je seveda odvisno od dobre volje vzgojiteljev, ki pa seveda niso strokovno dobro pripravljeni. Popoldanski pouk V naši deželi so v 40 šolah uvedli tudi popoldanski pouk. Po rednem pouku se 5500 dijakov zadrži v šoli tudi popoldne, kjer opravljajo razne pomožne dejavnosti rekreacijskega značaja. V teh pogojih je možno tudi redno športno udejstvovanje. Ker pa je državni birokratski aparat zelo počasen, je deželna uprava že nakazala nekaterim občinam, kjer so omenjene šole, prispevek za gradnjo vseh potrebnih | infrastruktur, med drugim tudi | «zgradb namenjenih športni in re-j kreacijski dejavnosti*. Doslej se je dežela že obvezala za 2.400 milijonov lir. V prihodnjem letu pa bodo nakazali še 2 milijardi lir. Po-mebno je, da dežela ni hotela sama posredovati, ampak je zagotovila pravico do odločitve občinam. Vprašanja šolnikov žal ni mogoče rešiti na podoben način: vse je odvisno od rimske vlade. Izkazalo se je, da so izpopolnjevalni tečaji nezadostni. Nanut, Tomažič, Pavlin, A. Monti-co, Uras, Marvin, Ferletič, Makuc, M. Tabaj (Sirk). Enakovredna igra v prvem polčasu, premoč gostov v drugem: to bi lahko rekli o nedeljski tek:ni, ki sta jo odigrala na štandreškem igrišču Juventina in Ziracco. Mrzla prha je takoj oblila domačine, ki so že v peti minuti igre prejeli prvi gol iz hitrega protinapada in, recimo, tudi s pomočjo obrambe, ki je pustila kar dva presta‘'na^Mak ca Ziracca pred vrati. Ob navijanju občinstva, ki je kljub mrzlemu popoldnevu prihitelo navijat zn ebolo rdeče*, so Štandfrežči začeli napadati precej uspešno. Kot se pa to že dogaja več tednov, niso znali igralci Juventine izkoristiti pred nasprotnimi vrati svoje dobre i-gre na sredini igrišča. Vsi napadalci so pokazali, da ne znajo hladnokrvno streljati na vrata in da preveč držijo žogo v kazenskem prostoru. Taka igra pa zahteva mnogo truda, a je brez vsake ko- NAŠE OCENE 1. Sovodnje 2. Zarja 3. Juventina 4. Breg 5. Primorje 6. Vesna 7. Union 8. Olimpija 9. Breg B 10. Primorer 10 26 2,600 13 27 2,078 14 29 2,071 12 23 1,916 13 25 1,692 13 24 1,846 9 15 1,666 9 14 1,555 8 11 1,375 8 11 1,375 V prvem stolpcu je število odigranih tekem, v drugem je vsota dosedanjih ocen, v zadnjem stolpcu pa poprečna ocena vseh doslej odigranih srečanj. Ekipe ocenjujemo z nezadostno (1), dobro (2) in odlično (3). I ^HSiisi-i! risti. Napadu Juventine manjka i-gralec, ki bi znal tudi izven kazenskega prostora streljati v vrata, manjka ji srednji napadalec (v pravem pomenu besede). Brez vsake koristi je bil trud dobrega Urasa, ki je skušal na vse načine doseči izenačenje. V drugem polčasu je Juventina izenačila takoj v začetku z Ura-som, ki je bil nedvomno najboljši na igrišču, potem ko je ukanil vratarja z visoko žogo. Po danem golu se je Juventina oddahnila, a je kmalu dobila dragi atf^žač^d/' ‘ neprevidnosti obrambe, ki je pustila same na-•sprotne. ■ napadalce. ..Po,. golu so se igočtje opogumili, im. so,, večkrat nevarno prišli do Plesničarja. Od svoje strani je Juventina skušala doseči zaželeni remi s preveč živčnim; in neurejenimi napadi, kar je privedlo do zelo slabe igre, medtem ko so gostje pogostoma ogroža!1 domačega vratarja. Moramo reči, da so gostje zaslužili zmago, saj je bila njihova igra ves čas urejena in zanimiva. Juventina je to pokazala od časa do časa, drugače pa ni utegnila pozitivno graditi igre. V tej tekmi zasluži Juventina nezadostno oceno (1). P. R. OLIMPI JSKErIGRE HELSINKI, 2. — Finsko mesto Tampere je predložilo svojo kandidaturo za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 1976. Le malo pa je verjetno, da bodo to prošnjo rešili ugodno, ker imajo v tem mestu dokajšnje težave s postavitvijo odgovarjajoče smučarske proge za smuk in veleslalom, ker ni v bližini dovolj visokih gora. TOKIO, 2. - Pred 12 tisoč gledalci je japonski boksar Masso Ohba premagal s k.o. v 12. krogu I tajskega predstavnika Chiondija. S I to zmago je japonec ohranil naslov ' svetovnega prvaka mušje kategarije. Pregled športa v letu 1972 KOLESARSTVO Na amaterskem polju pa so v središču pozornosti seveda Olimpijske igre, kjer je najbolj presenetilo italijansko kolesarstvo, ki ni še nikdar padlo talko nizko in ni osvojilo niti ene kolajne. V velikih etapnih dirkah, ki so bile pred o-limpijskimi igrami, pa so imeli glavno besedo Nizozemci in kolesarji iz vzhodne Evrope. V amaterskem «Touru» je zmagal Nizozemec Den Hertcg. JUDO Na olimpijskih igrah v Miinchnu niso mogli Japonci pokazati vseh svojih sposobnosti v tej disciplini. Naslov prvaka težke kategorije in prvaka vseh kategorij je namreč osvojil Nizozemec Wim Ruska. Vseeno pa so Japonci obdržali svojo premoč v lažjih kategorijah, medtem ko so morali prepustili naslov prvaka srednjetežke kategorije drugemu evropskemu predstavniku, Sovjetu čočošviliju. Od šestih naslovov so Japonci osvojili tri, k čemur je trebo dodati še eno bronasto kolajno. Sovjetski judoisti so se izkazali za najboljše v Evropi, pred Francijo in Veliko Britanijo. ROKOBORBA Sovjetska zveza je z devetimi o-svojenimi zlatimi olimpijskimi kolajnami potrdila svojo premoč v tem športu. Moramo pa poudariti napredek ZDA, ki so osvojile šest odličij, med temi eno zlato in eno srebrno. ZDA doslej niso nikoli pomenile ničesar v tem športu in zato predstavljajo veliko presenečenje. Dve odličji (bronasti) je o-svojila tudi Italija, pa tudi Jugoslovani so zopet potrdili, da še vedno sodijo med boljše države v tem športu. JADRANJE Na olimpijskih igrah so pobrali največ zlatih kolajn Avstralci, Anglija pa je po 40 letih zopet stopila na oder zmagovalcev. Slabo so se odrezali zahodni Nemci, čeprav so jadrali doma. Razočarali so tudi Italijani, ki se na hladnem Severnem morju niso znašli in so ostali praznih rok. Niti Jugoslovani niso prišli do kolajn, čeprav so bili v nekaterih razredih med najboljšimi. Najpomembnejši jadralni dogodek leta pa je bilo tekmovanje jadralcev - samotarjev preko Atlantika, v katerem so prevladovali s svojimi izrednimi čolni Francozi, saj so osvojili vsa prva tri mesta. SMUČANJE Zimske olimpijske igre v Sapporu in izključitev Avstrijca K. Schran-za, zmaga Italijana Thonija in Avstrijke Annemarie Proll v tekmovanju za naslov svetovnega prvaka so bile glavne značilnosti leta 1972 na snegu. Gustav Thoni je bil največji protagonist pretekle sezone, tako na olimpijskih igrah kot tudi na tekmovanju za svetovni pokal. V ženski konkurenci je prevladovala Annemarie Proll, ki je sicer osvojila svetovno prvenstvo, ni ji pa uspelo uveljaviti se tudi v Sapporu, kjer si je priborila le srebrno kolajno. Premagala jo je mlada Švicarka Marie Therese Nadig. V moški konkurenci moramo o-meniti tudi Švicarja Russiia, najboljšega v Pra Loupu. Toda najvažnejši dogodek je bila «afera Schranz* prav pred o! mpij-sk.imi igrami v Sapporu. Schranz je bil obtožen, da se ni udejstvoval kot amater in je bilo zato nemogoče, da bi odpotoval v Sapporo kot tekmovalec. Schranz je bil žrtvovan na oltar amaterskega športa zato, da bi se olimipjske igre lahko v redu odvijale, saj je mednarodna smučarska zveza grozila z bojkotom iger. Prav proti koncu lanskega leta pa se je v tekmovanju za naslov svetovnega prvaka 1973 zopet uveljavila Avstrijka Annemarie Proll, medtem ko je med moškimi prišel v ospredje mladi italijanski predstavnik Piero Gros. (Nadaljevanje sledi) TOMAŽ PAVŠIČ Hi sultup.no mo KLUBA STARIH GORIŠKIH ŠTUDENTOV Leto 1972 msgr. STANKO PREMRL 4. junija Ob 16. url odkritje spominske plošče msgr. Stanku Pre- 6. G0ri