Inseriti ne sprejemajo in veljÄ tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, n n n n * II n n n n " II Pri večkratnem tiskanji se ••na primerno »manjša.
Roko pisi •e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija na Starem trgn h. št. 16.
«T nt t pu pp
v II \/ RN HI
Pilil i LllLib»
Političen list za slovenski narofl.
Po pošti prejeman velja: Za eelo leto . . 10 gl. — kr. «a pol leta . . 6 ., — „ ta četrt leta . . 2 „ 60 ,T i
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr na pol leta . , 4 ,, 20 , ta četrt leta . . 2 „ 10 .
V Ljubljani na dom pošilja» velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na Stolnem tred hiš. št. 284.	L
Izhaja po trikrat na teden in siS&r v torek , četrtek in soboto.
Svobodna «citev. i.
Dve stoletji so žive misli, ktere so vodile evropejsko človeštvo, prihajale iz Francije. Kar nas je pripravilo na konec, izvira od on-dod; pa tudi zdravi nazori izhajajo sedaj od tamo. Nedavno pridobljena svobodna učitev, za ktero so borili se leta in leta, pomikati se če proti vzhodu, kakor je tudi njena nasprotnica k nam prispela iz Francije.
Da je država prilastila si vzrejo, to je nasledek iz prekucije. Danton je proglasil v tedanjem zboru : „Otroci so last ljudovlade, predno so last roditeljev". Robespierre je sprožil naredbo „narodne vzgoje", kteri je vsak oče pod smrtno kaznijo izročiti mogel svoje otroke. S strahovito prekucijsko vlado je jenjala tudi ta postava, ktera je bila prehuda pregreha zoper naravno pravo. Misel njena se je vendar obdržala, dasiravno se je Francije vladarstvo razno spreminjalo. Pod sovetništvom ali kon-sulatom se je ukrenilo, da si „državljani vsi prosto smejo vstanovljati javna učilišča". Da pa resnica in resnična svobodnost te določbe niste mogle v prid obračati sebi, zahteval se je od slednjega, kdor se je poslužiti hotel svobodne učitve, dokaz njegovega državstva (civizma), t. j. dokaz njegovega sovraštva do samodržateljstva, plemstva in duhovstva. Slej kot prej je bila toraj puntarska država, ktera se je lastila nauka. Napoleon I. je še le dovolil, da se je verouk sprejel v šole. On je bil pa tudi stvaritelj glasovitega po vseučilišču izvrševanega državnega šolskega samodržateljstva, ktero se je godilo po nazorih 1. 1789, v smislu umovalstva in cerkvenega sovraštva.
Njemu je izročeno bilo vse javno podučevanje; celo nobeno zasebno učilišče, nobeno zasebno vzrejevallšče se ni smelo pričeti brez njegovega dovoljenja; od njega so prej mogli dobiti si začetniki povzdigo in pravico do učenja. Ko je po Napoleonovem padu vstava (charte) okli-cala načelo učne prostosti, so v prav liberalnem smislu vsaki napačni vedi napravile se učilnice, le krščanske šole iz svojega poveljstva ni izpustilo vseučilišče. Za povratbe ali restavracije je vseučilišče dobilo posebnost, da so z njegovimi akademičnimi dostojnostmi zedinjene bile politične pravice. Iz tega se je izsnoval red državnih preskušenj, kteri je državno službo popolnoma spravil vseučilišču v roke. Katoliški starši, kteri so sinove svoje odmenili za državno službo, bili so prisiljeni izročevati jih univerzi in uekrščanskemu učilstvu. Samo ljudska šola je ohranila še neko prostost in verske redništva so brez opovire sejale v njih seme krščanstva. Vlada Ludv. Filipova, pod ktero „naj bi vstava postala resnica", je naglo vpeljala tudi tukaj državno nasilje. S postavo od 28. junija 1833 je razpregla mrežo državnih ljudskih šol po vsej Franciji; ne manj kot 20.000 srenj je moralo koj napraviti si državne šole. Kake so bile, ni treba praviti, kakošni so bili od duhovnov in srenjskili mož prosti državni ,,ljudski likarji", kolika nravna in politična pokvara je razširjevala se po njih po vsem Francoskem!
S tim pa liberalna državna vsemogočnost še ni bila zadovoljna. L. 1839 sklene vlada, tudi srednje šole duhovske skloniti pod vseučilišče. Kdor je hotel biti v njih učitelj, podvreči se je moral državni preskušnji, in naučni red in šolski napredek v semeniščih
naj bi bil pod deželskim nadzorništvom. To pa je jemalo škofom naravno in zgodovinsko pravico do vzgojevanja lastne duhovščine, kratilo semeniščem prostost in bitnost. Škofje vsi so enega duha oglasili se zoper to. „Jaz sam, dejal je v smislu vseh nadškof Rheimski, moram vedeti, kaj se dandanes more zahtevati od novincev duhovskega stanu, dokler je v moji škofiji 115 far brez duhovnov; in kaj bi zahteval od njih, ko bi namesti tega primanj-kljeja imel jih 115 več na razpostavo. Noben minister, noben šolski nadzornik nima pravice vtikati se v nauke, napredek ali v red semeniški, ker o tem ni on, ampak škof sam naravni in pristojni soditelj." „Česar toraj cesarjevo samosilstvo ni moglo razdreti, kar je odšlo naukazom I. 1828, da so semenišča proste bile od vseučilišča, to se je v dobi svobode imelo razrušiti."
Od tega napada na poslednjo trdnjavico svobodne cerkvene učitve bridka borba o šolah med krščanskimi in nekrščanskimi ljudskimi življi ni mirovala noben čas, dokler je v sedaj pridobljeni postavi dosegla postavno dovršitev. Med 35letno borbo to pretila je katoliški Franciji velika nevarnost. Država se je vstavno ločila bila od cerkve; toda pravo, otroke krščanskega ljudstva vzrejevati v svojih nekrščanskih šolah, pa si je vendar prilasto-vala. Tako razžaljivo ravnanje pa je vzbudilo duhovne in neduhovne, da so odločno mu nasprotovali ter ob vsaki priložnosti očitno dokazovali, kako brezumna in krivična je taka vstanova. „Vstaja juljeva, pisal je škof Lan-gerski, je državo ločila sicer od cerkve, ne tako da bi poslej nobene vzajemnosti med obema ne moglo biti, temuč v tem smislu, da
Nravnost v nejeverstvu.
Kaj namerava dandanašnji liberalizem, ki s satanskim sovraštvom napada sveto cerkev, podpira njene naprave, zaničuje njene služabnike? Soditi ga po njegovem bistvu, po njegovih pomočkih in zastopnikih, moramo reči: da hoče svet po vsej sili pritirati v — poganstvo. Kaj potem? Voditelji proticerkvenega rogoviljenja ti poreko, da hočejo na razvalinah krščanstva vstanoviti nebeško kraljestvo splošne, človečanske ljubezni, kterega bo razsvitljevalo solnce najčistejše, zgolj natorne nravnosti. Ne iz verskih nagibov, ampak iz golj natornega sočutja naj bi se ljudje bratovsko ljubili. Kali te mejusobne ljubeznije je mati natora vcepila v človeške srca. To natorno čutstvo razviti v občno človekoljubje, to je najvišja naloga človeškega življenja. Razna verska izpo-vedanja naj nehajo, kot „premagano stališče"; mejusobna človečanska ljubezen naj bo vsa vera vseh ljudi. Tako modrujejo glavarji libe-ralno-navdušenih čet, alaMihaBiron v Gradcu; v njih rog pa trobi cela vrsta liberalno-sanjar-
skih časopisnikarjev. Oj slepota! Človeka hočejo potisniti v poganski stan, in iz tega stanu po zgolj natornih pomočkih vednosti in umetnosti povzdigniti ga v nekako natorno idealno popolnosti Res je, Bog je zapisal v človeško srce postavo čudorednosti, zakon ljubezni. Toda, ta postava je bila otemnena, zamazana; človeško srce je bilo necega dne hudo ranjeno, s kvasom grdih strasti otrovano. Vsak kristjan ve, po kakem vzroku; razodenje božje nem ga pove. Vzemi krščanstvu vpliv do človeškega srca, zadušene bodo v njem vse blage kali, prerastlo ga bo seme hudega nagnjenja, zdivjalo bo in pognalo rastike najgrših strasti. Človeštva nebi edinile in žlahnile poštenost, pravičnost, ljubezen, ampak krivičnost, napuh in grozovitnost bi ga razdvojevale in strahvito glodale na mozgu njegovega življenja.
Sedanji svet, v krščanstvu zrejen in obla-žen, nerad verjame takim trditvam; prestavimo se pa v duhu v poganske čase, in spoznali bomo, kaj je bil človek človeku brez krščanstva. Hvaležno bomo tudi spoznali blagonosno luč krščanstva, ki je zdivjano, zbegano člo-
veško natoro preobrazilo, požlahnilo ter celo človeštvo čudovito oblažilo.
Pogostokrat slišimo iz liberalnih usti besede: bratovstvo, enakost, ljudomilost; al v svoji slepi krivičnosti jih obrača ta nehvaležni rod zoper krščanstvo; da edino njemu se imamo zahvaliti, da imamo srečo spoznati te blage čednosti. Pred krščanstvom je bilo vse to ne le neznano, ampak teptano, zaničevano zasra-movano v človeštvu.
Groza pretresa človeka, ko zve iz starih zgodopiscev, kaj je bil svet pred krščanstvom. Pri najbolj vednostno in umetniško izobraženih narodih nahajamo tako trdosrčnost, črt, zaničevanje do ubozih, stud do nesrečnih in krvoželjnost, da se naša krščansko misleča pamet brani verjeti tako grozovito nravnost. Brezmeren napuh, drzovita sebičnost ste terjale svojemu nenasitljivemu poželenju vsakojake žrtve.
Tako je bilo pri Rimljanih. Sv. apostelj Pavel jim je naravnost mogel očitati, da so bili „polni vse krivičnosti, hudobije, lakomnosti, polni nevošljivosti, ubijanja, krega, golju-
država ne živi več v cerkve naročji, da je iz-ključivno postavila se med svetom, in v tem smislu se je prav reklo: Francija postala je posvetna. Poglejmo pa, da družine, iz kterih se narašča Francija, nikakor niso nasledovale državne oblasti. Ta je popustila vsaktero verstvo, družine ali rodovine pa so si ohranile vsaka svojo vero ter zahtevajo, razun prav malokterih, vse pozitivno verozakonsko vzrejo za svoje otroke. Se li more tajiti, da take po pravilu razodenja vredovane vzgoje nikakor ne more dajati oblast, ktera sama po sebi in sama za-se izključuje to pravilo?"
Ercegovinska vojska.
■ k Ercegoviiie poroča neki telegram „Presse", daje vojni minister črnogorski prevzel vodstvo vstanka. Po privatnih poročilih pa Turčija snuje 3 vojne; eno pri Nišu, eno pri Kosovem polju, eno pa v stari Srbiji.
7. t. m. so se vstajniki s Turki bili pri Zubci, Kolašinu in Pleveljah, 5. t. m. pa pri Dabaru, kjer je bilo 3000 Turkov napadlo 700 vstašev. Pa Turki so bili premagani iu so na bojišču popustili nad 200 mrtvih, in mnogo ranjenih. Vstašev je bilo 50 ubitih, 120 pa ranjenih. Tudi so Turki zgubili mnogo pušek, ki se od zadej bašejo in ki so kristjanom prišle v roko. V Dubrovniku je bilo zarad te zmage med prebivalstvom veliko veselje. Iz tega je razvidno, kako resnično je bilo poročilo Servera-paše, ki je v Carigrad pisal, da o upornikih nikjer več sledu ni!
Dunajski listi so objavili neko pismo generala Klapka, v kterem ta piše, da ne prevzame višjega poveljstva v Bosni in Ercegovini, in da se noče bojevati zoper Turke, ki so 1. 1849 bili edini brauitelji Madjarov, na korist Srbom, ki so bili njihovi sovražniki. „Politika" je precej sodila, da vstaši generalu Klapki boje niso ponudili višjega poveljstva in da si bodo vedeli pomagati tudi brez njega. Pozneje seje govorilo, da to reč so osnovali nekteri zviti Madjari z nekim grofom B. ., kterim se je Klapka zdel zmožen vstanek ercegovinski voditi tako, da bi Madjarom bilo na korist. Zdaj pa se iz Zagreba „Politiki" telegrafuje, da omenjeno pismo je od Klapka samega in od vredništva „N. fr. Presse" osnovana sleparija, kar hoče poročevalec pismeno dokazati.
Tudi v Bulgariji hudo vre in Turki si ne upajo tam vzeti vojakov in poslati jih v
Bosno, kakor so sprva nameravali, marveč jih skušajo še pomnožiti. Ituščuk v naglici vtrdu-jejo in brez izkaznice ali „posa" se človek tam še v Donavi ne sme kopati. Čete hajdukov, ki so bili od 1. 18G8 čisto zginili iz bal-canskih pokrajin, so se zopet prikazale in njihovi vodji, ki so se potikali po Ruskem, Srbskem in Rumunskem, zopet hite v domače hribe. Turkom se vedno sanja o nekem bulgar-skem upornem odboru, in prijeli pa zaprli so že več ljudi, ki so se jim zdeli sumljivi.
Grki pa roke križem držč, ker — vstajajo narodi slovanski. Srde se nad vlado turško, piše dopisnik „Politike", ker je Bulgarom dovolila narodno cerkev; srde se nad Rusi, ker podpirajo Slovane; srde se nad Slovani, ker molzenja grških popov nočojo več trpeti. Sicer pa imajo Grki z domačimi homatijami toliko opraviti, da na druge še misliti nemorejo.
Vojna ustajnikov ima po poročilu D. Z. tri oddelke. Prvi pod Perom Pavlo-vičein varuje cesto med Mostarom in Tataro-vičern in je v zvezi s Stolacem in Srbijo. Tudi ima v rokah trdnjavo Korito, G o r a n z k o pa K r s t a č, in 16 strelnic (Blockhaus) in silno važno sotesko dugansko. Drugi odde-1 e k biva okoli Kamenickega hribovja in je v zvezi s srbskimi prostovoljci. Najimenitnejši pa je oddelek ob meji črnogorski, ki ima izvrstno orožje. Ta oddelek je zaprl pot proti Rumelji in skuša vstanek razširiti tudi po Albaniji. Tukaj je središče vstašev, tje se pošiljajo topovi in puške iz Cetinj. Ta oddelek vodi Peter Vukotič, tast kneza črnogorskega, kteremu vstajniki veliko prizadevajo. Pri shodu v Kosijerevem so mu rekli, da bode on odgovarjal, če se vstanek narodov kristijan-skih po sreči ne izide, in da bode Črnogora zgubila vodstvo, če zmagajo Turki. „Pišite Ni-kici, so mu rekli, da evropske države rodovini Petrovič-Njeguševi le zarad tega pripoznavajo na pol veljave, ker se boje vdeležbe črnogorske. Če pa Črnogora ostane nevtralna, je strah pred požarom na izhodu sicer odstranjen, pa tudi Nikica bo prišel ob svojo veljavo. Povejte pa tudi knezu, da Ercegovina se bo toliko časa bojevala, dokler bode še kapljica krvi tekla po žilah pravega Ercegovinca, in če propademo, naj se reče: Propadli so kot možje, ki so se vojskovali za samostalnost in svobodo, pa so bili zapuščeni. Če bi živel še ranji knez Danilo ali pa junaški Mirko, Ercegovincem ne bi bilo treba za pomoč proti Turkom beračiti."
Nemčurski listi so južne Slovane kaj radi opisovali kot strašanske divjake brez uma in srca. Vsi ti popisi so se bili skuhali v mo-žgauili judovskih pisačev, ki z Jugoslovani nikdar niso občili, in so jih opisovali tako, kakor so si jih v budalosti svoji domišljevali. Dopisnik nekega dunajskega lista, ki sedaj med njimi živi, pa vse drugači sodi. Piše namreč: „Razun Ljubibratiča in Ilubmajerja sem skoz 6 dni mnogo občeval z vsimi imenitnejšimi osebami v vojaškem taboru. In reči moram, da se nisem mogel dovolj načuditi nad razumnostjo in nravnimi prednostmi teh ljudi. Nihče bi ne bil spoznal, da 400 let stokajo pod tri-noštvom turškim. Ti „divjaki" so bili proti meni in med seboj kakor prijatelji po otročje dobrosrčni, gostoljubni, čez vse postrežljivi in do čuda dvorljivi. Ves čas, kar sem bival v Dužali, le ene surovosti nisem zapazil. Natančno poznam vojaško življenje po taborih; taborsko življenje vstašev učilo me je nekaj novega. Dasi so imeli dovolj rakije pri sebi, vendar nisem videl, da bi le eden bil kaj natrkan ali pa celo pijan. Tudi se ni zgodila nobena nerodnost."
Iz Dubrovnika se poroča, da ustajniki so zaprli pot iz Trebinj v Dubrovnik. Tudi Mostar so zajeli. Zubčanci so pri Bileku na-šeškali in v beg zapodili batalijon Turčiuov in potem napadli tamošnje ostroge.
„Pol. Corr." omenja, da v Albaniji so vstali okraji Luče in Drečalovice o obližju Podgorice. Tudi albanski ustajniki se drže meje črnogorske. Od druge strani se pa poroča, da Ali-beg je 2000 Aruavtov peljal iz Albanije v okraj vasojeviški, da tam prime ustajnike. Morda pa jih je odpeljal, da bi doma ne rogovilili, kar pa v okraju vasojeviškem ravno tako lahko storč.
„Nar. L." se telegrafuje, da črnogorska vlada je Srbiji naznanila, da starešinstvo črnogorsko je sklenilo vojsko, in da naj tudi knez Milan pove, kaj misli.
Nedjib-paša bode neki iz Ercegovine prestavljen k vojni pri Nišu, za civilnega gou-vernerja ercegovinskega pa je imenovan Cha-k i r - B e y.
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. septembra.
Avstrijske dežele.
Dcle^aciji se snidete 21. t. m.
X (>riitlru so imeli 3. in 4. t. m.
vojaške vaje, pri kterih so vojaki Franc Karlo-
fije; prevzetni, napuhnjeni, brez ljubezni, brez zvestobe, brez usmiljenja." (Rim. I., 29 id.)
Pač žalostna podoba poganske spačenosti. Pa ne le sv. Pavel nam jo tako popisuje, ampak tudi poganski pisavci, modrijani, pesniki in zgodovinarji, n. p. Platon, Aristotelj, Aristo-fau, Plaut, Tit Livij, Tacit, Suetonij, Plutarh; vsi ti pripovedujejo te gnjusobe zvesto in lahko, da je groza. Taka nravnost je bila poglaviten značaj Rimljana, duša in srce poganskega družbinskega življenja. Jezik se brani povedati, pero se ustavlja zapisati, kaj je storila spa-čenost in grozovitnost pred kršanstvom iz človeškega srca, kake čutstva, kake ideje so vladale, kako se je grešilo zoper vso natorno postavo. Težko nam je verjeti, kaj je bil takrat človek človeku, kako se je grešilo zoper njegovo čast, zoper njegovo svobodo in življenje.
Zaničevanju je bilo izdano vse, ptujci, vjeti, premaganci, sužni, bolniki, dolžniki, reveži, otroci, starčki, žene, dclavci, vse, kar je bilo revno in slabotno, vse, kar je delalo in trpelo; slabosti, revščina, vse to se je zaničevalo, stiskalo in zatiralo.
S tem nočem tajiti, da iz poganskih časov nimamo ue ene lepe besede, blazega srca, dobrotljivega dejanja. Podoba božja je bila sicer v človeku grozno oskrunjena, popačena, a ne popolno zbrisana, zatrta. To ni bilo mogoče. Ravno to, kar nahajamo dobrega in blazega v poganstvu, svedoči nam, da podoba božja ostane človeku vtisnjena na veke, da je neizbrisljiva. Dobili so se pogani, ki so bili boljši od poganstva; zasvetili so se časih bli-skovi žarki v temni noči. Saj celo naš Odreše-nik govori v evangeliju o nekterih dobrih lastnostih poganov. Mat. 5, 47. Al te dobre strani nekterih poganov nikakor ne pokrijejo glavnih potez, splošnega značaja poganstva, ako si ga mislimo v celoti. Ne očistijo ga njegove neiz-prosljive trdobe, ne osnažijo njegovih naprav neizrekljive ostudnosti.
Resnično je, da poganstvo ni poznalo milosrčnosti, ako ga sodimo, ne po nekterih modrijanih in redkih izjemah, ampak po njegovi splošnosti. Velicega krščanskega bratovstva ni poznalo, ljubezen do bližnjega mu je bila neznana.
Kdo ne ve, da je bil Grkom in Rimljanom divjak (barbarus) vsak, kdor ni bil njihove krvi, njihov deželan? Komu je neznano, da je tak nauk izhajal od njihovih modrijanov? Pri Homeru najdemo sicer neko gostoljubnost; 'toda pravo, človečansko pobratimstvo se je bilo zgubilo; človek ptujega jezika, iz druge dežele jim ni bil brat, ni bil človek. Ptujec fn sovražnik bilo je eno; besedi liospeset, hostis ste imele en pomen. Ciceron to priča, ki pravi: Hostis apud majores nostros is dicebatur, quem nunc peregrinum dicimus. (De oft'. 1,12) Bržkone so nekdaj ptujce klali bogovom svojim v žrtev, kakor dozdevno kaže beseda „hostia" iz „hostis."
V vojski vjete je zadela sužnost ali smrt.
Tako se je ravnalo s ptujci. Nič bolje se ni godilo domačim revežem in dolžnikom. Oderuh je imel popolno oblast čez dolžnika, ki ga je ogulil. Dokler ta ni mogel poravnati svojega dolga, bil je upniku — suženj, „vklenjen ko suženj, tepen ko suženj", tako pripoveduje Livij 6, 11. Poslednjič je bil ko suženj prodan, ali usmrten.
vega polka s svincem streljali. Neki strelski častnik je bii obstreljen, neki podčastnik pa ustreljen. Poveljniki bi morali paziti na to, da se vojakom ne dado s kuglami nabite patrone, ker se sicer utegnejo prigoditi še veče nesreče.
(■ališkl deželni maršal, grof Alfred Potočki, je neki srenjski deputaciji, ki ga je popotujočega na Rusko pozdravila in prosila, da naj sprejme cesarsko namestništvo, ker bi to bilo dobro za vse stranke, odgovoril, da se mu namestništvo dosedaj še ni ponudilo, da tedaj o tej reči ne more še nič določiti. „Dziennik" zanikuje vest, da bode Bart-manski kmalo imenovan za voditelja c. na-mestništva gališkega.
Vnanje države.
I*MiMom „Schles. Volkszeitung11 našteva vzroke, zarad kterih je odsvetovala slovesno obletnico bitve pri Sedanu. „Ob enem z rojstvom vnanje nemške edinosti in notranje velike razprtije obhaja se tudi moralični rojstni dan peterih milijard in pa ž njimi pričetega napredka krahov, zastalih kupčij pa obrtnijskih in delniških sleparij. Dalje se je na rojstni dan sedanski rodilo čez 800 (po najnovejšem poštevanju „Frankf. Ztge." celo 1522!) Bis-markovih kazenskih predlogov, prisiljeno sod-nijsko pričevanje, svobodno preseljevanje potepuhov in vlačugaric, pa silno iztirovanje poštenih ljudi, duhovnikov, nuu in mnihov za pot pa izstradovanje, pridenje javnega mnenja po podkupljenih listih in slabih zgledih, vsaki
vellar pa Martinez Campos sprla in da je prvi šel v Madrid, kjer s svojim prijateljem Canovasom proti Martinezu Camposu spletke kuje.
]\T» (arHkeni se je v Atenah osnovala katoliška nadškofija in Marango bode imenovan za prvega nadškofa. Vlada katoličanom dovoljuje svobodno službo božjo in lastno cerkveno premoženje.
Izvirni dopisi.
I» Postojne 9. sept. „Slovenec" je prinesel v št. 102., „iz postojnske okolico", da so se vojaki pri vajah drug druzega prebodli. A to so vojaki, ki so bili takrat pričujoči tako le pravili: Stotnik B. od 4. oddelka je zaradi male napake, ktere gotovo ni nalašč naredil vojak R. od omenjenega oddelka, tega prebo-del s sabljo tako močno, da mu je kar kri izpod srca vrela; če bi ne bilo pri roki brž pomoči, bi bil gotovo moral umreti. In če bi bilo to prvo tako nečloveško delo, bi še ne bilo stotniku tako za zlo vzeti; a ker vojaki trdijo: da je on tisti, ki je lansko leto pri vajah na Fužinah tako surovo z vojaki ravnal, da so ga morali naši časniki zaradi tega grajati, to nikakor ni zamolčati; toraj, slavna c. k. viši vojaška oblastnija! naj bi se to vendar preiskalo, in v mirnem času ne delalo tako z vojaki, ki bi gotovo uajši prav kot napak storili.
Pa kakor spoh govore vojaki, kteri so videli, da je omenjeni g. B. ranjenca brž dal v
dan veča spridenost nravnosti, industrije in gvoje stonovanjc ne8ti) da mu kaj dobro streže, obrtnije, pa strašno se množeča brezbožnost ;„ m„ „ „„„„imJ
v\l A n n r n • /I n ti o i itnnn
in nevera. Veliki davki, sovraštvo med strankami, hlapčevsto pa politiška in nepolitiška,
hinavščina in obrekovanje, siljenje vesti, nesvoboda, obkristjanjenje, prenapolnjene ječe, duhovske počitnice, zaprte cerkve, samostani, fare iu šole, za ene vse, za druge nič, iu naposled še tiskovna svoboda!"
IVa Bavarskem je bil za 8. t. m. poslanec baron Ilafenbrädel povabil kmečke družbe k občnemu zboru v Deggendorf, da so se posvetovali v neki adresi, da bi se pruska samostanska postava ne raztegnila na vse nemške dežele.
O Kriliji so nemčurski turški listi pisarili, da naj se ne podstopi podpirati vstaj-nikov ercegovinskih, sicer bode Avstrija vsled dogovora z drugimi vladami svojo vojno poslala v Srbijo, zasedla deželo, in kneza Milana bi to utegnilo pripraviti ob krono. Odkar so pa pruski listi, ki so z Bismarkom v zvezi, zanesljivo naznanili, da se vlade o tem niso nič dogovorile ali zavezale, začeli so tudi omenjeni nemčurski turški listi pisati, da se Srbiji ui treba bati, da bi avstrijska vojna prišla v deželo. Vendar pa še veduo žugajo, da Srbija bi morala slabe nasledke nesrečne vojske sebi pripisati. Srbi to vedo sami in ne potrebujejo dobrih svetov nemčurskih Turkov, čutijo se tudi tako krepke in jake, da si upajo gnjilo turško cesarstvo zdrobiti v prah, da jim le vnanje vlade ne delajo ovir.
Da Španjskim Alfonsistom prido bitev trdnjave L a Seo de Urgel nič ne pomaga, najbolj priča to, da državna renta vsled tega ni poskočila, ampak za l odstotek še padla. Ko brodovje na Leiqueitio dospe, bil je od Ivarlistov ranjen admiral Polo in več drugih višjih častnikov, in neki anglešk vapor je med tem za Karliste spravil na suho 10,000 pušk, 4 topove pa 1 milijon potronov. Katalonci so Alfonsistom dalje vzeli mesto Agramont in nazaj vrgli četo, ki je mestu iz Manrese na po moč hitela. Pomenljivo je tudi, da sta se Jo-
in mu z raznimi obljubami obeta: da naj reče, da se je po naključbi sam ranil itd., je razvidno, da je bil vojak nedolžen ali vsaj tega malo kriv. Toraj še enkrat kličem, naj se to preišče! Gotovo se bo resnica izvedela, če se le pričem bati ne bo, da bi bile pozneje zaradi tega strahovane.
Naj bi tudi gg. častniki nato pazili, da bi podčastniki, ker je večina tacih — novince pri vajah s tako grdimi in neolikanimi besedami ne psovali, kar se tu še pisati ne da, ker s takimi djanji jih precej v začetku vse spridijo. Saj je menda tudi vojak bolji, če je olikano zučen. S tem ue mislim reči, da bi se vredno ne smel kaznovati, prav je, se tudi mora, a le s pametjo, kakor vojaške pravila vele, s tem se spolni cesarska in božja dolžnost.
Domače novice.
V Ljubljani, 11. septembra. CPosvečevanje mil. kneza in Škofa.) Latinski govor, s kterim je preč. g. stolni dekan Jožef Zupan mil. kneza in škofa pri vmeščenj t. m. pozdravil, se sloveuski glasi: „Visoki iu prečasti gospod! Vi stopite na škofovski prestol ljubljanski ob času, ki je za katoliško cerkev, za njenega glavarja, našega slavno vla dajočega papeža Pija IX. resen in britek Lahkomišljenost, nevera in zaničevanje kato ličanstva je tako daleč dospelo, da je za višega pastirja trikrat težavno dolžnosti svoje tako spolnovati, da bode enkrat pred Bogom za mogel odgovor dati. V takih časih in okoliščinah človeku pogum iu moč daje zgled in pogled na največega cerkvenega poglavarja, ki je oc 4 sto let sem vodil cerkev ljubljansko, pogled na junaškega škofa Tomaža Hrena, ki je tudi v nevarnih in burnih časih škofoval in s svojim j milem
zen" domovine kranjske. Duhovščina v tem važnem in resnem trenutku želi, da bi ta-zvezda prvega reda na obnebju cerkve ljubljanske, ta krasen vzor in njegovo glasilo: ,Ce te delo straši, imej plačilo pred očmi", pa zgled velikega škofa lavantinskega Antona Martina Slomšeka, pravega aposteljna Slovencev, in njegov izrek: „Negotium, de quo con-tendimus, aeternitas est" (za večnost se poganjamo), Vašo Milost neprenehoma spremljal ter v trudu in skrbeh in nevarnostih vtrdoval, tolažil in srce Vam delal. Duhovščina nikdar ne bo nehala goreče k Bogu moliti, da bi Vam dal živo vero, delavno ljubezen, nebeško modrost in neprestrašeu pogum, da bi našo lepo škofijo vladali oprti na skalo, na ktero je Jezus svojo cerkev zidal, na papežev sedež v Rimu, in v zaupanju na varstvo in pomoč neomade-žene device Marije, matere Gospoda našega Jezusa Kristusa in matere naše, sv. Jožefa, varuha katoliške cerkve, ss. Mohorja in Fortunata, varuhov naše škofije, sv. Nikolaja, patrona stolne cerkve naše, sv. Janeza Krizostoma, patrona Vašega, in bi veliko veliko let škofovali čast vsegamogočnega Boga, v zveličanje skoro pol milijona Vam izročenih duš, v varstvo in brambo sv. cerkve in duhovščine, da boste en-trat na koncu svojih dni z aposteljnom zamogli zaklicati: „Dobro sem se vojskoval, tek dokončal, vero ohranil", nebeškemu sodniku pa reči: ,Gospod, nobenega teh, ki si mi jih izročil, nisem zgubil."
Mil. knez in škof so v svojem odgovoru omenjali reči, ki so jih v pastirskem listu obširneje razvili in svoj govor končali s škofovim blagoslovom do pričujočih.
Pri pogostovanju v škofiji so najprvo v izvrstnem govoru prevzvišeni knez in nadškof napili svetemu Očetu Piju IX.; za njimi novo-posvečeni škof svitlemu cesarju Francu Jožefu I. Deželni predsednik je napil knezu in škofu ljubljanskemu, mil. knez in škof krški pa izvrstni kranjski duhovščini, ktero kakor je rekel, visoko spoštuje. Sledile so še napitnice deželnemu predsedniku, vojaškemu poveljniku in drugim.
Med pogostovanjem se je vojaška godba na dvorišči odlikovala.
Za duhovščino, ki škofijo, bilo je skupno semenišču, kjer se je bilo sošlo razun domačih 92 gospodov. Okoli poludveh so mil. knez in škof goste svoje nenadoma obiskali in izrekli jim svoje veselje, da se jih je bilo toliko zbralo. G. semeniški vodja, častni kanonik in profesor dr. Čebašek, porabil je to priliko in mil. knezu in škofu napravil napitnico, v kteri je najprvo omenil dosedanjega njihovega delovanja zlasti za izrejo duhovščine in šolske mladine sploh in na polju literature cerkvene, potem pa je nadaljeval blizo tako-le1. Za vse to je visokočastitemu gospodu cerkev iu domovina hvalo dolžna. Njegova spretnost in dosedanje delovanje, daje nam gotovo poroštvo, da bodo mil. knez in škof vnovi službi z apostolsko gorečnostjo in očetovsko ljubeznijo vkljub vsem nasprotnikom n e p r e s t r a š e n o d e-1 a 1 i z a č a s t božjo in za cerkvene pravice v blagor svoje duhovščine in dušni prid vsega vernega ljudstva. Ker je pa v sedanjem sv. cerkvi ne-
ni bila povabljena v kosilo pripravljeno v
času škofovska palica dvakrat težko
apostoljskim pogumom, s svojo iskreno goreč-'breme, hočemo in moramo zlasti mi duhovni nostjo in z glasilom: „Si terret labor, aspice;vsa njihova dobra podvzetja po svoji moči to-praemium" (če te delo straši, imej plačilo pred j likanj bolj podperati, ter združeni pod ujiho-očmi), rešil sv. vero drage naše domovine iujvim modrim vodstvom uevtrudeno delati, se je zarad tega dobil priimek „veselje iu ljube- jne prestrašeno vojskovati za uaj-
dražje svetinje, vero in vednost, čednost in pravico. Zraven pa hočemo kakor danes tudi za naprej prositi sv. Duha, ki je postavil škofe vladati sv. cerkev, da napolni mil. Gospoda s svojimi darovi, pravo modrostjo in močjo, ter milostljivo blagoslovi vsa njihova dela. Tako upamo in želimo, da bo z božjo pomočjo in z zedinjenim trudom (unitis viribus) pod modrim in krepkim vodstvom mil. novega vikšega pastirja sv. reč, vera iu čednost v naši škofiji čedalje bolj se vnovič oživila in razsvitljevala in velik sad rodila v slavo božjo in blagor naroda našega.
Ta napitnica je bila z veliko navdušenostjo sprejeta, ki je še posebno narastla, ko so mil. knez in škof odgovorili, da hočejo vse spolno-vati, kar so g. vodja izrekli. Polna lepih in dobrih nad se je duhovščina domu vrnila.
(Prevzvišeni knez in nadškof goriški) Andrej Golmajer so na malega Šmarna dan imeli slovesno sv. mašo pri Mariji Devici na Brezjah, kjer se je bilo sošlo nad 6000 ljudi. Drugi dan 9. t. m. so maševali na blejskem otoku, popoldne pa po železnici vrnili se nazaj v Ljubljano, ktero so včeraj (10. t. m.) zapustili in z nagličein odpeljali se nazaj v Gorico. Mil knez in škof dr. Pogačar pa stolni kapitel so jih bili spremili na kolodvor, kjer so se od visokega gosta poslovili. Tudi lavan-tinski škof so se vrnivši se čez Gorenjsko domov nekoliko pomudili v Bledu in na mal. Šmarna dan maševali na otoku.
(Srednje šole) v Ljubljani, Novem mestu, Kranju in Kočevji se prično 16. t. m.; 13., 14. in 15. se učenci vpisujejo.
Razne reči.
—	Razpisi učiteljskih služeb: Na Kranjskem. 2. učiteljska služba pri sv. Jerneji (2 r. š.) s 500 gld. do 15. septembra.
Na Štajerskem: V slovensko-bistriškem okraji se razpisujejo v občinah 4. plačilu, razreda sledeče službe: V Laporji (1 r. š.), v Št. Lovrencu poleg. Prošina (pri Celji, pošta Štore) (enorazredna š.) s 600 gld. in stan. do 30. sept. na kr. š. svet.; v Brezuli (1 r. š., pošta Račje, okr. mariborski) s 550 gld. in stan. na kr. š. svet. Podučiteljske službe: v Črešnjevcih (3 r. š.), Zgornji Polskavi (2 r. š.) in Studenci (2 r. š.)
Na Koroškem: Učiteljska služba v Pr-valih (500 in stan.), služba učiteljice v Železni kapi i (400) in služba učitelja v Slov. sv. Mihaela (430 gld.) do 20. sept. na okrajni šolski svet v Velikovcu.
—	Premembe v učiteljskem stanu: Na Kranjskem: G. Mikelj, ki je dobil službo v Beljaku, ostane v Škofjiloki.
Na Štajerskem: G. Mikelj, uč. kandidat iz Celovca in g. Klanšček, učitelj iz Rodika na Goriškem sta podučitelja v Ljutomeru.
Na Koroškem: G. Josip Besi a j, podu-čitelj v Bistrici v Ružu; g. Janez Me 1 h er, učitelj v Kazah; g. Ivan Šumi, učitelj v Blačah; g. Anton Farčnik, podučitelj v Kodni ar j i ve s i; g. Vinko Zagode, podučitelj v Kaplji pri Dravi.
—	Iz vode potegnil je 8. t. m. poljski ribič truplo nekega človeka, ki je moral že več dni biti v vodi.
—	Iz Istre. Pretekli torek zjutraj ob 9. uri je bilo zgoraj Poklona na Učki osem romarjev, ki so šli na Trsat na božjo pot, napadenih od 12 razbojnikov. Ubili ravno niso nobenega, ker se je slišalo daljno petje druge čete romarjev; ranili pa so jih več ali manj. Pobrali so jim vse: kruh in brešno, denarje
in vso zgornjo obleko, da so jo mogli po potu na posodbo iskati. Enemu so kamžolo razparali, ter všite novce vzeli; ženskim so uhane kar iz ušes trgali, tako tudi prstane. Govorili so laški, naj brž pa so bili delalci kake železnice. Kaj takega se pri nas še ni slišalo.
Poslano.
Slavno vredništvo! Blagovolite priobčiti sledečo pritožbo več meščanov, ktere je roka ljubljanskega šolskega sveta hudo zadela.
Po sklepu mestnega ali krajnega šolskega sveta ljubljanskega je natanko določeno po hišnih številkah, ktere deklice imajo hoditi v nunsko, in ktere v mestno dekliško šolo.
Ta drakonični ukaz je velik del mesta hudo zadel, ker bo veliko deklet moralo popustiti po pravici slovečo nunsko šolo in nadaljevati izobraževanje v šoli, o kteri se še ne ve, bo li dobra ali ne; težko pa bo tako dobra, kakor je nunska, v kteri se podučuje na krščanski podlagi. Zato je nas očete po oni določbi šolskega sveta iz nunske šole izključenih deklet lotila se precejšnja skrb, zlasti kar smo zvedeli tako po strani, kak duh utegne najbrže vladati v novi mestni dekliški šoli. Slišali smo misel, ki nas je popolnoma osupnila, namreč: „Nauk vere ali krščanski nauk je ravno tako le ena veja omike in izobraževanja, kakor vsak drug nauk."
Kam to meri, nam je dobro znano. Ali to ni po naši volji, mi hočemo in zahtevamo, da, če že moramo šolnino plačevati, se naši otroci na krščanski podlagi, na podlagi vere odgojujejo, tako imenovane brezverske šole ne maramo in rajše ko da bi svoje deklice pošiljali v mestno dekliško šolo, jih bomo poslali v Loko ali v kako drugo na podlagi vere osnovano šolo; nekteri stariši pa, ki tega ne zmorejo, so izrekli, da jih pošljejo celo rajše v cigarno fabriko.
Zato trdimo, da se po ukazu šolskega sveta, ki dekleta glede šole tako strogo loči, veliko starišem krivica godi. Stariši po deželi so zarad tega na boljem od nas; njim je dovoljeno dati svoje hčere k nunam ali pa v mestno dekliško šolo, kakor jim je všeč; mi pa si ne smemo zbirati šole, ampak smo navezani le na zadnjo. Naj bi se tedaj tudi v mestu prepustilo dragi volji starišev, v ktero šolo hočejo svoje hčere pošiljati. Morda bi bilo s tem vstreženo tudi nekterim ,,liberalcem" in brezvercem, kterih hčere so nunski šoli od-kazane, in ki bi jih morda rajši v mestno dekliško šolo pošiljali. Sila ni nikjer pridna. Tudi mislimo, da imamo do svojih otrok v prvi vrsti še mi stariši prvo pravico. Te pra vice nam tudi krajni ali mestni šolski svet menda ne bo odrekati smel, tedaj se nadjamo, da bo nepriličnost svojega sklepa kmalo spoznal.
J. K.
v imenu vee sosedov meščanov.
Tržna cena preteklega tedna:
Tclcgraiične denarne cene 10. septembra. Papirna renta 70.45 — Srebrna renta 73.70 — 18601etno državno posojilo 112.30 — Bankine akcije 931 — Kreditni akcije 212.40 — London 111.80 — Srebro 101.80. — Ces. kr. cekini5.30. — 20Napoleon 8.92.
(68-2)
Izborno prirodno
VINO
od lanskega in prejšnjih let priporoča po najnižji ceni
Peter Grasselli
v Ljubljani	vv Šiški
na vdlikem trgu	Oadeževa hiša
št. 2G3.	št. 166.
Mernik
S	°	8	®
«I »	v	v	*	Ö
Mesta: 'S	g a	£	o	g
® -i >3 iS b'O	o	h.
>ž >N ® j» B	.X,	C	O BnaS^OH-Oacaa
v Ljubljani 2.55 1.80 1.25 0.90	1.50	1.40	1.36	2.00
r Kranji 2.50 2.00 1.40 0.90	1.55	1.30	1.00	—
v Loki	2.90 1.90 1.30 1.00	1.60	1.40	1.30	—
vNovomestu 2.60 2.00 1.40 0.80	1.60	1.50	1.65	2.20
v Sodražci 3 00 — — 1.00	1.50	1.60	1.60	240
v Mariboru 2.45 1 95 1.45 1.95	1 50	1.40	1,55	—
v Ptuju 2.20 1.70 1.26 0.80	1.50	1 20	1.60 -
v Celji 2.50 1.95 1.70 1.35	1.80	1.60	1.80	—
v Celovcn 2.63 1.76 1.43 0.80	1.60	1.46	1.32	—
v Trstu 2.90 1.90 1.40 1.05	1.76	—	—	—
v Zagrebu 2.15 1.76 1 25 0.90	1.25	—	—	—
v Varaždinu 2.30 1.75 1.10 0.9(1	1.30	1.10 1.60	—
na Dunaju 2.90 2.00 1.66 1 OC	160	—	—	—
v Peštu 2 80 — 1.56 1.25	1.76	—	—	—
v Pragi 2.60 2 00 1.66 1 26 —	—	—	—
v Gradcu 3.20 1.90 1.45 1.05	1 50 —	— —
Farmacijske špecijalitete
lekarja v Ljubljani na dunajski cesti.
Anatlicrinova ustna voda iti zobni prašek.
Boljši, nego vsaka druga zobna voda in prašek, pravo sredstvo zoper zobobil in ustne bolezni, zoper gnjilobo in majanje zob, zoper difteritis ali vnelico grla in skorbul, prijetnega dnlia iu okusa, krepi dalje zobno meso, in je sploli neprimerljivo sredstvo za čistenje zob. Kdor ga enkrat po.iku.ti, dal mu bode gotovo prednost, vatic vsim enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatja 40 kr.
Itibje olje. pošiljhiio naravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ne slabo dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr.
Pravi sajdlicev pulver. Narcja se s čisto kemičnih tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat skatelj 6 gold. 60 kr.
Pravo vinsko žganje s soljo, v pomoč bo-lehnemu človeštvu pri vsih notranjih in vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr.
Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do sedaj zn",ni želodečni likdr. Pospešnje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
Glicerin-Crtfme, je posebno izborno sredstvo zoper razpokane ustnice in hožo na rokah. 1 flacon 30 kr.
Lancastcr-lilijna voda. Toaletni zaklad. Špeci-jalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej daje prednost pred vsemi umivalnimi vodami, tepotičjem in lepotičnim sredstvom, ktera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold.
Rajžev pulver. Izključljivo iz vegetabiličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, kterej podeli izvirno brbkost in čvrstost, kar se nahaja la pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr.
Sok is Tamarinde. Po mrzlih sredstvih iz tlačen. Učinkuje znamenito krepilno in olajšajoče. 1 steklenica 40 kr.
Nezmotljivo sredstvo zoper mrzlico. Učinek tega 16ka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je 16k nie poskusil sam ua sebi, so bode radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr.
Naročila se izvršujejo vračajočoj se pošto proti poštnemu povzetju. (36 — 18)
Gabriel