Š'ev. 296. V Milani, v petek. 29. decembra lSlt. Leto XXXIX. sa weija po pošti: as u» aelo leto aapre| . B 48'— za pol leta „ . „ 13 — sa četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo ,, • n 2 20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljarl na dom: Za cclo le o naprej . E 24 — za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2'— i spran prejemali mesečno S l*C0 Inserati: Enostolpna petit vrsta (72 mm): aa enkrat . . . . po 15 * ca dvakrat . . . . ■ 13 ■ ta trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popust Poslano in reki. notice: noatolpna petltvrsta (72 U) 30 vlnar|ev vsak dan, Isvsemil aedel|a ta prasnlke, ob 5. ar! popoldM. iur Orednliivo )e v Kopitarjevi ollot itev. 6/IIL Hokopist se ne vračajo; netranklrana pisma se ne s sprejemajo. — Uredniškega teloiona itev. 74. = Političen list za slovenski narod. Oprarntitvo |e v Kopitarjevi nliol itev. 1 m i7str postne hran račnn it. 24.797. Ogrske poitne hran. račnn it 28.511. - Opravnlikega telefona it 188. W DanaSnja fitevffca obsega 6 strani. Predzadnji aKt. »Komaj tri poštene ljudi je dobiti na Angleškem in najboljši od njih je debel in se stara,« pravi nekdo v Shakespearjevem »Henriku IV.« Tako bi mogel tudi dr. Tavčar reči, če bi hotel primerno zadeti moralni in politični položaj svoje stranke. On in morebiti še dva, ki predstavljajo še nekaj inteligence in duševne potence, vse drugo pa je kup praznoglavih elementov, vsota vsega najslabšega, kar se poraja na dnu našega javnega življenja. Noben pošten človek ne stopi več v to stranko, kar je zdrave in razumne mladine, se vse liberalnega barja ogiblje, pravzaprav se je drži samo še tisto učiteljstvo, ki se imenuje svobodomiselno, a tvori dejansko najnižjo plast vsega prebivalstva. Pri drugih strankah se, kadar v javnem življenju ugašajo, navadno takrat še kaj duha pokaže. Naša liberalna stranka se sicer tudi sveti, ampak kakor trhel les, ki gnije. Vsa pokvarjenost puhti zdaj iz nje s podvojeno silo. Namesto da bi liberalna stranka, na vseh plateh pobita, iz-kušala saj svoje ostanke zbrati okoli kakšnega veljavnega inteligenta, ie poslala v boj svojega Falstaffa, Dolfeta Ribnikarja, ki je seveda Falstaff v zelo poslabšani izdaj'!. Najslabše, kar je liberalna mladina producirala, je danes nekaj vodivnega v oarodnonapredni stranki, Kričač, ki se vali iz ene gostilne v drugo, katerega odlikuje !e brezmejna predrznost, ki nima duha za eno unco, neskončno smešen, je bil včeraj leader liberalcev v kranjskem deželnem zboru. Po zaslugi narodno-napredne stranke je slišala včeraj naša deželna zbornica, v kateri so že možje velikega uma in izrednih sposobnosti govorili, govor tako nizkega nivoja, da se celo tam, kjer se poliva alkohol in vije dim nikotina, redkokdaj kaj takega sliši. Tisti sirovi izbruh brez zveze in zmisla komentirati bi se reklo mu preveliko čast izkazati. Sicer pa so tudi ostali govori liberalnih poslancev v včerajšnji debati bili sam plevel, ne ena misel, da bi jo zagrabil, samo dvestoosemindevetdeselkrat skozi eno leto v »Slovenskem Narodu« pogrete fraze. Dr. Triller pove, da je Perez Galdos rekel, da v boju med klerikalnim in nekle-rikalnim elementom ne stoji v diskusij nobeno resnično religiozno načelo, ampak gre le za nadvlado duhovništva. Stari otrobi, ki jih je že oče Voltaire mešal. Triller naj razun Perez Galdosa in Hermanna Bahra bere tudi Albana Stolza, tam bo našel odgovor na svoj včerajšnji španski ršlager«. Reisner je predstavljal skrajno dolgočasnega profesorja, ki je hotel vzbuditi mnenje, da je nekoliko deželni proračun preštudiral, a se je po repliki dr. Lam-peta gotovo tudi sam uveril, da so finance >olje, na katerem si ne bo nikoli nobenih avorik pridobil. Dr. Tavčar včeraj ni v debato posegel. Ni čudno. Kjer se svetijo Ribnikarji, tam količkaj pametnim ljudem ne preostaja nič drugega kakor v ozadje stopiti. Marsikdo si je včeraj o poljanskem levu mislil: »Es tut mir im Herzen weh, daB ich dich in dieser Gesellschaft seh'«. Naši poslanci so včeraj liberalce popolnoma ignorirali. Dokler bo ta družba v svoji sedanji podobi še v kranjskem deželnem zboru, ima od naše strani pričakovati samo skrajno zaničevanie. Karkoli bodo ti ljudje zahtevali in predlagali, ničesar ne bodo dobili. Politično ta stranka za nas nič ne šteje. S svojo brezprimerno nelojalnostjo, lažnjivostjo in sirovostjo je narod-nonapredna stranka sama zapravila ime, Eomen in veljavo stranke. Referent dr. ampe je včeraj v deželnem zboru izprijenost te le po imenu stranke do golega razkrinkal. Deželno gospodarstvo je ugodno, melioracijsko posojilo se plodonosno nalaga, vse panoge narodnega gospodarstva se pospešujejo kakor nikdar pre*;, primanjkljaju v proračunu se pa ni čuditi, če kdo pozna prekerni finančni položaj v vsoh pvstriisMh deželah, ki se pa bo saniral. Liberalci se pa lažejo, da je že deset milijonov zapravljenih ln pokradenih in tako Skoduicio deželi, za katero bi radi po E besedah dr. Trillerja »z združenimi močmi« delali. Naše ljudstvo je zdravo. Tako trdno kakor nikdar popreje se oklepa S. L. S. Biti liberalec pomeni danes v našem narodu največjo sramoto. Liberalna stranka skrbi za to, da gnjus, ki ga vzbuja, od dne do dne raste. Včerajšnja seja kranjskega deželnega zbora je doprinesla dokaz, da moramo take škodljivce kakor so liberalci z javnega pozorišča radikalno iztrebiti. Da ne bomo ostali le pri besedah, o tem se bo narodnonapredna stranka imela kmalu priložnost prepričati. mm KranisKGon Včerajšnja seja kranjskega deželnega zbora je bila v marsikaterem oziru zanimiva. Liberalna stranka, ki se je od minulega zasedanja sem v svojem časopisju in na različnih shodih na skrajno brezvesten način o deželnem odboru lagala, je imela včeraj priliko, da svoje trditve dokaže, a je le pokazala, da ni res za prav nič drugega več sposobna, kakor da se laže, laže in laže, pokazala je, da nima niti trohice morale več v sebi in da je tako propala, da vzbuja le gnjus in zaničevanje. Poslanci S. L. S. so ji včeraj to zaničevanje v polni meri izkazali na ta način, da razun referenta dr. Lampe ta ni nihče libaralnib govornikov poslušal. Voditelj liberalne stranke, ki je edini v tej stranki ohranil še nekaj čuta poštenosti in moralne odgovornosti, ni včeraj razun kratke izjave, tičoče se izpremenjenega cestnega zakona, posegel nič v debato, dr. Triller je spuščal svoje davno znane brezelektre fraze, katere je topot zabelil s španskim pisateljem Perez Galdosom, cd mladinov pa je profesor Reisner poizkusil svojo srečo s skrajno ponesrečeno kritiko deželnega proračuna, ki je bila tako pogrešena, da ga je poročevalec dr. Lampe v svojem res sijajnem zaključnem govoru izpostavil splošnemu smehu. Sicer pa se je prof. Reisner še kolikortoliko potrudil, varovati parlamentarno dostojnost, dočim je Adolf Ribnikar s svojim govorom dosegel rekord sirovo-sti, kakoršnega gotovo ni še noben zastopnik v nobenem zastopstvu na celem omikanem svetu. Liberalna stranica je menda mislila, da bo Ribnikar s svojo predrznostjo komu kaj imponiral, a je bila iznena-dena, kajti gotovo ni pričakovala, da bo ta njen najnovejši mandatar čel v svojem prirojenem tonu tako daleč. Splošna sodba vsakega nepristranskega poslušalca je bila, da Ribnikar ni samo nedosegljiv prazno-glavec, ampak tudi skrajno neroden, neokusen in da spada vse kam drugam, kakor v kakšno parlamentarno zastopstvo. Ribnikar je dobil včeraj odgovor, da si ga bo zapomnil. Poročevalec dr. Lampe, ki je nasprotnikom z duhovito eleganco, ne-prekosliivo oistrosijo in krasno ironijo odgovarjal, je Ribnikarju tako iz'^i! glavo, da je ljubljanski tržni nadzornik vzbujal splošno pomilovanje. Dokazala se mu je očitna laž, vrglo se mu je v obraz, da je lažnjivec, da spada v beznico in ne v deželno zbornico in bil je razkrinkan pred vso javnostjo kot arcnžer septembrskih izgredov. Bil je tako zmešan, da se ni na ta težka očitanja niti k stvarnemu popravku oglasil. Mož bo moral na to odgovoriti. Izključeno jc, da bi bila stvrr le z včerajšnjim prizorom v deželrem zkoru končana. Ljubljanski tržni npd-ormk se je mogel včeraj prepričrti, da se 1iud;p: njegovega Kalibra z našo večiro bodo nekaznovano šrlili. O teku razprrvc «* poročilo. X X > Dnevni red 1. seje dežp! Nora kranjskega 28. decembra 1911: 1. Hvor-jenje deželnega zbora. 2. Nr/r-nila dežel-nozborslcega predsedstva. 3. Obljuba treh novo izvoljenih deželnih poslancev. 4. Poročilo deželnega odbora o nekaterih pre-memb-h načrta zp1 oni r f" '1"'< 'n v/dr-ževpnju jr.vnh t ?rn 5. Poročilo deželnega odbora o začasnem pobiranju deželnih oriklad leta 1912. 6. Poročilo deželnega odbora o gradnji novega uradnega poslopja. Deželni glavar p 1. Š u k 1 j e otvori zasedanje, pozdravi vse poslance in deželnega predsednika barona Schwarza ter vse pozove, da sodelujejo, da se dvigne blaginja dežele. Nato omeni veselega dogodka v cesarski rodbini, ko je 20. septembra t. 1, njegova cesarska in kraljeva visokost nadvojvoda Karol Franc Jožef praznoval svojo poroko s princeso Cito. Deželni glavar je nadvojvodi in nadvojvodinji ob tej priliki v imenu dežele čestital in dobil od njiju toplo zahvalo celsmu prebivalstvu dežele. Bog blagoslovi to zakonsko zvezo! (Dobro!) Deželni glavar napove v tem zasedanju za gospodarsko življenje cele dežele izredno važni vodopravni zakonski načrt ter nekoliko izpremenjeni načrt lovskega zakona. Nato nadaljuje nemško in konča slovensko s tem, da poudarja, da je ccla zbornica kljub ostrim oolitičnim na-sorotstvom med strakami edina v liubezni do domovire in cesarske hife. (Dobro!) Pozove poslance, naj zakličejo cesarju trikratni Živio!, čemur se zbornica navdušeno odzove. Nato pozdrrvi deželne zastopnike deželni predsednik baron S c h w a r z, ki izjavi, da bo vlrda radevolie sodelovala pri sklepanju za deželo važnih zakonov, ki so v tem zasedanju v razpravi. Deželni glavrr omenja, da se nahaja baron Codelli v Vzhodni Afriki in prosi, cla se mu za celo zasedanje dovoli dopust. Se zgodi. Prem. knezoškof se je opravičil z duhovskimi opravili, ekscelenca baron Schwegel z zasedanjem delegacij, pl. Scliollmayer je bolan, baron Aofaltrern se je ooravičil z nekimi opra\'li. Deželni gla-vpr raznari dve interpelaciji poslanca Gangla glede napisov na eraričnih poslopjih in ustanovitve obrtne delavnice v Idriji. Nato polože novoizvoljeni poslanci Vehovec, Reisner in Ribnii ir običajno obljubo v roke deželnemu glavarju. Na vrsto pride izprerrternba načrta cestnega zakora. NEKATERE IZnREMEMBE NAČRTA CESTNEGA ZAKONA. Poročevalec dr. Lampe izvaja v imenu deželnega odbora nekako sledeče: V seji dne 25. oktobra l. 1910. je deželni zbor sprejel načrt zakona o gradnji in vzdrževanju javnih neerarskih cest in potov in pooblastil deželni odbor, da pred izposlovanjem Najvišjega potrdila izpre-meni, oziroma dopolni besedilo, v kolikor bi bilo morebiti potrebno in bi ustrezalo zmislu zakonskega načrta ter se ne dotikalo bistvenih določb. To pooblastilo je deželni odbor uporebil ter izvršil nekaj malih nebistvenih stilističnih izprememb in potem zakonski načrt nredložil po c. kr. deželnem predsedstvu v Najvišjo sankcijo. C. kr. ministrstvo za javna dela ie nato povzročilo, da se je dne 24. julija 1911 vršil na Dunaju o tem načrtu ministrski razgovor, ki so se ga udeležili tudi zastopniki deželnega odbora. Vpoštevaje uspehe lega razgovora je c. kr, ministrstvo za javna dela na podstavi sporazuma med udeleženimi ministri napravilo nekaj pri-nomb k zakonu ,ki naj bi jih deželni odbor, oziroma deželni zbor kranjski pri končni redakciji zakonskega načrta vpo-števal. Izmed teh pripomb sta kolikor toliko bistveni le dve, in sicer ona, ki se tiče | prispevka mesta Ljubljane k deželnim cestnim zgradbam in avtomobilov. C. kr. deželno predsedstvo je z dopi--om z dne 22. oktobra 1911, št. 3655'pr., rzn-Hlo deželnemu odboru vladne pomisleke pro'i zakonskemu načrtu in ga vsled nrročila c. kr. ministrstva za javna dela obenem pozvalo, naj oziraje se na "elje c. kr. vlade predela načrt in ga poleni v izooslovanje Najvišje odobritve zoret predloži. Deželni odbor je v seji dne j 27. oktobra 1911. 1. r' leni! predelati za-' korski načrt po gori navedenih pripom-Prc,1f1-"i zp1'nn?' i načrt sc je po -. * ' ~ i prcVcMvu predložil v Ncjviije polrjcnfs. Po dopisu tega predsedstva L. diiC 19. uCCembia '911. Ivta, št, 4629/pr., je c. kr, ministrstvo za javna dela z razpisom z dne 18. decembra 1911, št. 8/18—II b, prepustilo spričo bližnjega zborovanja kranjskega deželnega zbora preudarku deželnega odbora, se mu li ne vidi primerno, zakonski načrt še enkrat predložiti deželnemu zboru. Ker bo deželni zbor kmalu sklican in se torej stvar ne more zakasniti, uporablja deželni odbor to priliko, da predlaga deželnemu zboru izpremenjene paragrafe zakonskega načrta z nasvetom: Visoki deželni zbor izvoli §§ 7., 8., IO* 11., 12., 15., 19., 22., 23., 25., 27., 32., 34., 35., 38., 40. in 48. v seji dne 25. oktobra 1. 1910, sklenjenega načrta zakona o gradnji in vzdrževanju javnih neerarskih cest in potov odobriti s primerno z vlado dogovorjenimi izpremembami. Kakor omenjeno, ste bistveno važni izpremembi § 12. in § 25., 6. § 12., ki olajšuje v gotovi meri plačevanje prispevka, ki odpade na Ljubljano, se po novem besedilu glasi: »Od stroškov za vzdrževanje deželnih cest L in II. vrste, mostov in umetnih stavb na deželnih cestah nosi, v kolikor se ne pokrijejo iz posebnih virov (pravno-obstoječih skladov, pogodb itd.), prva tri leta, ko stopi v veljavo ta zakon, tri petine deželni zaklad, dve petini pa cestni okraji, katerih ozemlja se dotika ali po katerih ozemlju gre taka cesta. Po preteku triletne prehodne dobe morajo k tem stroškom prispevati deželni zaklad dve tretjini, udeležni cestni okraji pa eno tretjino.« § 25., 6, se pa v izpremenjenem besedilu glasi: V področje deželnega zbora spada posebno ... »6. dovoljevati, da se javne neerarske ceste in pota porabijo za druge namene, n. pr. za skladanje materijala, polaganje cevi, postavljanje drogov, dalje izdajati odredbe, s katerimi se vožnja z avtomobilnimi vozili (avtomobilnimi vozovi, motornimi kolesi) po določenih, ozkih ali jako prometnih ali vsled svoje lastnosti za avtomobilno vožnjo manj pripravnih javnih neerarskih cestah in potih za določeno dobo omeji ali popolnoma prepove.a Generalna razprava. Poslanec Jaklič predlaga v formalnem oziru, naj se po § 24. poslovnika o predlogu deželnega odbora takoj obravnava. — Poslanec dr. Triller ugovarja. — Jakličev predlog se sprejme. — Poslanec G a 11 č izjavi, da so od vlade nasvelovane in z deželnim odborom dogovorjene izpremembe cestnega zakona premajhne, da bi moglo veleposestvo svoje odklonilno stališče izpremeniti. — Dr. Tavčar izjavi bistveno isto in predlaga, naj bi se načrt vrnil deželnemu odboru, da stopi ta v dogovor z ljubljansko občino, da se mestu da primerna kompenzacija za bremena, ki jih ji novi zakon nalaga. — Poročevalec dr. Lampe izjavi, da ta predlog nima zdaj zmisla, ko se obravnava o zakonu in ne o kompenzaciji. — Pri glasovanju dr. Tavčarjev predlog propade. Specialna razprava. Deželni glavar hoče izprva dati predlog deželnega odbora v cefoti na glasovanje, a na ugovor dr. Trillerja, da se mora, ker ima načrt več delov, otvoriti specialna razprava, odredi na njegovo željo speciai-no razpravo. — Dr. Triller predlaga različne izpremembe. — Referent dr. L ampe izjavi, da veleposestvo svojega stališča ni utemeljevalo, zato ne more ve-leposestvu ničesar odgovarjati. Kar se tiče ugovorov narodno-napredne stranke, je treba pribiti, da je namen novega cestnega zakona, ustvariti v deželi moderne občilne naprave. (Tako je! pri večini.) Kako je to, da se pritožujejo lc zastopniki Ljubljane, druga mesta, trgi in vasi pa ne? Kaj pa hribovske vasi, ki imajo ponekod najslabše ceste, a brez ugovora plačujejo? (Tako je! pri večini.) Ljudstvo na političnih shodih je ta zakon soglasno odobravalo, pritožbe ni bilo nobene, s tem zakonom smo pokazali, da imamo zmisel za gospo, darske zahteve dežele, zmisel, katerega 1 pa nekateri drugi gospodje nimajo. (Pri« trjevanjc pri večam.) Pravičnost na vs« i struni! lvCti* sc ticc kompenzacije, jc ^ospt dr. Tavčar apeliral na dobroto in postrež-nost deželnega odbora. Na eni strani zahtevajo gospodje od nas dobroto in po-strežnost, na drugi pa nas zmerjajo in zoper nas zabavljajo! (Tako je!) Predlagam, da deželni zbor zakon sklene, kakor gn deželni odbor predlaga. Zakon se v 3. branju sprejme. DEŽELNI PRORAČUN ZA LETO 1912. Deželni odbor predlaga v ustavno obravnavanje deželni proračun za leto 1912. z nastopnimi opomnjami: Skupna potrebščina znaša 6,521.326 K skupno pokritje pa....... 2,594.512 K Primanjkljaja je torej . . . 3,926,814 K ki ga bo pokriti z deželnimi dokladami na neposredne državne davke, z deželnimi dokladami na državno užitnino in s samostojno deželno naklado na pivo, odnosno še z drugimi davščinami, ako se sklenejo. Proti proračunjenemu primanjkljaju leta 1911., v znesku 3,630.691 K je primanjkljaj leta 1912. večji za 296.123 K. Če bi ostale deželne doklade na neposredne državne davke in deželne doklade na državno užitnino neizpremenjene in bi se ne poskrbele nove davščine, bi bil račun o pokritju navedenega primanjkljaja sledeči: Primanjkljaj 3,926.814 K, 40 % deželne doklade na neposredne državne davke 1,500.000 K, 40 % deželna doklada na državno užitnino 480.000 K, samostojna deželna naklada na pivo 450.000 K, skupaj 2,430.000 K. Končni primanjkljaj 1,496.814 K. Proti proračunjenemu končnemu primanjkljaju leta 1911. v znesku 1,299.891 K je končni primanjkljaj leta 1912. večji za 196.923 K. POOBLASTILO ZA POBIRANJE DEŽELNIH DOKLAD V DOSEDANJI MERI. PROVIZORIČNO POBIRANJE DEŽELNIH DOKLAD. Deželne doklade ostanejo stare. Poročevalec dr. Lampe v imenu deželnega odbora predlaga: Da se omogoči pobiranje deželnih pri-klad od 1. januarja 1912 dalje, predlaga deželni odbor, vpoštevajoč, da je z ozirom na stanje deželnega proračuna za 1. 1912. inižanje deželnih prikiad 1. 1912. izključeno: Visoki deželni zbor skleni: I. V pokritje primanjkljajev pri deželnem gospodarstvu naj se pobirajo od 1. januarja 1912 do onega časa, ko bo deželni proračun za L 1912. definitivno ustanovljen, sledeče deželne priklade: 1. 40 % doklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta ter od mesa; 2. samostojna deželna naklada od porabljenega piva po 4 krone od hektolitra, toda s to omejitvijo, da ima odpasti pobiranje deželne naklade na pivo za om del 1. 1912., za katerega bi bil deželnemu zakladu ne glede na odkazovanja, ki se podelijo v smislu zakonov z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220, in z dne 8. julija 1901, drž. zak. št, 86, oziroma v smislu na mesto teh zakonov stopivših zakonov, iz državnih sredstev odkazan znesek, ki je pri primernem preračunu za letni znesek najmanj enak čistemu dobičku, ki ga je imela dežela Kranjska v neposredno pretečenem koledarskem letu pri deželni nakladi na pivo. 3. 40 % doklada na vse neposrednje državne davke, izvzemši osebni dohodninski davek in pridobninski davek krošnjarjev. — II, Deželnemu odboru se naroča, da pridobi sklepu pod I. Najvišje odobrenje. Deželne finance so v celi državi precej na slabem. Vlada pobira največje dohodke, dežele pa se morajo zadovoljevati e minimumom. Izdatki rastejo, pokritje pa ne v isti meri. Tako je tudi pri nas. Izdatki so vsi taki, da ni mogoče ničesar črtati. Tako izdatek za ljudsko šolstvo, ki je že dva milijona prekoračil, izdatek za dobrodelne zavode itd. Z izredno varčnostjo se bo primanjkljaj seveda dal nekaj zmanjšati. Glede pokritja se moramo zavedati, da je imela dežela dve slabi letini, da kon-sum pada, kar se posebno pozna pri posrednih davščinah. Zato bi zvišanje doklad pomenilo za marsikatere sloje prebivalstva gospodarsko katastrofo. (Pritrjevanje pri večini.) Zato predlagamo, naj se doklade pobirajo v dosedanji meri. Predlagamo pa resolucijo na vlado, da čimpreje sanira deželne finance. (Odobravanje.) PRORAČUNSKA RAZPRAVA. Dr. Triller. (Poslanci večine zapuščajo polagoma vsi dvorano.) Govornik izjavi, da narodno-napredna stranka ne bo glasovala za proračunski provizorij, da s tem izrazi globoko nezaupanje, ki ga ima do večine v deželnem zboru. Materialna, moralna in politična bilanca S. L. S. je zelo nizka. V dokaz navaja dr. Hochenburgerja in Elsnerja, kojega imenovanje da S. L. S. ni preprečila. S. L. S. nadalje očrnjuje narodno-napi edno stranko, da ni dinastična. Govornik Izjavlja, da je dinastičnost narodno-napredne stranke sama po sebi umljiva. S. L. S. se nasproti narodno-napredni v deželi nelojalno obnaša. S. L. S. zmaguje po občinah, toda • iberalna manjšina znaša po mnogih občinah 40 %, S. L. S. zmaguje le vsled načela političnega boj-Lota. S. L. S. očita sicer dr. Tavčarju, da je on oče političnega bojkota. Ne vem, čc je dr. Tavčar kdaj te načelo izrekel, ampak čc ga je, tega go- tovo ni mislil resno. — S. L. S. je nadalje pobijala Bienertha, Gautscha, pobija Stiirgkha, a z baronom Schwarzem jc v zvezi. Nato preide k položaju v ljubljanskem občinskem svetu. Liberalna večina nc bo v njem uvedla sistema retorzije. Vladanje je ars boni ct acqui. Kar se pa tiče Nemcev, bo narodno-napredna stranka z njimi lahko izhajala, ako so prišli v občinski svet kot zastopniki gospodarskih teženj svojih volivcev in če bodo zastopali le upravičeno nacionalne težnje, če pa so prišli kot zastopniki »zelenega omizja« v kazini, potem bo stvar drugačna. Priporoča Nemcem, naj čitajo svojega Hermana Bahra. — Dr. Lampe je zagrozil, d.t bo prišel za liberalno stranko dan sodbe in obračuna v tej zbornici. Če hočete iztirati le enega izmed nas iz te zbornice .potem bi sc zgodilo, da bi bil cigan, ki koga zakolje, obenem sodnik. — Mi smo demokrati! (Referent dr. Lampe se smehla.) Mi se ravnamo po španskem pisatelju Perez Galdosu, ki je dejal, da ni v boju med klerikalnimi in neklerikal-nimi poslanci v diskusiji nobeno religiozno načelo, ampak se gre le zoper nadvlado duhovništva. (Dr. Zaje, ki jc ostal edini od večine v zbornici; In menihov!) Govornik konča z nekim romanom Emile Zola, v katerem sc opisuje vlak, poln vojakov, ki veselo vriskajo, vlakovodja pa je zblaznel. Vojaki, to so pristaši S. L. S., vlakovodja pa jc večina deželnega zbora, oziroma odbora. Reisner. (Tudi med njegovim govorom poslancev S. L. S. ni v zbornici.) Govornik kritikuje v podrobno proračun in konča s trditvijo, da večina namenoma predlaga provizorije in noče proračuna na reden način reševati. Ribnikar. , (Razun referenta in dr. Zajca ni od večine nikogar v zbornici.) Slavna veČina je proklamirala celo bojkot nad našimi govori in nas noče poslušati ter edino nam nalaga dolžnost si deželno gospodarstvo od bližje ogledati. Govornik pravi, da si hoče posebno on deželno gospodarstvo ogledati od bližje. S. L. S. je uvedla v deželi najgršo korupcijo. Cest nc oddaja po razpisu (dr. Lampe: Ni res!). Govornik trdi, da se v enem slučaju ni razpisalo. (Dr. Lampe; Ime! Slučaj! Ribnikar noče na to odgovoriti. Dr. Lampe; Kako laže!) Govornik trdi, da se je črnomaljski most brez razpisa oddal tvrdki Zajec & Horn. (Dr. Lampe; Ni res! Ribnikar trdi dalje. Dr. Lampe: To je strašen lažnjivec!) Govornik trdi da vsa dela dobiva a priori Lončarič. (Dr. Lampe Zopet laž!) S. L. S. je uvedla v deželo najgršo korupcijo in protekcijo. Govornik nato za-kličc, ko vidi neke poslance večine pri vratih: Le notri gospodje! Kaj stojite zunaj? (Referent in dr. Zaje udarita v bučen smeh.) Kamenje deli S. L. S. našim pristašem. Govori zopet o nekem delu, ki da sc je brez razpisa oddalo. Trdi, da daje deželni odbor podpore le klerikalnim učiteljem in vdovam, ki so na »Slovenca« naročene. Podpore za teleta (Veselost pri referentu in dr. Zajcu ter na galeriji) so se delile pred občinskimi volitvami, dajale so sc teletom s strankarskega stališča, celo štiri mesece starim. Gospodarska Zveza je pri podporni akciji za krompir celih 60.000 K profi-iirala. Krompir se je oddajal pristransko, mnogi Barjani, katerim voda teče celo v peč, niso ničesar dobili, Ne postopa se pošteno in na čelu tega bojkota se je celo deželni šef postavil. Deželnega predsednika bi drugod vihar odnesel, ako bi tako postopal kakor baron Schwarz. Baron Schwarz krši zakon. (Deželni predsednik se smeje.) Baron Schwarz je na svojem mestu nemogoč. Baron Schwarz je dobil od ministra za notranje zadeve ukor glede ljubljanskih občinskih volitev, dobil jc pa tudi ravnokar nos od centralne vlade, ker je poslala nazaj cestni zakon. (Veselost pri navzočih.) Vprašam, čemu je baron Schwarz sploh še tukaj. (Gromovita veselost pri navzočih. Bučen smeh.) Ali je baron Schvvarz prespal izpremembo na Dunaju? (Ponovna ogromna veselost) Zdaj so na Dunaju drugi gospodje (Veselost), veter, ki zdaj z Dunaja pihlja, jc blagodejen. (Vclikansk smeh.) Zdaj vladajo na Dunaju gospodje, ki si niso izposodili očal od dr. Šusteršiča in nc »zwickerja« od barona Schwarza. (Bučna veselost.) Mi pa kot opozicija ne zastopamo samo interesov naših volivcev, ampak najvišje državne interese. (Nepopisna veselost in gromovit smeh pri navzočih v zbornici in na galeriji. Klic: 18. september!) Odklanjamo proračun. DR. LAMPE. (Poslanci večine so polnoštcvilno v zbornici in se zbero okoli referenta. Tudi poslanci manjšine so navzoči.) V siccr ponavadi dolgočasni proračunski razpravi jc prišlo po zaslugi nekaterih gospodov do tako zabavnih prizorov, da sc moram dotičnikom odkritosrčno zahvaliti. (Veselo pritrjevanje.) Gospodje od manjšine so izjavili, da bodo proti proračunu glasovali (Klic: Je čisto vseeno!), ampak jaz moram opozarjati, da je deželni zastop stvar čisto posebne vrste. V parlamentu se more ob proračunu izreči vladi zaupanje ali nezaupanje, v deželnem zastopu pa ima v odboru vsaka kurija svojega zastopnika, da jc po svoji moči udeležena pri vodstvu deželnega gospodarstva. Zdaj pa manjšina glasuje proti številkam, ki jih je postavil v proračun za svoj resort dr. Ivan Tavčar. (Veselost.) Ako so gospodje od narodno - napredne stranke proti njim, bomo pa izpustili tiste zahteve in tako kaj prištedili. (Velika veselost.) Vse stranke nosijo soodgovornost za deželno gospodarstvo. Toda jaz sem od zastopnika narodno-napredne stranke zastonj pričakoval kakih modrih nasvetov v tem oziru. Da začnem s prvim govornikom, g. dr. Tril-lerjem, je on izrekel svoje globoko nezaupanje do naše večine. To njegovo globoko nezaupanje je utemeljeno na njegovem premišljevanju o mate-rielni, moralni in politični bilanci S. L. S. (Veselost.) To bilanco Je utemeljeval dr. Triller s Hochenburgerjem, Elsnerjem in parlamentom, z rečmi, ki jih jaz ne morem kontrolirati, o katerih jaz ravnotako malo gotovega vem kakor dr. Triller, z rečmi, ki so se porodite v dr. Trillerjevi fantaziji. Eno pa gotovo vera, namreč to, da je zastopnik narodno-napredne stranke v parlamentu, dr. Ravnihar, v vladni večini z dr. Hochenburgerjem. (Veliko pritrjevanje in veselost.) Hochenburgerja in Elsnerja ne, poznani, jaz sem bil sicer žc večkrat obsojen, a vedno le od slovenskih sodnikov. (Gromovita, dolgotrajna, velika veselost.) Z veseljem pa vzamem na znanje, da so gospodje od narodno-napredne stranke dobri patrioti (Veselost) in da imajo dobro voljo, z združenimi močmi delati za blagor dežele. Ampak te -združene moči« bom pozneje natančneje definiral. (Veselost.) Dr. Triller je izjavil, da dr. Tavčar takrat, ko je izrekel načelo političnega bojkota, češ: Liberalcem groš, klerikalcem knof! (Klic: Sem bil sam na tistem shodu zraven) m tega resno mislil. Jaz sem takrat dr. Tavčarja pogledal in videl, da se jo zasmejal. (Veselost.) S tem je dr. Tavčar težko psihološko vprašanje, odkod izvira politični bojkot, sam najboljše rešil. (Velika veselost.) Dr. Triller jc dejal, da iz deficita pror-^una zija načelo političnega bojkota. Tega jaz nc razumem. (Klici: Jaz tudi no!) Na eni sireni nas vedno napadajo, da izkazujemo deficit, na drugi pa od nas zahtevajo, da moramo več izdajati. Kako gre to skupaj? Kar se političnega bojkota vobče tiče, je stvar ta-le: Vsaka stranka je dolžna, da svojo čast varuje. (Tako je!) So stvari, ki absolutno izključujejb, da bi mogla ena stranka z drugo politično občevati, in to je tedaj, ako nasprotna itranka ne varuje tiste lojalnosti, ki se mora od vsake stranke absolutno zahtevati. (Živahno pritrjevanje.) Dr. Triller se jc, poudarjajoč, da je vladanje ars aequi et boni (Klic: To je Hussarek rekel! — Dr. Šusteršič: To se je od Hussareka naučili — Klic: Od klerikalca! Veselost), obrnil do mene, češ, da sem rekel, da bo prišel z liberalce v deželnem zboru dan obračuna in sodbe. To je njega jako užalilo. Jaz pa se zdaj obračam do njega in ga vprašam, kuj pa je s tisto trditvijo, da je deželni odbor 10 milijonov zapravil, da ima dolge prste, da denar krade? (Veliko ogorčenje. Razburjeni klici; Tu sedi tisti človek, ki je to trdil!) Danes bom obračun povedal: Za skupni melioracijski zaklad se jc najelo 10 mMjonov, 4 milijone jc od preje. Od tega denarja sc je izdalo do danes v melioracijske namene okroglo 3 milijone. (Čujte! Čujte!) Izvestni gospodje pa so trdili po deželi, da smo jih 10 zapravili! (Ogorčenje.) In če pogledate proračun, boste našli, da se je ta denar tako plo-donosno naložil, da izkazuje veliko postavko med dohodki (Čujte! čujte!) in da nesejo ti dohodki danes boljše obresti, kakor so obresti, po katerih smo dobili denar za melioracijski zaklad na posodo! (Čujte! Čujte!) 10 milijonov smo najeli, in zdaj, ko smo celo leto zapravljali in kradli, imamo še 11 milijonov na razpolago! (Viharno odobravanje. Klici ogorčenja zoper narodno - napredno stranko.) Dr. Triller je trdil, da so liberalci demokrati (Gromovit smeh) in je zato navajal citat nekega španskega pisatelja. Jaz sem pri dr. Trillerju vedno nekaj španskega konstatiral (Nepopisna veselost), zato pa je tudi španska njegova trditev (Vesetost), da S. L. S. vzdržuje nadvlado duhovnikov (Klic: In kapucinarjev!), zakaj S. L. S. se naslanja na ljudstvo (Veliko pritrjevanje) in duhovščina z ljudstvom sodeluje. (Tako je!) Kar se pa tiče naših »fanatičnih mas*, o katerih je dr. Triller govoril, ga morem le pomiriti, ker naši ljudje niso fanatični, ampak pametni (Pritrjevanje) in ravno zavoljo tega liberalci nikamor ne pridejo! (Pritrjevanje.) Drugi govornik, g. prof. Reisner je razlagal načelo, da, če izdatki rastejo, dohodki pa nc, potem nastane deficit. (Klici: To pa je jako modro! Naj se ponovi! še enkrat! Veselost.) Kako pomagali? Prof. Reisner je dejal, da se mora temu od-pomoči tnko, da se zvišajo doklade, in sicer za 80%; imenoval je natančno vsoto. Jaz konstati-ram, da liberalna stranka stoji na stališču, da se morajo deželne doklade na 80% zvišati. (Lepo stališče!) Moja resolucija, ki poživlja vlado, naj deželne financc sanira, jc veliko bolj pametna. Liberalci pa, ki zahtevajo zvišanje deželnih doklad na 80%, bodo po deželi hodili in trdili, da hočemo mi dok'ade zvišati, (Klici: Saj drugega ne znajo kot lagati!) Prof. Reisner je govoril o velikanski gospodarski krizi v deželi, katero da je povzročilo naše gospodarstvo. Najtežjo gospodarsko krizo, največji bankerot, zločinski bankerot v deželi je povzročila liberalna stranka. (Veliko pritrjevanje.) In profesor Reisner ima najmenj vzroka o gospodarskih polomih govorili, ki bi naj bil gospodarske krize saniral tam, kjer je imel on besedo. (Pritrjevanje.) Povsod so bili liberalci tisti, ki so naše ljudstvo gospodarsko oškodovali! (Veliko pritrjevanje. Ribnikar ugovarja.) Prof. Reisner je izračunal velikansk primanjkljaj, a se mu je pripetilo, da je zamenjal številke proračuna in računskega zaključka. (Veselost.) On je dober matematik, a nc razločuje proračuna od računskega zaključka. (Burna veselost.) Računski zaključek izkazuje, da smo en milijon prihranili. (Čujte! Čujte!) Ljubljani smo s tem prihranili več kot '/'.i milijona! Potem 'rdi prof. Reisner, da smo Ljubljano oškodovali. Naj vzame v roke proračun in izračuna, koliko tega denarja bo v Ljubljani ostalo! (Pritrjevanje.) Zdaj pa pride piece de rčsistance. glavni komični prizor tega večera, gospod Ribnikar. (Gromovita veselost.) Jaz sem, ko jc pričel govoriti, prišel v ex-lex-stanje (Nepopisen smeh) in sem se, oprostite gospodje, moral neparlamentarno obnašali. (Gromka veselost.) Ribnikar je začel očitati deželnemu odboru najgršo korupcijo. Ta korupcija se kaže 1. v tem, da se vse zgradbe oddajo brez razpisa. Korstatirani, da niti ena! Vse se razpišejo v javnih domačih listih in zraven šc v dunajskem strokovnem. Ribnikar je svoje trditve delajliral. Na primer, jc rekel, hudourniki. Te pa oddaja _ v 1 a d a! (Viharna veselost. Klici iz večine; Živio Ribnikar! Burno ironično ploskanje. — Posl. Ribnikar: Vlada in Vi, to je vseeno! Ponovna neoopisna veselost.) In zdaj vem, kako je gospod Ribnikar poziv gospoda deželnega glavarja, naj vsi z združenimi močmi delamo za blagor dežele, razumel, naimeč: z združenimi la5m!! (Viharen, buren in nepopisen, gromovit, dolgotrajen smeh.) Torej, preidimo k združenim lažeml (Velikanska ponovna veselost.) Vse cest^ sc razpišejo, Ribnikar pa je navajal en slučaj, ko sem ga pa vprašal, naj ga imenuje, je molčal. (Ogorčenje.) On rfa nc ve, kakor ne ve, kje so tisti milijoni, ki smo ;ih pokradli. (Ogorčeni vzkliki proti posl. Ribnikarju. Ponovni klici: Lažnik!) Navedel je neko drugo delo, ki jc pa akord-delo in smo je v lastni režiji izvršili. Če hočete vi, gospad Ribnikar, v svoji hiši sam pometati, vam ni treba dela razpisati. (Bučna veselost. Klici: To je teater!) Gospod Ribnikar je omenil črnomaljski most. Najbržeje ga že ni videl; to je lep most, ki ga gredo gledat tuji inženirji, je menda najlepši most v alpskih deželah. Dela so s» razphala, dobila jih je domača tvrdka Zajec & Horn, ker je stavila naj ugodnejše pogoje. Pri preizkušnji mosta sem bi! sam zraven, tehniki so konstatirali, da se je malo-katera zgradba tako obnesla kot tale! Zdaj pa pride Ribnikar in napada v deželnem zboru javno domačo tvrdko, ki je svoje delo tako izborno rešila! (Velik vihar v zbornici. Ogorčeni klici: Fej! Nesramno! Nečuveno! In ta pravi, da obrtnike zastopa! Ponovni Fej-klici.) Ribnikar, tržni nadzornik mesta Ljubljane, je napadel tudi javno ljubljanskega meščana, gospoda Lončariča (Ponovni viharni Fej-klici!), češ, da on dobi vsa dela brez razpisa. Vsa dela, ponavljam, se razpišejo, Lončarič jih dobi tedaj, ako ie njegova ponudba ugodnejša. (Ribnikar: Vse dobi!) Vprašam, katera? (Ribnikar molči. Tedaj se vzdigne v zbornici nepopisen vihar. Ogor:;ni klici: Lažnjivec! Tak človek sedi v deželnem zboru) Dr. Šusteršič: V bez-nico spadal Drugi klici: Dokazane so mu laži! Lažniivec! Ribnikar je v veliki razburjenosti, sc pomika proti poslancem S. L. S. in zakllče poslancu Jarcu: Lump! Velik vihar. Klici: Nesramne!! Ta spada ▼ beznico, ne ▼ deželni zbor! Lainjirec! Poslanec Povše: Kaj takega ne moremo trpeli! Preklicati mora! Ogorčeni klici. Ribnikar imenuje nek slučaj.) Tukaj ni Lončarič dela dobil, ampak Fischer, ta (kažoč na Ribrikarja) se pa laie! (Klici: V beznico spadal Posl. Ribnikar | molči.) Ribnikar ie govoril nadalje o cesti v žireh, češ, da jc le na ljubo klerikalcem uareiena. (Ironični klici, naperjeni proti poslancu Ribnikarju.) Tisto cesto bi bila imela prejšnja liberalna večina priliko žc zdavnej napraviti, pa je ni. Jaz sem šel sam v Žiri in sem sam sklepal z ljudmi pogodbe, vsi so bili zadovoljni. (Na levi galeriji sc nekdo oglaša. Poslanci večine se obrnejo proti dotičniku, kličoč: Vun z njim!) Jaz sera zdaj v Žireh. (Veselost.) Tam ni bilo od Interesentov nobenega ugovora, celo liberalci so bili zadovoljni, niti liberalni župan ni imel ničesar ugovarjati. Nobena cesta se ni tako gladko izpeljala, kakor ravno ta ia nekateri so svet celo zastonj odstopili. (Odobravanje. Ironični vzkliki proti post. Ribnikarju.) Ribnikar je tudi konstatiral, da se je vlada zoper skrajno korupcijo deželnega odbora pritožila in mu ukor poslala. (Veselost. Klics Take tra-parije je pravil?) Jaz za to pritožbo nič ne vem? Kam se je pa pritožila? Jaz moram v tej zadevi prositi za natančnejše podatke. (Velika veseloet.) Nadaljne Ribnikarjeve pritožbe so se vrtile okoli mostov in telet. (Veselost. Različni komentarji glede telet.) Ribnikar misli, da zidamo mostove v škodo liberalcem. (Smeh.) Kako si Ribnikar to predstavlja? Morebiti misli, da na vsak most napravimo tablico: »Črez ta most ne ame noben liberalec!« (Bučen smeh.) Po naših cestah se vse stranke vozijo, klerikalci, liberalci in socialni demokrati. (Veselost. Klic: Celo anarhisti!) Ribnikarju tudi premovanje telet ni všeč. (Ironičen smeh.) Pravi, jia se je pred občinskimi volitvami vršilo. Nagrade za teleta so se razdeljevale takrat, ko je deželni odbor dobil za,to denar od ministrstva. Ribnikar protestira, ker niso liberalna teleta nič dobila. (Gromovita veselost.) Gospod Ribnikar, če slišim jaz Vas govoriti, takoj vem, da ste liberalec, če pa slišim telička mukat, ne vem, katere stranke je, (Vihar veselost! v celi zbornici. Gromovit smeh. Buren krohot.) Na stotine teličkov je prišlo, komisija ni nobenega vprašala, kateri stranki pripada, nagrado so dobili telički kot taki (Ponovna veselost), privoščite jim nagrado! Pač pa so se pri tej priliki druge stvari vrHle. Dočim so se župani S. L. S. vzorno vedli, so nekateri liberalni nagajali. (Klici: Kateri? Kar imenuj jih!) Župan v Št. Rupertu ni hotel publicirati razglasa deželnega odbora, župan v Prestranku pa je namesto v Slavini, določil za premovanje Preatra-nek, ker mu Slavinci niso po godu. (Klici: Škandali) S tem so bili Slavinci oškodovani. Gospod Ribnikar se je spravil tudi na Barje. Tam na Barju je za Časa Hribarja res vladala velika korupcija, najbolj pokvarjen) liberalci so tam, tam so se podpore delile pred volitvami, ko so namreč liberalci vladalL (Pritrjevanje. — Poslanec Ribnikar kriči. — Deželni glavar poslancu Ribnikarju: Jaz Imam * vami silno potrpljenje, pa ga ne bom več imel! Poslanec Ribnikar se poda molče v svoto klop.) Ribnikar je nadalje trdil, da Je napravila »Gospodarska zveza« samo pri krompirju 60.000 kron dobička, na drugi strani pa govori vedno okoli, da je »Gospodarska zveza« fali-rala. (Ogromen smeh. — Ribnikar ugovarja. — Deželni glavar poslancu Ribnikarju: Vi nimate besede! To je moj zadnji ukor! — Poslanec Ribnikar se zopet vsede.) Končno se je spravil Ribnikar na dežel-nega šefa. Jaz nisem poklican, da bi branil deželnega predsednika, to bo sam storil, ako bo to smatral za potrebno. To pa povdarjam da jo deželni odbor, ki ima paziti na občine in ki ima tudi oblast nad občinskimi uslužbenci, deželno vlado pozval, naj postopa proti nekemu magistralnemu nradnikn, ki sto]« posle skrajno zanikrno opravlja, (čujte! Čujte!), ki šikanira v uradu stranka, ki niso nje* govega političnega prepričanja Čujte! Čujte) — Poslanec Ribnikar se grozeče in v veliki razburjenosti plazi k dr. Larnpetu, kakor da hoče vsak čas nanj planiti), katerega se dolSi da Je aranžiral demonstracije in nagovarjal ljudi, naj pobijajo šipe! (Živahni klici: Čujte! Čujte! — Poslanec Ribnikar stopi na estrado k dr. Lampetu. poslanec dr. Pegan sc pa hitro vstopi pred Ribnikarja, da prepreči njegove namene. — Ribnikar: Kaj pa mislite, nisem Pegan! — Poslanec dr. Pegan: Sram bi me bilo, če bi vi bili Pegan! — Dr. Novak: Saj je Ribnikar močnejši od vas! — Dr. Triller stopi k poslancu Ribnikarju in ga odpelje nazaj k njegovi klopi.) Ta organ je skr&ino nedostojno novoril o deželnem odboru, se laqal (Fej-klici), ta organ se ima le deželni vladi zahvaliti, da nI bil kaznovan, kakor je zaslužili (Čujmo! Čujmo!) Sklepom svoj govor in priporočam predlog deželnega odbora deželnemu zboru, da ga sprejme. Proračunski provizorij se nato sprejme. Za učiteljstvo. — Podpora živinorejstvu. Dr. Šusteršič predlaga sledeči resolucij:'. 1. Deželni odbor se poživlja, da v proračunu za leto 1912 primerno zviša postavko za po • v z d i g o živinoreje. 2. Deželni odbor se pooblašča, da dovoli po svoji previdnosti, pričenši s 1. januarjem 1912 draginjsko doklado d o 25% temeljne plače tudi takim članom učiteljskega osobja, ki co doslej bili izvzeti. Obe resoluciji se soglasno sprejmeti, (V poročilu v posebni izdaji, ki smo jo danes zjutraj priredili, je bilo besedilo netočno. — Kako in v kateri meri sc bode poslužil deželni odbor poslednjega pooblastila, je zgolj njegova stvar. Gotovo je, da sc bode pri tem skrbno oziral na posebne razmere in na financiolni položaj dežele.) GRADBA NOVEGA DEŽELNEGA URADNEGA POSLOPJA. Poročilo deželnega odbora v kratkih besedah poda deželni odbornik dr. Evgen Lampe. Iz tiskanega poročila posnemamo: Deželnemu odboru je deželni zbor v seji dne 28. oktobra 1910 naročil, naj preskrbi prostot za novo stavbo za deželne urade, ki so: deželna banka. c. kr. agrarna komisija, kmetijsko - kemijsko preskuševallšče, nadzorništvo deželno naklado, deželni stavbni urad, trgovska šola, zavod za pospeševanje obrti, deželni kulturni svet in deželna klet. Nn razpolago sta deželnemu odboru za to stavbo prostor, na katerem jo stal bivši knežji dvorec (posestvo kneza Auersperga) ln prostor na Slovenskem trgu, ki je last stavblnske družbe »Union« in tvrdke Schneider & Verovšek. »Union« Je za okroglo 4390 m5 svota ponudila prodajno ceno 3o K kvadratni meter, in tvrdka Schneider & Verovšek za svojo okroglo 1420 m' rnerečo stavbno parcelo zahtevala pavšalni znesek 72 tisoč kron. Treba bi bilo prikupiti šo toliko sveta, da bi bila mogoča speljava cest okolu poslopja. Svet za stavbo in ceste bi veljal 4.'iG tisoč kron. Poročevalec pravi, da so velike težave, ker so cene od neke strani previsoke in čc ne bo ugodnejših ponudb, ni izključeno, da bo vso v vodo padlo. Predlagat Visoki zhor skloni: 1. Dež lni odbor se pooblašča, man) Ro^t ar*e*'e ulice; trafika Šou-kal, Fred šVcfjo; trgovina gospe in> nele čečnovar v Ko"odvorsMh ul{"ah; trafika poc»*e E ~ner v Kopita je vi h rl"cah; trafika Fran a Šterkcvic na DunajsH* ces'i v FrCMichovi hiš«; trgovina s papirjem Gajšrk na rv. Fe ra cesti; trgovina s papirjem Ig'fč na Mestnem tr u; prodajalna Ivane Foj-Jrar na Dolenjski cesti. — Posamezna razglednica velja samo 10 vinarjev, a je res nekaj, kar razveseli srce in umetniški čut. lj Samoumor Ljubljančanke na Reki. Sinoči je na Reki izvršila samoumor kavarnarska blagajn čarka Marija Gradišerjeva, rodom iz Ljub-Fane.« Vzrok samoumora so bržkone ljubavne razmere. lj Umrli so v Ljubljani: Marija Kocmur, bivša delavka, 59 let. — Ignacij Us, posestnik, 50 let. — Cerar Ferdinand, delavec, 57 let. — Silvester Kam-nar, tovarniški delavec, 62 let. — Lovro Sadar, drvar, 59 let. — Marija Elizabeta Močnik, rejenka, 6 dni. — Juri Benedi-čič, občinski ubožec, 74 let. lj V kaznilnico v Begunjah na Gorenjskem je včeraj orožništvo eskorto-valo iz Celja pet kaznjenk. lj Aretacije. Na Sv. Petra cesti je včeraj stražnik zasačil 501etnega potepuha Ivana Pleškota, kteri ima za mesto prepovedan povratek in ga odvedel v zapor. — Neka ženica se ga je bila včeraj tako nalezla, da je v Wolfovi ulici onemogla obležala in so jo morali z zelenim vozom prepeljati na magistrat. — V neki gostilni na Poljanki cesti' jc nek delavec bil tako rabijaten, da ga je morala gospodinja postaviti pod kap. Pa se je kmalu povrnil in se spustil v gostil nič arko ter io začel obdelovati s pestmi. Poklicali so stražnika, da je razgrajača odvedel v zapor. — V Kolodvorski ulici je bil aretovan tujemu imetju nevaren vagant Alojzij Potokar, ki ima tudi za mesto prepovedan povratek. — V Linhartovi ulici so je bil vlegel v jarek nek pijanček, katerega so morali prepeljati v špehovko v zele. nem vozu. — V šentpeterskem predmestju je bila aretovana 391etna Veronika Zaje iz Tuhinja, ki ima za mesto prepovedan povratek. — Na južnem kolodvoru sta bila aretovana brata Ivan in Anton Gorenc iz Št. Ruperta na Dolenjskem, ker sta se hotola izseliti v Ameriko, ne, da bi bila prej zadostila vojaški dolžnosti. Tudi 601etni posest-nik Ivan Novak je moral z njima, ker je na sumu, da ju je hotel k temu zape-ijati. Vse so izročili sodišču. šlalerske novice. š Naročnike na štajerskem prosi-mo, da blagohotno poskrbe tudi po Štajerskem za razširjenje »Slovenca«, Proti liberalnim dnevnikom, ki se povsod usiljujejo štajerskim Slovencem stoj edini slovenski katoliški dnevnik »Slovenec«, ki je tudi štajerskim Slo-vencem nujno potreben in je bil vedne njihov zvest tovariš v vsakem boju. š Shodi Kmečke Zveze. Na starega leta dan, 31. decembra, priredi Kmečka Zveza na Spodnjem Štajerskem okrog 2C shodov, na katerih se bo govorilo o dež, zboru, obstrukciji, o deželnem proračunu in o agitaciji za naše časopisje. Somišljeniki naj povsod razvijejo živahno agitacijo! Na shodih govore poslanci in naši organizatorji. š Strašna nesreča. Od Sv. Lovrenca nad Mariborom nam pišejo: Minole dni sc je ponesrečil v radolniških gozdovih Rous-sijevih Anton Gasser iz župnije Sorice na Kranjskem. Pri spravljanju dreves ga je \ riži zadel ploh. Bil je na mestu mrtev. Zapušča na Kranjskem vdovo in osem otrok. š Umrl je na Dobrni pri Celju ugledn: lcmet Jakob Svent starejši, p. d. Kotnik Bil je cerkveni ključar in narodni občinski odbornik. N. v m. p.I š Drobne novice. V Ribnici na Po-horju se vrši v nedeljo zborovanje in veselica bralnega društva v gostilniških prostorih gospoda Puhra. Na vsporedu je mnogo zanimivosti in govor gosp. Žebota iz Maribora. — V Braslovčah se vrši občni zbor pevskega društva v nedeljo dne 31. decembra ob 3. uri popoldne. — Na Novega leta dan se vrši v Šoštanju po ve-černicah občni zbor Bralnega društva v cerkveni hiši po običajnem sporedu. š Nesreča pri igranju z revolverjem. Kakor nam poročajo iz Brežic, se je igral pekarski učenec Vincenc Goričanec v Dobrovi z nabitim samokresom. V njegovi bližini je stal zidar Pilh. Naenkrat poči strel in Pilh se je v glavo zadet zgrudil na tla. Goričanec je klical na pomoč. Pritekli so ljudje in Pilha spravili v brežiško bolnico, š Iz Celja. Na Graški cesti se mislita naseliti v prostorih, kjer je prav žalostno končal nemški špecerlst Hans Wogg, zopet dva Nemca. — Celjska Čitalnica priredi v nedeljo, dne 31. decembra »Silvestrov večer« ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Na vsporedu je cnodejanka in več drugih zanimivosti. š Mila zima. Na Štajerskem imamo letes zelo milo zimo. Na celjskem trgu se dobe sveže gobe, kar je za ta ponavadi mrzli čas gotovo občudovanja vredno. — V Artičah pri Brežicah pa so solnčni kraji vsi polni lepo cvetočih trobcntic in drugih pomladanskih cvetic. š Malanedelja. Kmetijska podružnica priredi v nedeljo, dne 7. prosinca 1912 gospodarsko predavanje o živinozdravni-štvu; govori okrajni živinozdravnik gosp. Supančič iz Žalca o ravnanju z bolno živino. Živinorejci so vabljeni k obilni udeležbi. š Iz Oplotnice pri Konjicah. Slovenska stranka se je proti občinskim volitvam v Oplotnici, pri katerih so zmagali nem-škutarji, pritožila. Odgovora na ljubo Nemcem še vedno ni. š Iz justične službe. Stalno je umirov-ljen dvorni svetnik in podpredsednik deželnega sodišča v Gradcu Warmund vitez Karnitschnigg. Povodom umirovljenja je bil odlikovan z vitežkim križem Leopoldo-vega reda. — Višjesodna svetnika v Gradcu dr. Alojz Feldner in Josip Schvventner sta imenovana dvornim svetnikom istotam. š Iz politične službe. Umirovljen je podpredsednik štajerske namestnije baron Hammer-Purgstall; povodom umirovljenja mu je bil podeljen komturni križec Franc Jožefovega reda. — Na njegovo mesto je imenovan dvorni svetnik pri solnograški deželni vladi, baron Myrbach-Rhetnheld. — Dvorni svetnik v štajerskem namestništvu grof Manzano je prestavljen v Solno-grad; odlikovan je s komturnlm križcem Franc Jožefovega reda. š Iz Celja. Tukaj se vrši telovadni tečaj {štajerske podzveze Orlov, Tečaj je prc-cj dobro ob' ' "n od telovadcev in za-slopiiii.ov raznih izobraževalnih društev, — Umrl je na Ljubgojnl pri Horjulu dno 29. decembru 1911 Ivan Stanov-nik, zidarski mojster in načelnik prostovoljne požarne brambe v Horjulu. Pogreb predragega ranjkega bo v nedeljo ob p<)l 9. uri dopoldne. Pokojnik je bil priljubljen med horjulskim prebivalstvom in zvest pristaš S. L. S. Sveti naj n»u večna luč! Telefonska io brzojavna poročita. ZMAGA S. L. S. Vipava, '29. decembra. Na Slapu pri Vipavi je pri občinskih volitvah S. L. S. zmagala z ogromno večino na celi črti. GOVOR DR. KOROŠCA V AVSTRIJSKI DELEGACIJI. Dana), 29. decembra. V današnji eeji avstrijske delegacije je govoril dr. Korošec. Izvajal je v glavnem sledeče: Razumem in odobravam previdnost in rezervo, s katero je minister za zunanje zadeve grof Aelirenthal politični položaj obrazložil. Bilo bi pa po-grešeno, če bi delegaciji o našem razmerju z velesilami molčali. Zlasti pa čutijo delegati iz južnih pokrajin nuj-* no potrebo, da govore o razmerju monarhije do Italije. Slovenci so pristaši zveze z Italijo fn odkritosrčno želijo, da se to razmerje vzdrži. Zalibog pa bi morala ta zveza razpasti, ako se gotovim stvarem, ki v zadnjem času zvezno razmerje med Avstrijo in Italijo čedaljebolj zastrupljajo, ne napravi enkrat za vselej konec. Italija, ki stoji čedaljebolj pod vplivom Francije, pri vsaki oficielnlin oficiozni priliki izjavlja, da je v trozvezi in hoče v njej zvesto ostati, de facto pa njena zunanja politika ni vedno s temi zagotovili v soglasju. Tako Nemčija kakor Avstrija moreta konstatirati, da se je Italija zoper pri zaveznikih samoposebi umevno načelo, da se zavezniki in prijatelji v kritičnih časih ne smejo nahajati na strani nasprotnika, že večkrat preg ešila. V krečanskem vprašanju se je Italija od nemškega stališča oddaljila in postavila na stran zahodnih velevlasti, leta 1906 pri maročanski konfercncipa je Istotako podpirala nasprotnike svoje zaveznice, Nemčije. Kar se tiče Avstrije, je Italija ob priliki aneksijske krize jasno dokazala, da se nam ni mogoče nanjo zanesti, ln je takrat zoper nas celo mobilizirala. Nasprotno pa, kako lojalno se vede Avstrija nasproti Italiji povodom tripoliške afere! Čeprav nimamo od Italije ničesar pričakovati in je na drugi strani v našem največjem interesu, da z ozirom na Balkan živimo v prijateljstvu s Turčijo, smo se postavili na stran Italije in ji s svojim prijateljskim vedenjem izkazujemo največje uslugo ter ko isti. V Italiji pa slavijo v Vidmu Ober-danka, novi zemljevidi Italije, na katerih se Primorje in Dalmacija prištevata h kraljestvu, so javno razpostavljeni in naši vojni poročevalci iz Tripolisa so nam povedali, zoper katerega bo Italija po prepričanju laških častnikov morala po porazu Turčije v boj iti. Vse to mirno prenašamo in smatramo celo kot provokacijo, ako se naš vojni minister poda na inšpekcijsko potovanje v južne Tirole, da si ogleda dislo-kacijo čet. Govornik svari ministra Aehrenthala, naj se toliko ne zanaša in naj ne zaupa preveč na svoje mnenje. Govor-nik priznava velike vspehe, ki Jih je dosegla avstrijska diplomacija ob priliki aneksijske krize, njeno spretnost in promišljenost, dvomi pa, ako jc bilo nujno potrebno, da smo se umaknili iz Sandžaka in storili na Balkanu tako velik korak nazaj, in dvomi tudi. ako jje bik) res na mestu, da smo obrežno policijo ob črnogorski obali, ki je do tedaj bila v naših rokah, izročili tujim rokam. Popolnoma umljivo je, da so bili avstrijski domoljubni krogi jako bridko zadeti, ko so videli, da je moral general Conrad svoje mesto kot Šef generalnega Štaba zapustiti. Od gotove strani se, obravnavajoč to krizo, govori o boju med mirovno in vojno stranko. Jaz imam vtis, da se gre tu za po-tvoro, za izmišljotino, ki se z namenom razširja. Mi nočemo niti ped i italijanske zemlje, noben človek v Avstriji noče napasti Italije, dejstvo pa je, da Italija meče na našo mejo vedno več vojaštva! Zato je samoposebi umljivo, če naša vojna uprava skrbi za to, da se pri merno zavaruje in ustvari nasproti '.hiranju in koncentriranju Italijanskega vojaštva na naši meji protiutež. Vzrok za vznemirjenje jo izšel od italijanske strani. Nobena politika ni, ako vojna uprava stori V6c potrebno korake za obrambo meje, nasprotno, to je njena dolžnost. Mi smo slejkoprej za zvezno razmerje z Italijo. To razmerje pa moremo le na ta način vzdržati, če smo močni in če svoje meje kar mogoče zavarujemo. Vojna nevarnost je v tem, nko se kažemo slabotno in pretirano zaupljive nasproti Italiji. Mi tudi ne znamo voditi pametne in vspešno politike na Balkanu. Italijo, od Francijo opozorjena na Albanijo, se ondi kulturno in gospodarsko utrjuje, si pridobiva simpatije in zna svoj vpliv med prebivalstvom velikobolj energično širiti nogo mi. Vsaka politika, ki hoče imeti vspe-ha, mora imeti jasne cilje. Tudi glede balkanske in srednjemorske politike je jasnih ciljev treba. Dozdaj jih naša diplomacija še nima! (Veliko odobravanje in ploskanje pri Jugoslovanih. — Dr. Korošcev govor je napravil sploh v vsej zbornici velik vtis.) Za dr. Korošcem sta govorila dr, Kramaf inv imenu nemških krščanskih socialcev baron F u c h s , ki je izvajal. da krščanski socialci niso zadovoljni z včerajšnjim Achrenthalovim govorom, da bodo pa kljub temu glasovali za pro ačunski provizorij, ker je to državna potreba. AVANZEMENT REZERVNIH ČASTNIKOV. Dnnaj, 29. decembra. Avanzement rezervnih častnikov izide jutri. CENE SLADKORJU. Dunaj, 29. decembra. Ceno sladkorju se z mesecem januarjem znižajo za 4 v pri kg. POGREŠANI ZRAKOPLOV. Solnograd, 29. decembra. Zrakoplov »Salzburg«, ki se je pretekli torek dvignil s poročnikom Viljemom Ver-nerjem, doslej pogrešajo. IZ TRDNJAVE POBEGLI OBSOJENI STOTNIK. Berolin, 29. dccembra. Na pet let ječe obsojeni stotnik Lus je pobegnil iz trdnjavo Glatz. UMOR KOČEVSKEGA KROŠNJARJA V TUJINI. Steyer, 29. decembra. Tu so našli umorjenega 731olnega kočevskega kroš-njarja Jožefa Agnischa, ki je bil znan pod imenom »Kraner Scpp<-. XXX UKRADENA GLAVA KN ZA ALEKSANDRA KARAGJORGJEVI6A. Dunaj, 20. decembra. Komisija je dognala, da lobanja, katero so našli otroci pri pokopališču Sct. Mars, ni ona kneza*Aleksan-dra Karagjorgjovifa, ki je bila iz rakve ukradena. T02BE AVSTRO • OGRSKEGA VOJNEGA MINISTRA. Dnnaj, 29. decembra. V odseku čotvorice avstro-ogrske delegacije je včeraj govoril tudi vojnt minister Auffenberg. Zavzel sc ie za hitro rošitev brambne predloge, češ. da bi ne bilo treba izdati 300 milijonov, kolikor nas je veljala aneksijska kriza, nko bi pravočasno skrbeli za moč armade in bi se tako no moglo zgoditi, cla smo bili okolu in okolu obkoljeni ter je najmanjši sosed bil najbolj predrzen. Potrebujemo 30.000 vojaških novincev, kajti žalostno je gledati korakati stotnijo, v kateri je samo ga p-S ° 0 8) ® 2 Ci tD O P3 tSJ B = fl> M tor-m B — a> g- £ *S -lc S,— CD fs tt-tta « g B >-3 OJ « o 8) s 3 — S S $ S S -0 Sprejmem koncipijenfa z daljšo odvetniško prakso. Vstop a 1. svečanom 1911. Dr. Franc Frlan, od» vetnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta 4. P. n. gostom, prijateljem in znancem kličeva srečna in veselo novo leto! Pri tej priliki se vsem posetnikom hotela »Bellevue« za izkazano zaupanje ob času najinega vodstva najprisrčneje zahvaljujeva, ter prosiva za nadaljno naklonjenost najini restavraciji v Ljubljani, Sodna ul. 6. Z udanim spoštovanjem c«« Avguštin in Pola Zajec. tvorltve Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da otvortm z novim letom svetilkami, zrcali, ~ in okviri. Vsa v steklarsko stroko spadajoča dela se bodo točno, so!'d o in po najnižji ceni izvršila. Za obilen obisk se priporoča velespoštovanjem 39(57 Maks Tušek, Ljubljana, Stari trg 28. Št. 42530. Razglas. Pobiranje pasjega davka za 1912. leto pričelo se bode z 2. dnem januarja 1912. Ta davek plačati je v okrožji ljubljanskega mesta od vsakega psa, izitnši od psov, kateri so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni. Lastniki psov naj si preskrbe za to leto veljavnih pasjih mark, najkasneje do 20. dne februarija 1912 pri mestni blagajnici proti plačilu 8 kron. Z ozirom na § 14. izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka, opozarjajo se lastniki psov, naj pravočasno vplačajo takso, ker bode polovil konjač od 20. februarija 1912 nadalje vse one pse, kateri se dobe na ulicah brez veljavnih mark. Mestni magistrat ljubljanski, dne 28. decembra 1911. 3970 Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: Laschan 1. r. * Dom in Svet. Leposlovju in znan-stvu. Leto 1912. Letnik XXV. Št. 1. — Vsebina: Sama. Povest. Spisal F. S. Finžgar. — Težke ure. Zložil Jos. Lovren-čič. — Anno domini , . . Zgodovinska novela. Spisal Alojzij Remec. — Istrski motiv. Zložil I. Mohorov. — Nekaj črtic o slovenskih pasionsklh igrah na Koroškem. Spisal dr. Fr. Kotnik. — V uboštvu in v hrepenenju. Črtica, Spisal Ksaver Meško. — Črnošolec. Novela. Spisal dr. Jvo Česnik. — P. Hugolin Sattnei jev ora-torij »Assumptio B. M. V.« Napisal Stanko Premrl. — Otroške oči. Zložil I. Mohorov. — Borbe z ledom in temo. Spisal dr. V. Šarabon. — Književnost. — To in ono. — Slike. Burne-Jones: Rajanje. — W. Kos-sak: Leta 1812.: Napoleon na Ruskem. — Arabska visoka šola. — Pogled s Črne gore na Boko Kotorsko. — P. Hugolin Sattner. — Polnočno solnce. — Pročelje Ljudskega doma«. — > Ljudski dom« v Ljubljani: čitalnica. — »Ljudski oder« s fiziko iz Divjega lovca«. — Zborovanje st^vkujočih delavcev v Londonu. — Turški' pešci. — Iv. Ev. Šarič. — Prof. Meč-nikov in dr. Salimbeni, poslana v Rusko Azijo proučevat kugo: — Na delu za »Društveni dom v Loškem potoku. — Dom tn Svet* izhaja 25. dne vsakega meseca. Urednika: dr. Mihael Opeka za leposlovje^ dr. Evgen Lampe za znanstvo in ilustracije. — Založnik in lastnik: Katol. Bukvarna. — Tiska Katol. Tiskarna v Ljubljani. — Naročnina: 10 K, za dijake 7 K, za Ameriko 3 dolarje, za Italijo 13 lir, za Nemčijo 11 mark. Sprejeraa lastništvo in upravništvo v Katoliški Bukvarni. | && Ako še niste, t&u I | pošljite naročnino! | se sprejme takoj ali pozneje pri tvrdki ADOLF HAUPTMANN-a naslednik v Ljubljani. 3798 Za slabokrvne i snbolele je zdravniško priporočano IjgjSfjŠ^vtil črno Dalmatinsko vino najboljšo sredstvo 0501 jM^Bra^A 4 sfeklenKce (5 kg) franko K 4-5® BR. NOVMOVIC, Ljubljana. išče službe v kuhinjskih in gospodinjskih delih dobro izurjeno dekic, najraje h kakemu gospodu duhovniku na deželi. Sprejme tudi službo bišine. — Ponudbe pod na upravo lista pod št. 500. 3787 železnato J{ina-Ymo Higienična razstava na Dunaju 19C6.- Bržavnolifilikovan}b in častni diplom K zlati kolajni. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-kouvaiescentom in malo- krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet Večkrat odlikovano. Nad 7C0G zdravnlškin spričeval. , g. in kr. dvomi TEST-Barkovije. BsnssteasuBsnaii Dinamo stroji, elektr. motorji. Naprave za elektr. razsrozt-llzrn in pretpajasiše elektr. sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Tnrbo-gesaeraforji, elektr. železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. OblOČRice in 2arnice vseh vrst, 1927 &fc m in ., eirkiM orodii Mjuci^bai«, se prav iskreno zahvaljuje prečastiti duhovščini ter stavnemu občinstvu za obilo izkazano zaupanje v ravno minolem letu, proseč jih enake naklonjenosti tudi v bodoče in voSči vsem svojim velecenjonim naročnikom, prijateljem in znancem veselo in srečno novo leto! g =x ■ '."'a ^AEsaSP W ' ' --'i ; '■ ' |-pulti ofl K 65 — napre]. Ceniki zastonj. 3814 Zastopstvo ter vzorčna zaloga: THE REK tO.. Lirtljm Hotel pri Maliču, nasproti glavne pošte. Veletrgovina s špecerijo ln deželnimi pridelki AnfonKolenc, Celje Giavna trgovina: GraSHa cesta 22. PoMca v Narodnem Um Prazen je izgovor, da se mora blago iskati pri tujcih, ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zfllo povečano zalogo z vedno svežim blagom, tako, da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cfcnj. gg. trgovcev in prosim za mnogobrojen obisk, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, četudi z najmanjšim poizkusom. — Volečastltim gosp. duhovnikom ponudim voSSeno sveče, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje ln kadilo za cerkve. — Kupujem tudi vsakovrstne deželne in drage pridelke, kakor oves, rS, pšenico, divji kostanj, žeiod, suhe gobe, med v satovja, ližol, seno, orehe, krompir, ma-llsno Stopo, smrekove storže, vsakovrstno sadje, Sveže ln suho, vinski kamen, itd., sploh vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah, nadalje kupujem vsakovrstne vrečo ter petro-lejske ln oljnate sode. — Imam tudi v zalogi r.žovo moko in otrobe za krm lo živine v ceni od K 9 — do K 15*—, 100 kg pri odjemu celega vagona ter »Lnkulus« za pitanje svinj. 2973 za , napisov, črk in grbov vošči veselo novo leto vsem certj. svojim naročnikom, ter se priporoča za nadaljno naklonjenost, zahvaljujoč se za do-I sedanje cenj. zaupanje. 3880 St. 43242. V smislu $5§ 3, in 6. ministerskega ukaza z dne 23. aprila 1898, drž. zak. št. 56 in § 3, ministerskega ukaza z dne 22. avgusta 1908, drž. zak. št. 181 se javno naznanja, da bodo volilski imeniki za dopolnilno volitev prised-nikov in namestnikov obrtnega sodišča in pri-zivnega sodišča razgrnjeni vsakomur na vpogled od vštevšega 28. decembra 1911 do vštetega 10. januarja 1912 v posvetovalnici mestnega magistrata. V tem roku je podati reklamacije zoper volilske imenike pri mestnem magistratu. Reklamacije se smejo nanašati na to, da se ni oziralo na lastno volilno pravico reklamantov ali pa na vsprejete druge osebe, ki nimajo volilne pravice ter morajo biti v prvem slučaju opremljene s pripomočki in listinami, ki služijo v presojo pravnega vzroka reklamacije. Vpogledati se smejo volilski imeniki le med uradnimi urami to je od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne. Mestni magistrat ljubljanski dne 9. decembra 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: begvaftov Koledar za kmetovalca za leto 1912 je izšel z izvrstno in koristno vsebino, vezan v usnj. platno. 3724 3785 Laschan 1. r. Za novoletna darila priporoča 3711 drožerija, Ljubljana, Židovska ulica vsakovrstne fotografične aparate in potrebščine za fotografe, dalje n*j-fjnejše parfume, m Ia itd. po najnižjih cenah. Vedno sveže blago. f¥ V „a sne* Cena koled. je K 1-60, s pošto K 180 in se naj blagovoli denar naprej poslati Pri 18 Mis. se da mm za nameček. Naroča naj se kot navadno pri v Lilijam nasproti glavne pošte. inventure prodajam ta teden do novega leta blago iz cele zaloge 3768 Angleško skladišče oblek iS* Bsirsiafouič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. Zaradi bolezni se takoj z novim letom odda v najem 3792 na jako prometnem kraju in pod jako ugodnimi pogoji. — Naslov so izve pri upravništvu ..Slovenca". 3790 flraanlst m cerkovnik. Rokodelec ima prednost. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na župni urad Št. Jurij na Žili, Koroško. a ® W H1S2I delniška prele Holben In dr. Prap-^SIMlf z gospodarskim poslopjem in velikimi kletmi in skladišči, za vsako veleobrt pripravna se pod zelo ugodnimi pogoji proda. — Ponudbe pod „Prl|[toa6' na upravništvo »Slovenca", 3789 ŽELEZNE PEČI vsake vrste, posebno prave Musgrave-jevo izvirne irske trajno grelne peči, štedilnike, ognjišča za velike kuhinje 7.a vzidavanje kakor tudi njih pogamne dele dobavlja po aajnižjih cenah trgovina z železnino ŠTEFAN NAGY, LJUBLJANA. 3433 Vodne tarbiiae vseh sestav, IFrancis, PeltonJ. Točna, cena ln hitra popravila vseh elektr. strojev od dragih tvrdk. vse potrebe za inSfaflranje. Odlitki iz Siemens-Martlnove-ga Jekla, ameriška knjna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. Za vele- tarnalo obrt. Izdaja konzorcij »Slovsnca«. Tisk: »Katoli&ke Tiskarne«!, Odgovorni urodnikr Miha MoSkerc.