66. Številko. h iMflni, v mi n mm mi XL ICtO. Uhaja vsak dan rreCer, izimši nedelje In praznike, ter velja po »oM prejeman za —» »giafci dežele za rse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 30 b, za en mesec 2 K 30 h. Za IflaM|aM s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, /a" pol leta i2:k, za Četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta u K, za četrt leta S K 30 b, za en mesec l K 90 h. — Za taje Metal« toliko veC, kolikor znaša poštnina. — Na naročim brez Istodobne vpoSiijatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrete po 12 h, ee se oznanila tiska enkrat, po 10 n, ce se tiska dvakrat in po 8 n, Ce se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovaU - Rokopisi sene vračajo. — UrtdnUtvo In upravalalvo je v Knaflovib ulicah »t. 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravniitvo pa v pritličja. — UpravniStvu na} se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne Stvari Jfosotaa priloga: „Slovenski Tehnik", ^FO^f^rra telefon 34. številke po 10 k. Upravnifttva telefon št 85. V zmislu i? 17. druStvenih pravil se sklicuje občni zbor delniškega društva Narodne tiskarne na dan 25. marca 1907 ob 11. uri dopoldne v hiši Narodne tiskarne v Knaflovih ulicah štev. 5. Dnevni red: 1 Poročilo predsednikovo. 2. B;lan«?a Narodne tiskarne zal. 1°06. 3. Nasvet upravnega odbora o izpla-čanju dividende. 4. Volitev upravnega odbora. 5. Volitev pregledovalcev računov. 6. Posamezni nasveti. OPOMBA: § 16. Kdor hoče na občnem zbora glasovati, mora svojo delnieo vsaj 5 dni pred občnim zborom vložiti v društven* blagajno. Dpmni odbor Narodne tiskarne. Volilni shod u Cerknici Minolo nedeljo je bilo jako živahno v Cerknici : vse tri stranke, narodnonapredna, socialnodemokra-tična in klerikalna, so poslale tja svoje kandidate, da poskusijo svojo srečo. Socialnodemokratieui shod so počastil s svojo navzočnostjo tudi kandidat Gostinčar. njegov adlatus dr. Pegan iz Ljubljane in domači kaplan „boksaru z vsemi svojimi privrženci, ki jih je že zjutraj s prižnice vabil na ta shod. Med tem, ko sta se nasprotnika ravsala in kavsala -seveda je imel Kopač jako lahko stališče) so pa zborovali narodnonapredni volilci povse nemoteno. Narodnonaprednega shoda se je udeležilo malodanervse razumništvo iz trga kakor tudi iz okolice, pa bi bila udeležba še v^čj^. da ni mnogo na-šincev guaia radovednost n.i nasprotni shod. Naš shod se je zavrsil dostojno brez vsakega disakorda. Otvoril ga je g. župan Ser ko v imenu „Slovenskoga društva", in je navzočim predstavil našega kandidata g. Jana Grudna iz Jeličnega vrha in Člana izvrševalnega organa narodnonapredne stranke g. dr. Ka-rola Trillerja iz Ljubljane, ki se je prvi oglasil k besedi. Dr. Triller. Dr. Triller je najprvo zavrnil grdo „Slovenčevoa besedičenje, kakor da bi on prišel na današnji shod z namenom, prilizovat se volilcem; njemu se pač ni treba nikomur prilizovati, častnemu povabilu cerkniških naprednjakov pa se je odzval z veseljem. Nato je dr. Triller v kratkih markantnih besedah popisal postanek današnje volilne reforme, kako so različne stranke bijoč v obraz vsem načelom poštenosti in pravice baran-tale za mandate, kako so zlasti naši klerikalci iz zgolj strankarske strasti, iz zgolj dobičkarije nesramno prodali 120.000 svojih koroških bratov in kako so 18000 Kočevarjem pripomogli do lastoega poslanoa. Z glasnimi medklici so navzoči volilci dali duška svojemu ogorčenju nad tako podlim in izdajalskim početjem klerikalnih poslancev. Ko se je ogorčenje nekoliko poleglo, je govornik razvijal program narodnonapredne stranke in zavračal očitauja, da naša stranka ni demokratična. Zatem se je pečal s kandidaturami za ta volilni okraj. Proti Gostinčarju kot človeku ni imel ničesar ugovarjati, govornik je prepričan, da Gostinčar prav skrbno pometa prostore r Zadružne zveze* v Ljubljani in da vestno nosi pisma na pošto, splok da je pošten in veren sluga svojega gospodarja, aH to še vedno niso lastnosti, ki bi ga priporočale za državnozborskega poslanoa tako naprednega volilnega okraja. Da se je Gostinčarja postavilo za kan li-data, izvira pač le iz mogočnosti in ! bahatosti dr. Šusteršiča, ki hoče svetu pokazati, kako trdna tla imajo klerikalci v ljudstvu, da si upajo zmagati celo z Gostincarjem. Proti kandidatu soc alnodemokratične stranke g. Kopaču je govornik navajal le to, da je vrhniško - logaško - cerkniško - idrijski okraj vendar-le zvečina agraren in ne gre, da bi ga zastopal v parlamentu na razrednem delavskem stališču stoječi poslanec. Ta okraj mora poslati v parlament moža iz svoje srede — kmeta in tak mož je kandidat narodnonapredne stranke g. Ivan Gruden, posestnik v Jeličnem vrhu pri Idriji- S toplim priporočilom, naj vsi navzoči volilci zastavijo vse svoje moči za našega kandidata, je govornik končal svoj navduševalen govor. Burno pritrjevanje in ploskanje mu je bilo zahvala za njegov trud. Ivan Gruden. Nato je, prisrčno pozdravljen, g. Ivan Gruden v jedrnatih potezah razvil svoj program. Njegov program je program narodnonapredne stranke, tega hoče vestno vršiti. Ponuja se on nikomur ne, ako pa bode izvoljen, bode po svojih skromnih močeh deloval za prospeh kmetskega in delavskega stanu. On je ponosen na svoj kmetski stan in so mu znane vse želje in težnje našega kmetovalca; pa tudi drugi stanovi, zlasti učitelj-stvo, bodo našli v njem vedno gorečega zagovornika. Frenetično ploskanje kar ni hotelo prenehati, ko je nehal govoriti g. kandidat. Fran Tavzes. K besedi se je oglasil tudi g. Kran Tavzes iz Idrije, prinašajoč shodu pozdrave političnega društva „Jednakopravnost" v Idriji. Notranjci da so že od nekdaj na glasu kot naj -naprednejši in najzavednejši kranjskih Slovencev; zaman butajo že leta in leta klerikalni valovi ob trde kraške skale, ali napredne Notranjske kleri-kalizem še ni preplavil. In vendar bi človek, ki mu idso znane razmere, sodeč po zunanjosti, skoraj moral priti do prepričanja, da je Notranjska za klerikalce pravi eldorado, prava obljubljena dežela, da so v teh krajih sami taki volilci, ki se slepo pokore svojim dušnim pastirjem in ki bi brez pomisleka in obotavljanja volili tudi strašilo v koruzi, ako bi jim tako velela gospoda iz farovžev. Drugače si jo pač težko razlagati krvavo norčevanje klerikalnih mogotcev, ki tako naprednemu okraju vsiljujejo za poslanca — Gostinčarja! Ko bi bil Gostinčar popolnoma normalen človek, ko bi ga ne bila že vsega prevzela strankarska strast in slavohlepje, moral bi bil prvi oklofutati onega, ki si je izmislil predpustno šalo z njegovo kandidaturo! Ali Gostinčar tega ni storil, on kandidira v resnici, kakor ga bodo v resnici podpirali duhovni gospodje. To pa ravno, da se hočejo klerikalci na ta način maščevati nad Notranjci zaradi njihove značajnosti in možatosti, to mora vzbuditi odpor, to mora vse volilce navdati z gnevom in srdjo, to jim mora dati moč v volilnem boju, da bodo Gostinčarju za vedno pregnali veselje kandidirati v tako naprednem volilnem okraju. Tisti Gostinčar, ki vkljub svoji učenosti, s katero se baba po „Slovencu,"* nL mogel splezati višje kot do pometača -Zadružne zveze," ne sme zastopati v parlamentu tega okraja. Gostinčar jeva izvolitev bi pomenila sramoto za ves slovenski narod. Te sramote si Notranjci ne smemo nakopati. Ako je Gostinčar vsled svoje pokorščine našel milosti pri svojih predpostavljenih, ne sme najti milosti pri ljudstvu. Ako bode vsak napreden volilec storil svojo narodno in kulturno dolžnost, ako bode vsakdo nekak svetopisemski Mojzes, da se mu bode povsodi prikazal napreden volile«, kamor bode udaril s palico, bode zmaga naša in zgodilo se bo. da bomo lahko rekli: Ti, Notranjska, ti si Peter skala, ali na to skalo klerikalci ne bodo zidali svoje cerkve! — Odločitev med Grudnom in Gostincarjem ni težka. Gruden je domačin, sam I posestnik, ki si je z vztrajnostjo in pridnostjo pomagal do blagostanja. Njegovo gospodarstvo, zlasti živinoreja, je vzorna, kot trgovcu z lesom so mu znane razmere lesne trgovino, ki je zlasti v cerkniško-logaškem okraju zelo razširjena. Doma iz idrijske okolice pa pozna tudi žalostno stanje delavca-trpina. Od našega dela je odvisna zmaga našega kandidata! Vsi zborovalci so pritrjevali tem iz srca govorjenim besedam. Potem sta še priporočala kandidaturo g. Grudna begunjski naduči-telj g. Kabaj in g. ('ham iz Ljubljane. Ker se ni nihče več oglasil za besedo, se je g. predsednik g. župan Serko zahvalil vsem zbranim volilcem za obilno udeležbo in zaključil pomembno zborovanje. Sedaj pa na delo, prijatelji, kajti prazne so besede, ako jim ne slede dejanja! Zaupni shod Kmetske zveze v Celju. Tolikega razburjenja že dolgo ni bilo v Celju kakor na praznik sv. Jožefa, ko je Kmetska zveza postavljala svojega kandidata za okraj Celje-Vransko. Dasiravno se je zadnjo nedeljo v Žalcu okoli 1500 kmetskih volilcev in med temi tudi zastopniki Kmetske zveze na javnem shodu izreklo soglasno za g. R o b 1 e k a , posestnika v Žalcu, vendar se je sklical torej od klerikalne strani shod zaupnikov, da bi postavil svojega kandidata. Shod se je v zadnjem trenutku določil na eno uro popoldne, in zunaj pred „Narodnim domom- so že lovili kmete razni plačani priganjaČi. delili in po-pisavaii vstopnice, pri vratih je stal sam vikar Gorišek in z roko vabil kmete v dvorano. Pri vratih v dvorano je bila velika gneča, kajti nobenega niso pustili noter, ki ni imel vstopnice, glaseče se na ime; kdor je bil količkaj sumljiv, temu je bil vstop zabranjen tudi če je imel vstopnico, LISTEK. Gospodarski moment v svetovni politiki. Ako motrimo dogodke v svetovni zgodovini od srede preteklega stoletja naprej, opazimo, da je stopil sedaj na prvo mesto gospodarski moment, ki je preje igral kot povod antagonizmu med narodi ali državami samo podrejeno vlogo — saj je temeljil ponajveč na pohlepnosti vladarjev, v katerih je bila poosebljena absolutistična država, po tem, da bi se razširile meje države ; ta gospodarski moment je postal sedaj torišče, okoli katerega se suče vsa državna politika. To velja zlasti glede konfliktov evropskih držav v drugih delih sveta in glede sporov izvenevropskih držav med sabo. Ako ne uvažujemo italijanskih in nemških vojn za osvobojenje in edinstvo in rusko-turške osvobodi-telne vojne na Balkanu, je dal povod za vojevanje med državami, vštevši tudi izvenevropske države: Severnoameriške združene države, Japonsko in Kitajsko, v navedeni dobi skoro vedno poskus ene države si priboriti gospodarsko nadvlado nad drugo. Da je pri tem igralo vlogo tudi streai-ljenje, dotično deželo tudi politično podjarmiti, je treba priznati brez ovinkov. Kot tip novodobne, iz čisto gospodarskega spora nastale vojne je treba smatrati takozvano „ opijsko vojnoJ 1840—42), ki jo popolnoma pravilno imenujejo po predmetu, radi katerega je nastala. Najbrže je pripisovati okolnosti sami, da je eden ali drugi komercialni predmet že opetovano dal in bo še bržkone dal povod za vojno, da niso imenovali kasneje vojen enakega izvora z imeni kakor „sladkorna ali železniško koncesijska vojnau. Vojni Anglije in Francije proti Kitajski v letu 1850. do 1860. ste bili pravzaprav samo nadaljevanje „opijske vojne", ker se je šlo zgolj za izpolnitev 1. 1842. sklenjenih mirovnih pogojev, ki so se osredotočili v tem, da se da prosta pot evropski trgovini v kitajskih lukah: Kanton, Amori, Fučen, Ningpo in &anghaj. Ti pogoji so torej imeli eminentno gospodarski značaj. Kakor bodemo kasneje videli, je bila odslej „država sredine" opetovano preporna točka med raznimi državami in veliko vprašanje je, ako ne bo zopet danes ali jutri predmet razpora in zavisti med njimi radi kakšnenega materialnega dobička. Prav tako kakor so bile materialne zadeve povod vojnam zapadnih sil proti Kitajski, so bili tudi materialni oziri vzrok severno - ameriški državljanski vojni 1. 1861. —1864.; pravi povod te vojne sfga pravzaprav v 1. 1886., ko je nastal bančni konflikt radi izdaje denarnih vrednostmi med državami, ki tvorijo severno-ameriško „Unijo". Zahteva severnih držav, da se odpravi v vsi Uniji suženstvo, je pač izvirala iz človekoljubnega mišljenja večinoma anglosaški pasmi pripadajočega prebivalstva, glavni vzrok konfliktu pa je brez dvoma iskati v okolnosti, da se južne države prisilijo, si za svoje plantaže preskrblje-vati delavne sile, kakor severne države proti plačilu ter s tem ustvariti pariteto vseh produkcijskih slojev za produkte, ki se izvažaja iz vseh držav ameriške unije. Nemško - francoska vojna, vsled katere je Francija mnogo trpela ne samo moralno, nego tudi tinancialno, je povzročala, da je za nekaj let nastopil neki mir v svetovni politiki vobče in v prekmurskih podjetjih raznih držav posebe, ako izvzamemo orientalske nemire in rusko - turško vojno <1874.—76. . Med tem pa je stopila Nemčija, ukrepljena na zunaj vsled svojega ujedinjenja in prisiljena vsled svojega razvoja industrije, iskati za svoje proizvode novih odjemalcev, v vrsto kolonijalnih držav in je proglasila, ravnajoč se po zgledu Angleške, za državno zaščitno ozemlje dežele v jugozapadni in vzhodni Atriki, ki so bile last nemških trgovinskih družb. V ta čas pada tudi za evropske države sicer mirna, zato pa za marsikatere domaČe afriške države z izgubo samostojnosti zvezana razdelitev rtemnega svetovnega delau med kolonijalne sile, ki se je pričela z mednarodno konferenco v Bruslju (1. 1876.) in ki traja pravzaprav še danes. Skoro vsa Afrika se je razdelila v takozvane „interesne sfereu, od katerih je dobila vsaka država eno ali več, dočim so v notranjosti ustanovili državo Kongo, ki je po imenu samostojna, inancialno pa pripada belgijskemu kralju. Dejansko izvrševanje vladarskih pravio v interesnih sferah je naletelo pri dveh, oziroma treh samostojnih afriških državah na živahen odpor, ki je povzročil dve najvažnejši kolonialni vojni — namreč italijansko - abesinsko 11887. do 1889.) in vojno Angleške proti trans-val. in oranijski republ. 1S97—1900.) Italijansko - abesinska vojna je končala s popolnim italijanskim porazom pri Aba - Garimi, druga pa z izgubo samostojnosti obeh burskih republik. Povod obema vojnama je bil spor gospodarske narave, dasi ima vojna Italije, ki ima sicer doma še dovolj civilizovati in delati, kolikor-toliko politično ozadje in jo je deloma pripisovati stremljenju italijanskih državnikov, posnemati druge države. Da je pa bil vzrok angleške vojne proti jugoafrikanskima republikama ponajveč niaterijalen, je pač docela jasno. Dolgoletno stremljenje Anglije, semtertja zvezano celo z brutalnostmi, dobiti v svoje roke upravo burskih dežela, bogatih diamantov in zlata in jim vsiliti spremembo ustave, da bi imeli v republikah gotovi Čas naseljeni beli tujci (ponajveč Angleži) enako volilno pravico kakor domačini, je izzvalo ljut odpor pri svobodolju-beČih Burih. Ta odpor so Angleži zlomih šele po triletni vojni, ki jih je stala ogromnih žrtev na denarju in ljudeh. (Dalje prih.( doČim so se drugim „zanesljivim" Se pred vratmi popisavale vstopnice. Tu so bili tako burni prizori, da jih ni mogoče opisati. Mnogi kmetje so hoteli noter in ko se jih ni pustilo, dali so svoji nevolji tako duška, da bo „gospodom* še mnogo časa šumelo po ušesih. »Kdaj pa boste imeli ve-Černice ? Kaj pa je s konsumom ? Pri zaprtih vratih zborujete! Hram vas bodi! Kmetski izdajalci! Kandidat je že postavljen! Živio Roblek!" Taki in podobni klici so doneli pred vratmi. kjer so stražili konsumar (I o r i Š e k , urednik „ Gospodarja" Leskovar in zeleni Schoff, odbornik „Izobraže-valnega društva". Vlogo vunbaoitelja pa je igral mežnar, ki'je bil oČividno pijan, ter se jako sirovo obnašal proti nekaterim kmetom. Si ga bodo že zapomnili. Veliko nevoljo je vzbudil tudi katehet Cestnik, ki je osten-tativno, kakor kak policist, ostal v gruči in zapisoval vsake vzlike. Moral jih je od priprostih kmetov slišati par bridkih. Da bi mu teknilo! V tem so začeli v dvorani, ki je bila polna, prignali so jih celo iz Šmarskega okraja, ki so prišli romat. Govoril je najprej odbornik „Kmetske zvezeu, posestnik Mlakar, ki je predsedoval shodu. Ko so od raznih strani potem predlagali za kandidata g. Robleka, je Mlakar vse te glasove, ki jih je bilo gotovo polovico, z nečuvenim terorizmom potlačil in izjavil, da se mora poslanec razumeti tudi na paragrafe, zato je treba dohtarja. Vpo-stev prideta le, je dejal, dr. Vovšek in dr. Povalej. Prvi sicer soglaša s „Kmetsko zvezo", toda to je premalo, dočim je dr. Povalej (c. kr. finančni komisar v Mariboru), prisegel na »lo-venski in katoliški program. Pri glasovanju se uspeh ni mogel natančno določiti, reklo se je, kdor je za Povalej a, naj stopi na desno stran, nekaterim je bilo pri fizično toliki gneči nemogoče iti na levo. Ko se je še pozvalo, naj vzdignejo roke, se je vzdignilo kakih 50 rok! Na ta način je bil od „Kmetske zveze" proklamiran dr. Povalej, bivši „Triglavanu, sedaj pokorni sluga dr. Korošcev! Nato je nastopil dr. Povalej sam, vzel iz žepa kandidatni govor in ga de-klamiral. Bil se je na svoje katoliške prsi in govoril o poštenosti napram podlosti!! Ves Čas so bile pred vratmi večje in manjše demonstracije, kadar so se vrata odprla, je zadonelo v dvorano: Živio Roblek! Spodaj v gostilni pa so je zbralo vse polno kmetov, ki niso dobili pristopa ali pa SO zapustili dvorano; v krepkih govorih se je razkrinkala vsa zahrbnost in nepoštenost klerikalne komande, navduševalo se jih je za neustrašen boj za pravega kmetskega poslanca Robleka. Vsi celjski duhovniki, razen g. opata, so ta dan pozabili na popoldansko službo božjo, ker so imeli na shodu važnejšo službo kot priganjači, reditelji, vratarji, policisti! Rok jim nihče ni poljuboval, pao pa jim marsikatero zabrusil v njih obraz. Na ta način duhovniki sami naravni razvoj pospešijo. Ko so se zvezarji usuli iz dvorane, bili so, to se rasama, „primorao" sprejeti. Deželni zbori. Gradec 20. marom. Poal. Ornig je poročal v imenu deželnega kulturnega odseka o regulaciji Sav ine in njenih pritokov pri Celju. Proračunjenih je v ta namen 2,890.000 kron. Dežela pa prispeva k tem« le 20%, to je 578.000 K, in ie te le tedaj, ako prispeva država in krajevni interesentje 80° 0. Kakor hitro so ti prispevki zagotovljeni, sme deželni odbor začeti z delom. Poslanec dr. Jurtelaje poročal o regulaciji Pesnice od občine Gradiška do železniškega predora pod Pesnico. Proračunjenih je v ta namen 130.000 kron. Načrti so se odobrili. — B^v* strijski družbi belega križa" se podari v Rogaški Slatini stavbišče za zgradbo novega vojaškega zdravilišča, ker je dosedanje poslopje preveč oddaljeno od kopališča. Podarjeno stavbišče je vredno 1000 K. — Posl. Lenko je poročal o razdelitvi občine Jurklošter v občino Št. Lenart nad Laškim trgom in Jurklošter, nadalje o razdelitvi občine Lehen pri Ribnici v občini „Lehen" in „Kreoenbah". Obema prošnjama se je ugodilo. — Razna peticije so se sprejele en bloc. — Uslužbenci deželnih hiralnic in bolnic so prosili za ureditev svojih plač. Posl. dr. P loj je pripomnil kot poročevalec, da finančni odsek o tem ne more sklepati, dokler mu ni znan finančni efekt. — Slovenskemu zgodovinskemu društvu v| Mariboru se je dovolilo 400 K podpore. — Posl. dr. Hrašovec je interpeliral namestnika zaradi omejitve koncesij za žganjetoč na deželi. — Poslanec Roškar je interpeliral deželni odbor zaradi oddaje trtnih sadik in podraženja bakrenega vitri-jola. — Poslanec dr. P loj je predlagal podpore nekaterim spodnje-šta* jerskim krajem, ki so jih zadele ujme. Praga 20. marca. Pred današnjo sejo so imeli načelniki vseh nemških strank posvetovanje ter sklenili, ako Cehi ne sprejmo spreminjevalnega predloga k načrtu glede ureditve službenih razmer za uradnike pri okrajnih odborih, začno z ob-strukcijo. Šolska komisija deželnega odbora je razpravljala danes o celibatu učiteljic. Posl. Hora in dr. vitez ■ lak - c h sta zahtevala, naj se izdela zakonski načrt, ki dovoli učiteljicam možitev. Predlog se je izročil dež. odboru. L V O V -O. marca. Deželni zbor je dovolil, da si najame mesto Krakov za investicijske namene 25,600.000 kron, Lvov pa za razširjenje električne naprave 10 milijonov kron posojila, za kar prevzame mesto jamstvo. Nato se je zasedanje odgodilo jeseni. Nagodbena pogajanja. Budapešta 20. marca. Takozvana dolgotrajna nagodba se je ras bil a. Z avstrijske strani se aahteva sedaj 151 etos nagodba, doČim zahtevajo vsi ogrski .politiki, naj se že v desetih letih uresniči samostojno gospodarsko c t-rinstvo. Zato imsjo ogrski posredovalci določno naročilo, da ne privolijo v pogodbo, ki bi trajala čez deseto leto. Dan a j 20. marca. „N. Fr. Pr." poroča: „Ker je isključeno, da bi se glade nagodbe doseglo spo-razumljenje, razmišljajo v obeh po-sredujočih taborih o kakem provizoriju, ki bi naj sa kratko dobo zagotovil obstoj sedanjega razmerja med obema državnima polovicama, a mad tem bi se nagodbena pogajanja nemoteno nadaljevala." Praga 20. marca. Nagodbena komisija češkega deželnega zbora je predložila deželnemu zboru poziv na vlado, naj se dosedanje trgovinsko in carinske razmerje podaljša, ja trgovinska pogodba do leta 1917 se naj sklene le pod pogojem, da preneha bančni privilegij leta 1910 in da se ne dovolijo pri tem Ogrski nikake gospodarske ali finančne koncesije. HudapeŠta 20. marca. Pri današnji obletnici Kossuthove smrti je imel predsednik gospodarskega odseka državnega zbora grof B a 11 y -any slavnostni govor, kjer je rekel, da današnje razmere spominjajo na dobo, ko je Ludvik Kossuth prvič nastopil za Ogrske neodvisnost. Da se po letu 1910 ustanovi ogrskajbanka, po letu 1917 pa carinski mejniki, je neizogibno, ako hoče Ogrska doseči svojo samostalnost. Vel. Varadin 20. marca. Kongregacija velike županije Bihar je izrekla na predlog bivšega ministrskega predsednika grofa T i s z e sedanji vladi nezaupnico, češ, da ni ničesar storila za industrijo. Iz ruske dume. Petrograd, 20. marca. Pri razpravi, naj se sestavi posebna komisija za pomoč lakoto trpečemu prebivalstvu so razni poslanci pripovedovali strašne reči, kako hudo razsaja lakota v nekaterih pokrajinah. Poslanea donske pokrajine je povedal, da trpe lakoto celo kozaki, ki morajo beraČiti. Po dolgotrajni debati se je razprava o tem predmetu odgodila. Kmetski punti na Rumun-skem. Ornovice, 20. marca. Iz Ru-munije prihajajo čimdalje obupi«ejše vesti. Po ruskih agitatorjih (?) naščuvani kmetje hodijo pojoč v velikih trumah od mesta do mesta ter plenijo židovske trgovine. Trgovina in promet počivata. Kdor le more, zbeži čez avstrijsko mejo. V Icz-k a u u je že več tisoč Židov. Sucava in Oernovice so prenapolnjene z beguni. Sedaj se pomikajo puntarji — nad 2000 oboroženih kmetov — od Zvorestina proti Mihalenju. Židovske družine zapuščajo vse za seboj ter beže na avstrijska tla. BukareŠt 20. marca. Uradno sa poroča, da so v Botusanu napadli kmetje tudi vojaštvo, ki je streljalo ter ubilo štiri, ranilo pa devet oseb. — Položaj je zelo kritičen ter se je bati, da izbruhne splošna kmečka v s t a j a. Nemiri so se razširili skoraj po celi deželi, povsod se kmetje oborožujejo ter gredo nad mesta. Glavno mesto Moldave, Jassy, je obkolilo 30.000 kmetov. Vojaška posadka je preslaba, da bi se jim uprla. Tristo kmetov je naskočilo mesto P azur ari, toda vojaštvo jih je pregnalo. Kmetje sojimeli več mrtvih in ranjenih. Vsa graščinska posestva v okolici so izropaua. Vojni minister je odredil, da se tudi 4. voj mobilizira. Ministrski svet je sklenil, da izroči v nemirnih okrajih policijsko oblast vojaštvu. Poveljnik je general Teli. — Zbornica je dovolila, da se vsi rezervisti skli-čeje na 14 dni. Občni zbor „Slou. plan. dnffloa." „Slov. plan. društvo" je imelo snoČi v „Narodnem Domu" svoj redni letni občni zbor. Pred zborovanjem je fotograf g. I. R o ž u n iz Litije projiciral na skioptikonu serijo pokrajinskih slik iz Kranjske, ki so se odlikovale po svoji zares skrbni izvedbi in čistosti; zlasti lepe so bile slike iz triglavskega pogorja, ki so vzbudile med navzočimi planinci splošno zanimanje in priznanje. V naših šolah se razmeroma zelo malo goji domoznan8tvo in v tem oziru so skoro na zadnjem mestu naše srednje šole. Baš ti zavodi imajo že ponajveč svoje skioptikone, zato bi nasveto-vali, da bi ti zavodi nakupili Rožu-nove diapozitive kot učni pripomoček, s čimer bi pridobili najboljše sredstvo za pouk v domoznanstvu. — Predsednik g. prof. Fr. Orožen je na to ob devetih otvoril občni zbor ter v iskrenih besedah pozdravil zbo-rovalce. V svojem nagovoru je omenjal, da je društveni častni član g. Fr. Kadilnik podaril društvu 7000 kron za svojo kočo na Golici in da sta tudi mestna občina ljubljanska in železniško ministrstvo dovolila znatne podpore: spominjal seje tudi v toplih besedah v preteklem letu umrlih članov ter pozval zborovalce, naj se v znak sožalja dvignejo raz sedeže. 0 društvenem delovanju je poročal tajnik g. oficial Jo s. H a u p t -man. Iz njegovega poročila posnemamo : Društvo je v preteklem poslovnem letu izdatno napredovalo, vsestransko uspešno delovalo ter znatno razširilo svoj delokrog. Koncem lanskega leta je imelo osrednje društvo 619 Članov: vseh podružnic je bilo 17, ki so imele skupaj 2123 udov, da je torej imelo društvo v celem 2 742 članov, za 2 59 več nego v prejšnjem letu. Lani se je ustanovila nova podružnica v Pazinu v Istri, ki prične delovati tekoče leto. Odbor je imel v preteklem poslovnem letu 51 sej in je rešil 881 vlog in dopisov. Dne 31. januarja je odbor priredil poučno-zabavni večer, na katerem je predaval g. dr. Oblak o svojem potovanju po Bosni. Dne 5. avgusta se je otvorila razširjena Orožnova koča, 26. avgusta pa nova pot na Jalovec. Društvo se je udeležilo otvoritve Kamniške koče in bilo zastopano pri raznih izletih svojih podružnic. Odbor je priredil tečaj za gorske vodnike, v katerega se je sprejelo 20 gojencev iz Gorenjske, kamniškega okraja in iz Štajerske. Pri pouku sta sodelovala razen odbornikov osrednjega društva tudi zdravnika dr. Iv. Jenko iz Ljubljane in dr I. Tičar iz Kranjske gore Gojenci so dobili potrebna spričevala in oblast je potrdila vse razen enega za avtorizirane gorske vodnike. Želeti je, da bi se društveniki posluževali le teh vodnikov Društvo je dalo popraviti in na novo napraviti več potov, med katerimi je najvažnejši pot na Jalovec. V Karavankah zlasti na koroški strani se je napravilo 46 napisnih tabel, v triglavskem pogorju 19, v drugih krajih pa 6 V Ukanci ob Bohinjskem jezeru je osrednji odbor kupil obširno, na jako lepem kraju ležečo paroelo za 2500 K in manjšo parcelo na vrhu črne prsti. Odbor se je obrnil do pristojne oblasti z vlogo v obrambo obstoječih planinskih potov in steza preko Karavank ter se pridružil akciji rasnih korporacij za naprave telefonske mreže na Gorenjskem Društvo je izdalo v preteklem letu dve knjižici: „Nova železnica" iz peresa društvenika Maksa KlodiČa vit. Sabladoskega in „Seznam markiranih potov." Društvo so jela vpo-števati tudi tuja planinska društva in mu ponudila vzajemnost glede olajšav naših članov v njihovih kočah in sicer „Societa degli alpinisti Tri-dentini", draždanska sekcija „Touri-sten vereina", Švicarski alpski klub, „bosansko-hercego vinski klub" in „klub Čeških turistov". Odbor je sprejel te ponudbe in sklenil, da prizna enake olajšave kakor svojim članom udom vseh tujih planinskih društev, ako se izkažejo z društvenimi legitimacijami. Več občin na Gorenjskem in v Trenti je poslalo osrednjemu društvu izjavo, s katero daje „Slov. plan. društvu" izključno pravico za planinsko delovanje v ondotnih krajih. Čast takšnim obč. odborom. K tajni-kovemu poročilu se je oglasil za besedo dr. J o s. Kušar iz Kranja, ki je želel, naj bi odbor uvel akcijo, da bi ne prišla vsa gorska pota, stekajoča se k bohinjski železnici v tuje roke. Ko je dal predsednik tozadevno zagotovilo, se je tajnikovo poročilo vzelo odobruje na znanje. Na to je poročal o denarnem prometu g. A. Šu steršiČ. Društvo je imelo v preteklem letu 37 824 K 51 v dohodkov in 37.016 K 92 v stroškov, torej 807 K 59 v prebitka. Med dohodki je nam omeniti te-le vsote: na članarini 3478 K 15 v, za „Planinski Vestnik* 1659 K 32 v, za društvena znamenja, knjižice in razglednice 1176 K *6 v in na dohodkih koč 5640 K 82 t. Med izdatki navajamo upravne stroške s 1368 K 68 v, za nakup zemljišč 2671 K 21 v, za pota 1321 K 82 v, za „Planinski Vestnik" 3062 K 26 v, za inventar in popravo koč 2841 K 53 v in 3643 K 47 v, za izdani knjižici 1302 K 66 v itd. Vse društveno premoženje znaša 45.685 K 26 v, čista imovina pa po odbitku pasiv v znesku po 20.962 K 57 v — 24.702 K 69 v. Proračun izkazuje 17.207 K 5** v dohodkov, stroškov pa 20.450 K 57 v, torej primanjkljaja 3242 K 96 v. V imenu računskih pregledovalcev je poročal kontrolor Lindtner, na Čigar predlog se je dal blagajniku in odbora absolutorij. Dr. S vi gel j je na to utemeljeval svoj predlog, naj se izvoli odsek 5 članov v svrho, da pregleda društvena pravila, prouči razmerje med sedanjim osrednjim odborom in podružnicami in eventuvalno nasvetuje spremembo pravil v tem zmislu, da se ustvari vrhovni centralni odbor. Go- WtT Dalja v prilogi ~W Strohouolcl dveh kron. Zgodovinska povest. (Dalje.) Kržan in Tomo sta hitro delala in kmalu se je pokazal nizek vhod v jamo. Dekletce se je prvo splazilo v temno jamo in užgalo tamkaj pripravljeno svetilo. Kržan in Tomo sta dekletu hitro sledila in po njenem navodilu zadelala vhod zopet s kamenjem. — Pojdita za mano, je reklo dekle in visoko držeč svetilko je lahnih korakov šla po prostorni jami popolnoma sigurno, kakor da je tod doma. Kržan je zapazil, da je svetilka, ki jo je nosilo dekle, srebrna. Sicer tako bistrovidi T)mo pa je to zgrešil; opazoval in ogledoval je samo dekle, ki je korakalo pred njim. Pri velikih železnih vratih se je deklica ustavila. — Naprej ne moremo, je rekla, a dobro bo tudi tukaj. Izročila je Tomu svetilko in ga prosila, naj ji sveti. Tomo ni Se nikdar nobeni ženski tako rad stregel kakor tej deklici. Pomagal ji je prinesti slame in jedil ter steklenic, katerih je bila velika shramba polna, pripravil ji je sedež tik poleg sebe in ji silil jedi in pijače, kakor kaki bolnici. Kržan se je z največjim zanimanjem oziral po podzemski dvorani. Prostor je bil velikanski a na različnih krajih so bili vhodi v druge jame. Posvetil je Kržan tudi na železna vrata, pri katerih se je bilo dekle ustavilo in skoro bi bil omahnil, ko je zagledal resnično mrtvaško glavo, pričvršćeno na vrata, spodaj pa je čital hrvatski napis: Frane Gjačio, kralj pomorskih razbojnikov — smrt tistemu, kdo se dotakne teh vrat. Dvakrat in trikrat je p recital Kržan to svarilo, potem pa je stopil k dekletu, ki je že veselo in brezskrbno smeje se sedelo poleg Toma. — Čuj, deklica, zdaj mi pa povej, kdo si ti, kdo so tvoji ljudje in kaj je sa temi vratmi. Tako osorno in zapovedajoče so se glasile te besede, da se je dekle plaho stisnilo k Tomu. — Kaj je sa temi vratmi, ne vem. V jami sem bila že dostikrat, ko sem c očetom nosila semkaj jedila in vino. — Kdo je tvoj oče? je vprašal Kržan prijaznoj e in se je usedel poleg deklice. — Moj oče je pomorščak je odgovorila deklica. Saj sta tudi vidva — ali ne? — Da, tudi midva sva pomorščaka, je hitro rekel Kržan, da bi udu šil sume, ki so se začeli vzbujati v dekletu. Ali poznaš kralja Gjačića? — Seveda ga poznam, je odgovorilo dekle. Saj je bil že dostikrat pri nas v vasi. Z menoj je bil vedno dober in večkrat mi je rekel, da bom še kdaj velika gospa. — Da, kralj GjaČic je dober, je pritrjeval Kržan, da bi si pridobil popolno zaupanje dekleta. Midva sva bila z njim, ko so naši ljudje napadli turško brodovje pri Nikoziji. Saj si gotovo že kaj čula o tem. — Govori se, da so naši napravili mnogo plena, je rekla deklica. Vsak dan jih pričakujemo, da pridejo domov. Kržan je zdaj vedel, da je dekle hči kakega Gjačićevega pirata in da so prebivalci vasi, ki so jo Torki napadli in užgali, sami piratje. Zdaj mu ni bilo več težko izvedeti od dekleta, kar je hotel, saj je dekle verjelo, da sta tudi Kržan in Tomo pirata. Kar je dekle v svoji nedolžni zaupnosti razodela Kržanu, je tega nad vse zanimalo. V vasi so prebivali Grki in priseljeni Hrvatje. Vsi so bili piratje, in v jami, kjer so se mudili zdaj Kržan in Tomo z deklico, ki je bila utekla turškim vojakom, so imeli piratje svoje skrivališče in svoje shode. Kadar je kralj GjaČit- potreboval kaj več moštva, je prišel semkaj. Piratje so sklicali potem svoje prijatelje, bivajoče po celem obrežju in v tej jami so se izvršili dogovori za velike napade in časih tudi za oele vojne, ki jih je vodil kralj GjaČic. Kržan ni dvomil, da je velik del piratskega plena shranjen za železnimi vratmi, na katera je bil Gjačić napisal tako svarilni napis. Spoznal je, kako velike važnosti je, da je po srečnem slučaju prišel v to podzemsko skrivališče piratov in ogledal si je natančno vse te jame in vsa pota, ki so tekla na različne strani. V tem, ko se je Tomo pogovarjal s dekletom, je Kržan preiskal vse kotičke. Nadel je še več zaprtih vrat in po dolgem iskanju iztaknil tudi kot, kjer se mu je zdelo, da je napravljen drug izhod. Rahlo in previdno je razuietal kamenje in kmalu je bil odkrit izhod na drugem konca hriba. Kržan je stopil iz jame. Zunaj je bila že noč. Nekoliko na strani je ležala vas, ki so jo bili Turki pred nekaj urami vžgali. Plameni so bili že skoro pogasnili in iz ruševin so se dvigali gosti oblaki dima. Kričaje so odhajali turški vojaki z naropanim plenom proti Famagusti, oddaljeni samo dobro uro. Kržan je sklenil, da izbere piratsko jamo za svoje skrivališče in da poskusi potem od tod vtihotapiti se v Famagusto. Prav vesel je bil, da je našel nov vhod v to jamo, kajti zdaj je mogel iti v to jamo kadar je hotel in ne da bi ga opazili piratje, ki so poznali samo vhod, ki ga je bila odprla piratska deklica. Ko se je Kržan vrnil v jamo, je našel Toma in piratsko deklico na istem mestu, kjer ju je bil prej zapustil. Tomo je imel svojo roko ovito okrog dekleta in je Kržanu, ko je ta stopil pred njega, pomembno Priloga „Slovenakesm Harođa" il 66, flae 21. marca 19B7. vornik je v svojih izvajanjih zlasti ostro kritiko val razmerje osrednjega odbora k podružnicam; njegova izvajanja je pobijal društveni podpredsednik g. dr. F r. T o m i n š e k. O predmetu se je razvila dolga debata, ki so se je udeležili še gg. Trstenjak, Lindtner in ing. S kalj er ne. Dr. Švigljev predlog je bil sprejet in v odsek so se izvolili gg. Lindtner, dr. P. Skaberne, Skušek, dr. Š vi gel j in Anton Trstenjak, za odborniškega informatorja pa A. Šusteršič. Na to je interpeliral g. dr. Š vi gel j v imenu dr. J. C. Oblaka odbor: 1.) zakaj ni sklical v zmislu sklepa lanskega občnega zbora poleti občnega zbora na Jesenicah; 2 ) zakaj je sklical to zborovanje n* tako neugoden dan, da se ga zunanji Člani ne morejo udeležiti; 3.) zakaj je tako malo storil za interese slovenskega planinstva ob novi železniški progi in 4) zakaj ni dal popraviti „Trig'avske koče", v svojem imenu je pa dr. vi gel j vprašal odbor, zakaj ni bilo društvo zastopano pri pogrebu pesnika Gregorčiča. Na interpelacije je odgovarjal predsednik g. Fr. Orožen, ki je zlasti nug'ašal, da je društvo zastopal pri Gregorčičevem pogrebu častni član g. J. Aljaž. Koncem zborovanja je g. dr. Švigelj še predla gal, naj se dovoli akad. krožku Češke podružnice vsaj 200 K podpore za zgradbo poti na Mangart. Po daljši debati je bil ta predlog odklonjen in predsednik je zaključil občni zbor. Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. marca. — Imenitno jih farbajo. Kleri kalci sedt*j ob agitaciji za svoje lepe poslance rabijo vsa mogoča sredstva. Delavcem obljubujejo zvišanje plač, obrtnikom razne obrtne ugodnosti, kmetu znižanje davka itd. Kdor klerikalcem to verjame, mora biti napol idijot, aH pa tako zloben lažnik, kot so klerikalci sami. Dr. Krek je v Kamniku zabavljal proti rkanclijam". Znano je, da je dr. Žlindra vpil, da uradniki žro in žro. Tudi ob teh volitvah poje kmetu ta struna. Kako pa kmetje razumejo to, če se pravi, da je preveč „uradnikov, da drug drugemu delajo dren", to nam pove tale zgled preprostega kmetica, ki seveda ne zna ne pisati ne brati, tedaj je gotove slišal druge govoriti o tem: -Naši poslanci bodo naredili tako na Dunaju, da bo manj tistih škricev po kanclijah. V Ljubljani bo deta samo dva davek pobirala. Tudi sodnikov ne bode toliko. Ta male davke bodo župani pobirali in ta male tožbe bodo tudi kar pri županu." To so doslovne besede nekega kmetica, Janeza Aliča, vulgo iSemica iz Ločnice pri bori. Ta možiček, ki je čisto priprost kmet in zraven kuhar kolomaza (šmirkuhar), si gotovo ni tega sam izmislil, pač pa je na shodu in ob drugih prilikah slišal take govore, ki si jih je dobro zapomnil, ker so mu ugajale, da bi bilo manj „p'ačanih škricev". S tem agitira sedaj okoli in brez dvoma gotovo lahko pridobi nevednega kmeta, Češ, potem ko bode manj škricev po kanolijah, bodo pa manjši davki. To vleče kmeta še najbolj. To agitaoijo se seveda zanesli le duhovniki med ljudi. — Škofov „profesor" aH »Slovencev11 triglodlL „čujte, kako je to res čudno in znak iz nebes. Ravno v času, ko sem pred tabernakelnom zdihoval, naj se mi oglase duhovniki, sposobni za učiteljsko službo, ravno ta čas so se mi zglasili. Da, eden mi piše: „ne vem, kako to, da mi te dni nekaj pero v roke sili, naj se vam ponudim za profesorja". . . . Ali to ni uslišana molitev! (nDva pastirska lista in nekoliko o dogodkih v Lurdu". A. Bonaventura, škof ljubljanski. V Ljubljani 1899 pag. IV.) Iz graških d jaških krogov se nam poroča: Znani „škofov profesor" in brat še bolj znanega jagra za dotami in politiko, kranjskega prof. Jarca, ki je radi svojega rogovilenja vsem gra-šk m dijakom še dobro v spominu, g. A. Jarc, je imel že v drugič veliko smolo s profesorskim izpitom. Res čudno je to, samo zagonetka nam je ali je to: znak iz nebes, ali škofovo „jamraj ne" pred tabernakelnom, ali usli-šaua molitev. Mogoče pa, da ne eno ne drogo, ampak, da škofovo „jamraj ne" prav nič ne pomaga in so to vse drugi znaki iz nebes, kajti končno so vendarle nebeški znaki. Pa vendar ni bil mogoče g. Jarc oni, kateremu ni dalo pero v roki miru, sicer se pa to pri rškofovih profesorjih" ne more določiti. Res, veliko smolo ima škof s svojimi „profesorji" a vkljub temu so le rprofesorji", vkljub temu so škofovi zavodi le najboljši, vkljub temu so celo dobili — pravico javnosti. Za g. Jarca bi pa bilo bolje, ako bi v Gradcu manj srboritil. Pa vendar ni on „SlovenČev" naravoslovni učenjak, ki pričenja vretenčarje šele po ribah in postavlja hipoteze o trigloditih. Po „Slovenčevih" naravoslovnih noticah in informacijah soditi to ni izključeno. Prosi si tihega sožalja. za škofovega „profesorja" in „Slovenčevega" triglodita. Priporočamo škofovo rjamrajne" pred tabernakelnom vdanim in vernim bačkom v pobožno molitev, da bo imelo več uspeha. — Nesmiselna navada. Čudimo se preprostemu ljudstvu, da duhovniku izkazuje za vse stvari največje če-ščenje in spoštovanje. Popolnoma nič se ni treba čuditi temu. Saj med izobraženci, in to pri odločnih napreduj akih, vidimo, da oni duhovščini v privatnem življenju preveliko čast izkazujejo. Opozorili smo zadnjič na naslove „častiti in prečastiti". Danes pa omenimo to-le: Ukoreninjena je čisto uepotrebna navada v kondo-lenčnih zahvalah (po umrlih), da se povsod zahvaljujejo prečastiti duh v-ščini. Cemu to ? Saj si pusti ta „pre-častita duhovščina" pošteno plačati ves trud pri pogrebu. Nedavno se je v neki zahvali bralo: . . . zahvalo prečastiti duhovŠčiui, kakor tudi učitelj- namežikal ter mu dajal znamenja, naj niče-ar ne vprašuje. — Čas je, da odi deva, prijatelj, je rekel Kržan, ki je dobro umel Tomovo namigavanje. Ponoči prideva najlaglje na svoj cilj. Tomo se je ustavljal in tudi dekle je Kržanu prigovarjalo, naj ostane. Toda Kržanu se je mudilo in tako je Tomo moral vzeti slovo od svojega dekleta. Ker je slovesno prisegel, da se vrne in da popelje dekle s seboj v Primorje, je_bilo slovo laglje, kot je sam mislil. Ko sta Kržan in Tomo jezdila po primitivnih potih proti Famagusti, se je Tomo ves čas polglasno smejal ter končno dosegel, da ga je Kržan vprašal, kaj mu je. — Izvrstno sem opravil, prav izvrstno, je začel pripovedovati Tomo. To piratsko dekle mi je priseglo večno ljubezen. — S tem ti je seveda mnogo pomagano. — Da, pomagano mi je, milostivi gospod, in Vam tudi. Pa Še dobro pomagano. Kar mi je dekle povedalo, je vredno celo ladjo suhega zlata — Govori vendar! Kaj ti je dekle povedalo? — Razodelo mi je, kje imajo tukajšnji piratje skrite svoje zaklade. — To vem že davno, je zauič-ljivo rekel Kržan, ki se je takoj spomnil mrtvaške glave in GjačiČe-vega svarilnega napisa v jami. — Ničesar ne veste. Če mislite, da za tistimi železnimi vratmi v jami, se motite. Kje torej? — V Famagusti sami pod grško cerkvijo. Moja ljubica mi je povedala ne le, kje je piratski zaklad, nego mi je tudi povedala, kako prideva lahko v Famagusto, ne da bi naju kdo videl. Kržan je samega začudenja zadržal konja. Ni mogoče! — Da, da, tako je, pa nič drugače, še danes bodeva spala na mehkih posteljah v Famagusti. — Razloži mi vendar, kako in kaj. — Pred Famagusto je vodnjak. Iz tega vodnjaka vodi skriven rov v mesto do grške cerkve. Tam je malo skladišče iz katerega se pride v cerkveno mrtvašnico. Piratje se bavijo tudi s tihotapstvom in so pred vojno spravljali po tej poti blago v mesto in iz mesta. Le idite z menoj. Moja najnovejša ljubica mi je vse tako popisala, da ne moreva zgrešiti pota. Še nocoj bodeva v Famagusti. (Dalje prih.) stvu sa ganljivo petje ... In (nota bene!) preČastita duhovščina je bila plačana, učitelji pa so prišli po več ur daleč v najgršem vremenu in so peli zastonj iz prijaznosti, vendar gre plačani prečastiti duhovščini prej zahvala, kakor drugim, ki so se zastonj trudili. Kdor bi se čutil pri tem prizadet, naj ne zameri, ker to ne leti na nobeno osebo, temveč na občno razvado. Le nikar ne hinavščine! Dajmo čast komur gre čast, in zahvalo, kdor jo zasluži! Proti duhovščini smo lahko vljudni, prijazni itd., kakor je dotičnik, toda klečeplaziti ni treba. Treba je začeti osebno ločitev od cerkve, predno se izvrši ločitev cerkve od drŽave. Kdor pa drugače dela kakor govori, tak tudi nima pravioe šteti se med odkritosrčneže, in vendar je v prvi vrsti, da v vseh rečeh nastopamo od krito in neustrašeno za prave ideje in smotre. — Krčmar Dacha In njegova Žena sta srdita sovražnika našega lista, ker smo Dachsu, ko je preveč rogovilil za klerikaloe, stopili na kurja očesa. Posebno huda je ta jeza od volitev v trgovsko zbornico in pa zlasti od tedaj, ko je Dachs vsled našega postopanja nehal biti predsednik pevskega društva „Ljubljane." Dachsovka je daleč naokrog znana zaradi svojega urnega jezika. Noben liberalec ni varen pred njo. Nedavno tega je bila zaradi svojega grdega jezika klicana na policijo, kjer bi jo bili radi opravljanja nekega višjega uradnika lahko strogo kaznovali, pa so ji za tistikrat milostno prizanesli. Posebno obira Dachsovka Člane našega uredništva. Ko je bila proti Dachsu na obrtni oblasti in pri sodniji preiskava zaradi ravnanja s posli in smo mi o tem poročali, je prišla prvič v naše uredništvo, ter stresala svoj grdi jezik, kar se je dalo. Nedavno tega je pred pričami grozila, da bo „Slov. Naroda" urednikom „gobee razbila," pa če bi bila tudi potem zaprta. Zaradi tega izreka in drugih opravljanj smo jo zadnjič nekoliko pošegetali češ, da je jezikava. Na to je v ponedeljek prišla v redakcijo. Razsajala je iz razgrajala, psovala in tulila tako, kakor bi bila pijana. Poživljali smo jo, naj nas toži in ji ukazovali, naj se odstrani, a ni hotela iti in ni hotela, bele ko smo ji zagrozili, da j) z brahijalno silo ven vržemo, je šla in sicer sama. ^Slo-venecu laže, trdeč, da je bila Dachsovka osuvana. Nihče se Dachsovke ni dotaknil. Šla je zmerjaje in zaprla vrata, čez nekaj trenotkov — morala je biti že na stopnicah —- pa se je vrnila in vnovič se je usula iz njenih ust ploha najsurovejših psovk. Eden gospodov iz uredništva je stopil za njo, da bi jo pognal po stopnicah. Dachsovka je * pesto udarila po njem in potem stekla po stopnicah. Tekla je tako Čvrsto in hitro, da je ni mogel doiti gospod, ki ji je sledil, da bi jo izročil policiji. Ženica se zdaj pač boji, da bo zaprta, zato laže, da je bila osuvana in si misli s kakim simuliranjem pomagati iz zadrege. V zahvalo za notico v „Slovencu" je Dachs peljal Štefeta s fijaker jem na sprehod. V „Slovenčevi" tozadevni notici je nekaj, kar je treba posebe pribiti. „Slovenec" direktno Ščuje na dejanske napade na naše uredništvo. Za nas ni dvomov, da so tudi Dachsovko naščuvali klerikalci. Ko je bila namreč prvič pri nas, je sama izblebetala, da ji je Kregar svetoval, naj gre k nam razgrajat. No, „Slovenčevega" Šču-vanja nas ni strah. Napadalcev se bomo že znali ubraniti pa če pride tudi cela tobačna tovarna „Slovenec" pa si naj zapomni, da ni v „Kat. tiskarno" in v škofijo nič dlje, kakor v BNar. tiskarno." — Nesrečen poročevalec. Na shod naprednih kmetov v Št. Peter so klerikalci poslali kot poročevalca enega svojih „Daničarjev", nekega K. Kmetje so si ogledovali „SlovenČe-vega" poročevalca kakor kako neznano zverino in ga hodili radovedni opazovat, Čaš, takile so tisti, ki iz „Ka-toliške tiskarne" trosijo v svet o nas toliko laži. „DaniČar" je hotel celo agitirati in prigovarjal možem, naj gredo domov ter pridejo raje prihodnjo nedeljo, ko bo Nsoe Žitnik v Št. Petru kakor opica ponovil, kar se bo danes tu govorilo. Kmetje pa so reveža neusmiljeno vlekli. Poštenega žurnalista bi bili pustili v miru, a tega človeka so si izbrali za tarčo dovtipov, ker je prav po daničarski morali tajil, da ni in ne bo poročal v „Slovenca", Čeravno so ga vsi kot klerikalca že po obrazu na 60 korakov spoznali. Na večer je prišel poročevalec, ki je svojega gospodarja zatajil, malo korajžen v vagon. Komaj zasliši v sosednem vagonu ženski smeh, jo katoliški kavalir mahne k lepšemu spolu, a neroda se v gin je nosti zaleti v okno ter ga ubije. Ker pa menda katoliški vitez plačati ni mogel, je začel tajiti, da ni ubil okna. Sprevodnik ga aretira in žene v Ljubljani k načelniku postaje, kjer je Daničar zopet tajil. Seveda se je sprevodnikovi besedi bolj verjelo kot katoliškemu akademiku in „Slovenče-vemu" poročevalcu. Zagrozdo se mu je z aretacijo. Sedaj je prišlo na dan, da revček nima denarja, in prijazen gospod je zanj založil vsoto za razbito okno. — Uvrstitev uradnih krajev v razrede aktivitetnih doklad državnih uradnikov. Današnja „Wi3-ner Zeitung" priobčuje razglas skupnega ministrstva glede uvrstitve uradnih krajev v razrede 1 do 3 aktivitetnih doklad državnih uradnikov. Ljubljana je uvrščena v 3. razred. — Odlikovanje. Višji poštni kontrolor Franc Raspotnik v Trstu je povodom svojega umirovljenja dobil naslov poštnega ravnatelja. — Iz železniftke službe na Koroškem. Železniški pristav g. I. Ahazhizh je premeščen k beljaški direkciji, aspirant g. Egon Žitek v Brezah pa na postajo Vrata pri Pod-kloštru. — ¥ istrski deželni Šolski svet je imenovan za ostalo funkcijsko dobo poreški dekan Rismondo. — Vojaške vesti. Rezervnih asi-stenčnih zdravnikov namestniki dr. Viktor Babnik, dr. Franc Jen-čik in dr. Benjamin Ipavic so imenovani za asistenčne zdravnike v rezervi. — Iz pisarne slovenskega gledališča. Noaoj (nepar) se uprizori kot častni večer velezaslužnega opernega kapelnika, g. H. Beniška, prvič v sezoni Parmova opera „Kse-nija", po kateri se poje radi hripa-vosti gosp. Raneka Mascagnijeva „Cavalleria rustičan a~ in ne Leoncavallovi „Glumačia. Dramsko osobje pripravlja za svojo benefično predstavo Fr. Ks. Meškovo izvirno noviteto nNa smrt obsojeni*. — Slovenska opera na Hrvatskem, člani slovenske opere prirede, kakor smo že poročali, tekom letošnjih gledališčnih počitnic operne predstave po raznih mestih Hrvatske. Svoje gostovanje prično 2. aprila v Varaždinu. Pelo se bode te-le opere: „Trubadur", „Lucia di Lamermoor", „Rigoletto", „Ksenija", „Lepa Gala-teja", „Faust" in „Nikola Zrinjski". Operni ensemble obstoji iz teh-le dam in gospodov: primadona Maruša Skalova, altistinja M. Perš-lova, subreta Vida Kočevar-jeva, Ernst vitez Cammarota, J. Ourednik, Julij Betetto, Adolf Ranek, R. Bukšek in J Zach. Ravnateljstvo ensembla je prevzel vitez Cammarota. — Jana Lega nagrobni spomenik. Dodatno k pozivu odbora, ki se je osnoval v Pragi z namenom, postaviti Janu Legu dostojen nagrobni spomenik, poročamo, da sprejema v Ljubljani doneske v to svrho gospod župan Ivan Hribar. Nadejamo se, da slovenski rodoljubje, ki so poznali plemenito d lovanje umrlega velikega prijatelja Slovencev in osobito slovenske mladine, izkažejo s tem svojo hvaležnost blagemu pokojniku, da žrtvujejo primeren donesek za nagrobni spomenik, to pa tembolj, ker se ima .eventualni prebitek preko stroškov povsem skromno projekto-vanega nagrobnega spomenika porabiti v smislu delovanja Jana Lega kot nagrada za najbolje slovenske mladinske spise. — Družinski večer „Narodne Čitalnice" ljubljanske se je v ponedeljek v mali dvorani .Narodnega doma" v vsakem oziru kar nailepše obnesel. Spored je bil raznovrsten in zato že zaradi tega splošno zabaven. Izmed pevskih točk naj omenimo le Goldmarkov „StudenČek", ki ga je pela ga. dr. Ferjančičeva in Valentinovo .Molitev" is „Fausta" ter Griegov „Jaz te ljubim", ki ju je pel g. dr. G v i d o n Sernee. Pevka in pevec sta pela s popolno dovršenostjo in žela zato obilno pohvale od navdušenega občinstva. Proizvajanje igralnih točk je kazalo veliko iz vež-banost in izurjenost na klavirju, oziroma harmoniju in goslih. Zlasti gdč. Poljančeva je igralo izborno in s fino preciznostjo. Rouvierjeva veseloigra „Lou" je izzvala obilno prisrčnega smeha in dokazala, da so bile vlege v spretnih in veščih rokah igralcev. Nato se je vršil ples, ki je z veo živahnostjo trajal do jutranjih ur. Za jedi in pijače je vestno skrbel restavrater g. Kržišnik, ki je pač veliko pripomogel, da se je ta družinski večer izvršil v popolno zadovoljstvo tako aranžerjev kakor občinstva, ki ga je v prav lepem Številu obiskalo. — Ljubljanska skupina železniških uradnikov je imela v torek ob mnogoštevilni udeležbi svoj izredni občni zbor v hotelu Južni kolodvor. Zborovanje je otvoril predsednik g. NegovetiČ, kije pozdravil v iskrenih besedah vse navzoče, zlasti pa g. Stroja kot odposlanca iz Gorice in g. Kej ž ar j a kot odposlanca iz Maribora. Izvenljub'janski kolegi so prišli s postaj Zalog, Litija, Zagorje, Hrastnik, Trbovlje, Zidani most, Postojna, Rakek in Št. Peter. Na dnevnem redu je bil razgovor o regulaciji plač s 1. julijem t. 1. pri južni železnici. G. NegovetiČ je naznanil, da namerava generalno ravnateljstvo na Dunaju dati le malenkostni priboljšek. Da bo videlo, da ta priboljšek nikakor ne odgovarja delu in naporu uradništva, je potrebno, da zve, koliko morajo delati železniški uradniki. Uradniki južne železnice delajo po 18 ur na dan, pri tem so pa še vedno v nevarnosti, da pridejo v kako kazensko preiskavo. Načelnik na progi se ne more nikamor ganiti. Dolžnost Južne železnice je, da vestno delo vestno plača. Plače železniških uslužbencev se morajo urediti, s podporami se ne da izhajati. V dosego tega treba sloge med železniškimi uradniki. (Odobravanje ) G. Borštnar je poročal nato, da je leta 1900. Južna železnica zboljšala plače za cele štiri goldinarje, januarja 1905 pa izplačala dvojno plačo! To je bila vsa regulacija! Dosedanja zahteva po izboljšanju za 400 K ostane še vedno enaka, dokler se ne doseže. Na zborovanje na Dunaj bo treba odposlati delegate. V debato so nato posegli gg. Verstovšek, Kej žar, Stroj in drugi. Prvi je zahteval odločen nastop proti nameravanemu zboljšanju Južne železnice za 10%. G. K e j ž a r je kot odposlanec mariborsko-graške skupine izjavil, da se žel. uradništvo zadovoli le z regulacijo 400 K. Direkcija Južne železnice se mora posvetovati s svojimi uradniki. 7. aprila naj se skliče v Mariboru zborovanje, katerega se je treba vsem udeležiti. G. Stroj je protestiral proti nameravanemu zborovanju na Dunaju 23. marca in želi, da bi se to zborovanje vršilo v Mariboru. Nato je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: 1. dunajski skupini se brzojavi, da se zahteva preložitev zborovalnega dneva 23. t. m.; 2. zahteva se le zvišanje plač za 400 K; v druge nasvete ali predloge se ni spuščati, pri tem se naj pa obdrži zahteva, da ostanejo v navadi dosedanji pomaknitveni termini; 3. sklep je javiti vsem skupinam. Za delegata sta se določila g. Štefin z Zidanega mosta za progo in g. Borštnar za Ljubljano. Imata popolnoma proste roke in se jima je izreklo polno zaupanje v vestno izvršitev njunih nalog. Sklenilo se je nato, da se skupine medsebojno udeležujejo svojih sestankov in tudi onih državne železnice. Ko seje nato določil še shod v Mariboru, se je g. NegovetiČ zahvalil za obilno udeležbo in zaključil zborovanje. — II. skupina društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov ima v soboto, dne 23. t. m., ob 7. uri zvečer v gostilniških prostorih g. Avguština Zajca v Sodnij-skih ulicah svojo odborovo sejo. Po odborovi seji vrši se takoj seja pripravljalnega odbora za koncert dne 19. maja t. 1 , kateri seji bode prisostvoval predsednik osrednjega društva iz Celja. Pri tej seji se bodo določili govorniki za shod dne 19. maja t. 1. in razdelili dotični referati. Po seji se vrši društveni večer. Z ozirom na važnost se prosi obilne udeležbe teh sej ter se k nji vabijo vsi Člani društva in nečlani. — ,.Glasbeni Matici11 je darovalo Obrtno pomožuo društvo v Ljubljani 20 K in posojilnica v Ribnioi 50 K. „Glasbeni Mstici" je plačal na zahtevo g. Jordana Hugona, trg. so-trudnika v Ljubljani, neki Dirnplat*, ki je v hotelu „Ilirija" prepeval „Die Wacht am Rheinu, potem pa, ko ga je g. Jordan zaradi tega ukoril, Še zmerjal g Jordana — kot globo znesek po 10 K. — iiFržovček". Piše se nam: Neki nemški pregovor pravi: „Nichta g«ht schwerer verloren. als ein guter Spitzname." Starega Gostinčarja so včasih zvali dosledno le: „Fržovček". — To je bilo v tistih časih, ko je bil Se pri rajnem Mihi Pakicu za Ribni-cana (je izučen za to) in potem imel tudi svojo trgovino — pa le malo Časa — tara kjer je sedaj BonaČevo skladišče (Šeleuburgove ulice štev. 6) Ko je sftbo robo popustil in šel — menda takoj na to — v prediluico za priganjača, je njegov priimek prišel malo iz spomina, torta i z g u b i 1 se ni — „Matica Slovenska". Z ve seljem konstatiramo, kako so se hrvatski listi začeli zanimuti za našo Matico Naznanila sta letošnje knj ge in „Matico 61ovenskou priporočila na pr. v Oseku „Narodna Oorana" in „Fruškogoraott, obširno je še v „Hrv kujižiiici" izpregovorila „Narodua Obrana", a zadnji čas je priuesel ug^edui zagrebški dnevnik rHrvat-sRa" par podlistkov o letošnjih knji gah naše Matice. — Družbe sv. Cirila in Metoda pomladanske razgledni ce ima že na prodaj trgovina Ivan Bo-nač. Priljubile se bodo posebno še naši mladini tu naslikane skupine pO cveticah skakajočih manjših in iz knjig beročih večih otrok. — Simona Jenka razglednicam podpisano pomlainje bodrilo pa tudi vam odrastlim prikliče spomin teh vaših tu vpodob-ljenih zlatih let. — Zveza kranjskih mlinov Pripravljalni odbor vljudno vabi vse ceEJ- gg- interesente k ustanovnemu občnemu zboru „Zveze kranjskih mlinovu na dan 23. marca 1907 ob 10. uri dopoldne v mali dvorani „Mestnega doma" v Ljubljani, Cesarja Josipa trg, z naslednjim dnevnim redom: 1.) Nagovor predsednika piipravljalnega odbora, 2) vpisovanje Članov, 3.) volitev odbora, 4) slučajnosti. Ker je ustanovljena zveza velike važnosti in koristi za obstoj mlinskega obrta, je upati, da bo vsak mlinar na Kranjskem pristopil k temu društvu, kajti znižana vozna tarifa za žito, kakor jo imajo večji mlini, ki zmeljejo na leto najmanj 200 vagonov, dovoli Južna železnica tudi „Zvezi kranjskih mlinov", torej so tudi manjši mlinarji, ako so Člani zveze, lahko deležni te ugodnosti. V slučaju, da bi se kateri gospodov ne mogel udeležiti občnega zbora, blagovoli naj naznaniti svoj pristop k zvezi predsedniku pripravljalnega odbora gosp. Ivanu Knezu v Ljubljani ter obenem priložiti kct vpisnino 1 K v znamkah. Članarina se bo pozneje odmerila po velikosti podjetja, in sicer v zmislu pravil od 2 do 10 kron na leto. — Društvo za varstvo avstrijskega vinarstva na Dunaju priredi dne 26. t. m. posebno vinsko pokušnjo raznih avstrijskih vin in izjemoma tudi nekaterih k tajskih, katera pošljeta brata barona M. in A. Babo iz svojih vinogradov v pokrajini Šantung. Ta piiredba ne bo javna, ampak popolnoma strokovnega in trgovinskega značaja, zato se je udeleže le vabljene osebe. Udeležni-kov bo 95, med njimi tudi g Fran GombaČ, vinski komisar za Kranjsko, ki bo uredil kranjska vina za pokušnjo in dajal potrebua p jasnila. — Gospodarstvo po klerikalni metodi. K včerajšnjemu poročilu o občnem zboru bratovštine *v. J ž-fa pripominjamo, da je jemal denar iz hranili_ice Primož Velkavrh in ne Pavel Velkavrh Primož Velkavrh je bil napovedovalec in brat Pavlov. — Nedopustni dostavki na tiskovinah! katere se razpošiljajo potom poŠte. C kr. poštno ravnateljstvo nam piše: Opazilo seje, da se skušajo trgovci tako izogniti zvišani poštnini za loko pisma, da se poslužujejo dovoljenja, dostavljati tiskovinam pisane stavke v obsegu petih besed na nedopusten način, česar posledica je, da se zavračajo dotične pošiljatve. Radi tega se občinstvo v svojo lastno korist na to opozarja, da je po terifu glede pisemske pošte samo dovoljeno dostavljati tiskanim vizitnicam pozdrave, voščila, zahvale, sož^lja ter druge izraze vljudnosti v največ petih besedah; obenem se m glasa, da se tiskovine z nedopustnimi izpremembami in dostavki ne odpošiljajo in po okoliščinah lahko povzroče dohodarstveno kazensko postopanje. — Častno svetinjo za 401etno zvesto Službovanje je dobila Marija Šefic, okrajna babica v Rudniku. — V šoli na Studencu-Igu je bil 18. t. m. sestanek učitejjstva z roditelji. Nadučitelj g. Fr. Trošt je obrazložil namen sestanka, na kar je gdč. J. Zemljanova predavala o temi: „Otroci naši biseri— varujte jih", gdč. Jamšek pa je predavala o važnosti in koristi ženskih ročnih del. Navzoči roditelji so z zanimanjem sledili predavanju ter obljubili priti Še mnogokrat k takim sestankom. — Vlak jo povozil 13. t. m. postajnega slugo Ivana A vse a v Zalogu, kakor je bilo že naznanjeno. Avsec je predvčerajšnjim umrl v dež. bolnišnici za poškodbami. — V gozdu Je zgorela. 761etna nekoliko slaboumna Apolonija Ro- I mek iz Brda pri Doleh, okraj Litija, je šla v gozd, kjer je nabrala listja in suhi j adi in jo zažgala. Vsled ne-previdnosti se ji je vnela obleka in je ženska dobila take opekline, da je čez pol ure umrla — Potar v Borovnici. Danes je pogorel v Borovnici Majaronov (Suhodolnikov) kozolec z vso zalogo vred Ker je bil velik vihar, se je ogenj hitro razširil in nastal je mahoma velikanski požar. Kako je ogenj nastal, se še ne ve. — Konzorcij za zgradbo železnice Vrhnika-Idrija-Sv. Lucija sklicuje na Marijin praznik dne 25. t. m. ob 1 uri popoldne v hotel „Vugau v Sv. Luciji na Goriškem iaven shod interesentov Na tem shodu bosta poročala ljub janski župan gosp. Ivan Hribar in zastopnik deželnega odbora goriškega. Vsi interesenti se vabijo, da se tega velevažnega shoda udeleže v največjem številu. — Ces. kr. kmetijska dražba kranjska priredi pri mlekarski za drugi na Vrhniki trimesečni mlekarski tečaj, ki se prične dne 1. aprila t 1. Vodil bo pouk mlekarski nadzornik g. Legvart, praktična dela pa kazal deželni mlekar gosp. Mastna k. Knjigovodstvo, računstvo in spise, v kolikor so ti predmeti v zvezi z mlekarstvom, bo učil eden izmed ljudskih učiteljev na Vrhniki. Pri teoretiškem pouku bo sodeloval tudi ravnatelj g. G-. Pir o. Namen temu tečaju je, po-polniti mlekarstvo sploh, zlasti pa izdelovanje finega presnega mas a. Udeleženci bodo imeli brezplačno stanovanje v poslopju vrhniške mlekarne in prejmejo tudi nekaj podpore za potrebno hrano. Mlekarska zadruga je dala vse svoje prostore brezplačno na razpolago, deželni odbor pa je naklonil 1000 K za ta tečaj. — Mestni hranilnici v Idriji je deželna vlada potrdila pravila. Hranilnica prične v najkrajšem času s poslovanjem. — Dramatično društvo v Idriji priredi v petek, dne 22. t. m ob b. uri zvečer v veliki čitalnični dvorani Schillerjevo žaloigro v petih dejanjih rR a z b o j niki". Glavne vloge so v rokah najboljših idrijskih diletantov. Kostume posodi iz prijaznosti inten-danca slovenskega gledališča v Ljubljani. Igri je zagotovljen popolen uspeh. — Smrt V gostilni. 641etni železniški delavec Martin Ileršič je 17. t. m. umrl v gostilni Matevža Stržaja na Rakeku, ko je spil tri osminke litra slivovke in zaspal pri mizi. Zadela ga je kap. — Iz Mislinjske doline se nam piše: Za dan sv. Jožefa je bil napo vedan javen shod narodne stranke v Slovenjem gradcu. Razposlala so se v ta namen osebna vabila in obilo lepakov. Ali — nesrečni lepaki ! Kar grizli so jih raz sten . . . samo da bi ljudstvo ne izvedelo za shod narodne stranke. Naš Berk je velik politik. Leta od hiše do hiše in pregovarja ljudi, naj se shoda ne udeleže, ter jim pridiguje o dobrotah kmečke zveze. Pa kako on to stvar razume. NVki domačin je rekel: Skoda, da ni Berk kak ministrski predsednik, da so baš le v Bolgariji prazna taka mesta. — Gregorčičev večerje prire dila Čitalnica v Škofji Loki. O tem se nam piše od tam: Dvoraua je bila polna odličnega občinstva; posebno so bile dame mnogobrojno zastopane. TVga mi seveda ni treba ome jati, da izmed duhovnikov ni bilo nikogar navzočega. Vse pevske točke so se izvršile jako dobro pod vodstvom iz-boruega pevovonje g. sodnega ad-junkta Deva. G. Dev je muzik, ki se zna uglobiti v duh dotičnih skladb in ki ume kar elektrizirati svoje pevke in pevce. Posebno je briljiral mešani zbor. Smelo trdim, da nastopi loški mešani zbor lahko z uspehom v vsakem mestu. Čast g Devu, ki se ravna po navodilu Gregorčičevem: Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan! Tudi druge točke snoreda so se izvršile dobro in točno. Omeniti moram posebno predavanje „Simon Gregorčič", ki ga je imel zdravnik g. dr. K. Z a kraj še k. V kratkih obrisih nam je podal življenjepis Gregorčičev ter s finim poznanjem ocenjeval pesniško vrednost njegovih pesmi. S pikro satiro je tudi apostrofiral Gregorčičeve grajalce, zlasti znanega dr. Mahniča. Želeti bi bilo, da nam vrli Ločanje še večkrat napravijo tako veselico; moči imajo obilnih in vrlih! — Nekaj je vendar, kar mi pri nedeljskem koncertu v Škofji Loki ni ugajalo in to je tista Gregorčičeva slika, ki je visela na odru. Gregorčiča sem poznal osebno in sem njegov rojak, bil sem tudi nekoč njegov gost; a verjemite mi, kar nič ni bil podoben tisti — figuri! Sicer pa rad priznavam, da je težko dobiti dobro pogojeno sliko velikega pesnika; zakaj imel je neko nasprotnost do fotografiranja. Mislim vendar, da bi lahko dobili vsaj boljšo pesnikovo sliko potom natečaja, kar je tudi že priporočal „Slov. Narod". — Konkurs razglaša deželno sodišče nad premoženjem umrlega trgovoaKarla Fabianija v Kranju. Začasni upravitelj mase je gosp. dr. Valentin otempihar. — Krajevni muzej misli ustanoviti „Olepševalno društvo" v Laškem trgu. Drultvo ima v ta namen že mnogo predmetov is rimskih časov in srednjega veka na razpolago. — Sam 10 le javil infante-rist Robert P i r k o v i Č, ki je ušel od postaje v Celju. Prišel je do Maribora. — Koleaar ponesrečil. Ključavničarski pomočnik L Petek v Mariboru je padel s kolesa s tako silo, da je obležal nezavesten. Pre tresel si je možgane. Bil je nekoliko pijan, ko se peljal. — Nesreča s avtomobilom. V nedeljo popoldne se je v Mariboru zaletel avtomobil, v katerem se je peljalo več oseb, v neko drevo, da so vsi padli iz njega. Voditelj avtomobila mehanik Masten je bil nekoliko pijan in je napol mrtev obležal. Prepeljali so ga v bolnišnico. Težko da bi okreval. — Več oseb je zastrupila Ana Leitinger pri Sv. Ož-boltu blizu Jesenic na Štajerskem. Hudodelko so zaprli. — Bol med kulturonoscL Na praznik sv. Jožefa so se v Gradcu v restavraciji na južnem kolodvoru zbili Nemci in Lahi. Boj je bil hud. Mize, stoli, noži, palice, vse je delovalo v obrambo razžaljene kulture. Ko je pridrla policija in drugo uniformirano moštvo s kolodvora, so pometali Lahe na prosto, tako da so na pozorišču ostali samo krvavi junaški Nemci. In zopet je izvršeno veliko nemško-laško „kulturno" delo! — Pevsko in glasbeno društvo V Borici priredi v dvorani „Tr-govskega doma" v nedeljo, dne 24. marca za redni 10. koncert veliki oratorij češkega skladatelja Antona Dvofaka Stabat Mater, polni zbor, soli in orkester. — V vodnjak Jo padla v Kon-tovelu na Goriškem 201etna Marija P i n t a r, ko j» zajemala vodo iz njega. Utonila je. — Izginil Je 361etni uradnik Dreherjeve pivovarne v Gradišču ob Soči RudolfVašek. Sodijo-, da se je usmrtil. — Gorostasne razmere vladajo v Opatijskom pristanišču« od kar je vihar razdejal pomol. Kar je sploh Še ostalo Čisto zmajanega pomola, pustila je vlada malo zamazati, da more ob lepem vremenu pristajati po en parnik, a ob razvaline privezalo se je neko staro ladjo, katera naj bi bila parnikom v svarilo, da na zavozijo na podvodne ostanke pomolove. V Opatijo priplove vsak dan 20 do 25, Časih pa tudi 30 par-nikov, na katere se vkrca in izkrca okoli 2000 do 2500 gostov in domačinov. Vsi ti ljudje se morajo seveda izkrcati s parnikov na ostanke pomola ali pa obratno z ostankov pomola na parnik, tako da je ves dan na tem ubogem koščku zamazanih pomolovih razvalin toliko ljudi da človek ne bi mogel pasti, tudi če bi mu postalo slabo. To je kar se tiče ljudi, kar se pa tiče parnikov, ki prihajajo in odhajajo, je pa nevarnost silno velika, časih se kar po 5-6 in tudi 7 parnikov vrti okoli pomola, in pri tem p s kaj o s svojimi piščalkami na paro, da človeka kar po ušesih trga. Tako gre dan za dnevom. Treba se je samo pol ure muditi na pomolovih ostankih, in sliši se v vseh jezikih ne najlepše izraze o naši proslavili vladi, katera ni storila še ničesar, da pomol nadomesti, če tudi je že skoraj 6 mesecev minilo, odkar je vihar pomol razdejal. Tu se pač vidi, da smo v državi, v kateri se zelo malo skrbi za svoje podložne. Da bi se porušii kje na Donavi na Dunaju 1. novembra 1906 pomol, smo uver-jeni, da bi se ga bilo že petkrat ne enkrat na novo sezidalo. Pač prav ima opatijski pregovor, ki pravi, da ni za » ica barka in tako tudi ne za vsako državo obmorsko lečilišče. Opatijski gost. — Gledališče na prodaj. Italijansko gledališče „Teatro Filodramma-tico" v Trstu se proda na dražbi. Izklicna cena je 240 000 K. [z sku-pička hoče mestna občina zgraditi mestno kopališče. — Nemško politično društvo se je ustanovilo v Trstu. — Napad. 251etnega kočij aža Rudolfa Metelka je v Trstu napadlo več neznancev, ki so mu zadali hude rane v hrbet in drugam. Prijeli so že nekega laškega delavca. — Aretiran je bil v Trstu 30 letni kočijaž Karel Lah od Sv. Križa pri Ajdovščini, ker je ukradel nekaj denarja. — Trije roparski napadi ono MČ so se zgodili v soboto v Trstu. Napaden je bil med drugim 271etni kmet Jožef M a r t i n č i č iz Renč in 281etni Anton Vrtoveo iz Rifenberka. Obema so roparji pobrali, kar sta imela denarja. — Vlom. V trgovino gospe Klementine Pollak v Trstu so neznani tatovi vlomili in odnesli 80 K denarja in sa 26 K rasnega blaga. mor. V Trstu se je vrgla is petega nsdstropja 32 letu a šivilja Terezija Vidič. Bila je takoj mrtva. — Mornarska realka v Pulju se opusti, in sicer na zahtevo Madžarov. — Zanimivosti z rusko japonskega bOjlŠča je videti ta teden v mednarodni panorami na Pogača r j evem trgu. Posnetki so narejeni nalašč za panoramo, in sicer iz ruskih in japonskih taborišč od začetka do konca vojne. Posebno zanimivi so prizori iz taborišča in bojišča pred Port Arturjem in Liao jangom. — Prih >doji teden se razstavijo znamenitosti cerkve sv Petra v Rimu. Od 1 do 6 aprila ostane panorama zaradi presu litve zaprta, a 7. se otvori v novih prostorih Pod tranČo št. 2. — Športna veaelice na ledu ln snegu vidimo ta tedju v pano-ramikosmorami na Dvorskem trgu. Serija je prav izbrana in raznovrstna. Najzanimivejše so razue izborno uspele figure iz snega, predstavljajoče razne živali in osebe. Na vsak način je vredna serija vsega pri poročila in obiska. — Prihodnji teden Meselsk a dolina. — Dva Izredna individua je v ponedeljek prijela mestna policija. Dva varnostna organa sta opazila, da pritiskata po mestu dva tujca na kljuke in ju aretovala. To je pa tuja gosta tako vznemirilo, da sta začela policijska organa po poti obdelovati z različnimi psovkami, kar jima ni seveda tudi nič pomagalo in morala sta k uradu. Eden se je izdal za Oskarja Miillerja, pravi da je star 37 let in da je upokojen nizozemski vojak, ki se je v Afriki hrabro bojeval, sicer pa da je gledališki igralec in sufler. Drugi pa se je izkazal z listinami, glasečimi se na ime 401etnega Friderika Conserkeja iz Dirschaua na Nemškem in je bil v zaporu tako silovit, da so ga morali obleči v jopič za blazne. Pri sebi je imel tudi ostro, dolgo bodalo. Miiller se je skušal v zaporu obesiti z naramnicami, a so mu namero še pravočasno preprečili. Oba sta se oddala c. kr. okrajnemu sodišču. — Priporočljiv kupec. Včeraj dopoldne je prišel k starinarici Mariji Vidmarjevi na Sv. Jakoba nabrežju neki TOletni Lah kupovat površnik. Ko je na mizi zagledal denarnico, jo je vzel in Vidmarjevi rekel, da pride pozneje po površnik. Kmalu po njegovem odhodu je pa starinarica pogrešila denarnico, v kateri je imela 70 vin. denarja, in šla za kupcem, ki ga je na Žabjeku došla in zahtevala svojo last nazaj. Ta ji je najprvo dal nazaj samo denarnico in šele na opetovano zahtevanje tudi denar, za zahvalo pa jo je še udaril s palico in lahko telesno poškodoval. Laha so nato pasanti prijeli in izročili stražniku, ki ga je aretoval. — Preprečena nesreča. Ko se je včeraj dopoldne papirniški oskrbnik peljal po Zaloški cesti in mu pride nasproti električni voz, se mu je konj začel plašiti, nakar je voznik usta il električni motor. V tem pa zavije konj proti vozu, pri katerem je z ojem razbil dve šipi. Ko bi voznik ne bil ustavil električnega voza, bi se bila lahko pripetila velika nesreča. — Tatvina. Danes ponoči je bilo g. I. Svetku, nadoficijalu južne železnice v pokoju v Novem Udmatu ukradenih iz kurjega hleva 12 kokoši in dva petelina tujih plemen, katere so tatovi takoj na mestu poklali ter potem odnesli. Velikodušnosti tatov ima se zahvaliti le še petorica najslabše vrste. Tatove zasleduje orož ništvo. — Na tla je podrl včeraj na frančiškanskem mostu neki fijakar sodnega slugo Ivana Nemca, kateremu je šel voz čez obe nogi. K sreči ga je le lahko telesno poškodoval. — Sneg je padel včeraj na Kar-lovski cesti na ueko delavko, ko je šla baš mimo, ko je drčal s strehe, vsled Česar je padla na tla in zadobila na glavi znatno rano. ■— Delavsko gibanje« Včeraj 3e je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 60 Hrvatov, skozi Ljubljano pa 150 ruskih Poljakov. V Heb je šlo 200 Lahov in 53 Črnogorcev, na Dunaj se je odpeljalo 15 Kočevarjev, na Ogrsko in na Spodnje Avstrijsko pa 450 Lahov. * Najnovejšo novice. Nesreča na morju. V Severnem morju se je potopil parnik „Wormsu z 21 osebami. — Novo hrambo v sko sodišče se ustanovi v Lincu, ono v Ino-mostu pa se premesti v Trident. — Krive vozne listke je izdajal v Lvovu višji železniški re-vident Bylkowski sporazumno z nekaterimi blagajnicami. Erar je oškodovan za 100 000 K. Bylkowskega in dve blagajničarioi so zaprli. — Za otrpnenjem tilnika je zbolelo na Dunaju 12 oseb. — Volitev vladarja za BrunŠvik bo dne 26. t. m. v deželnem zboru. TelefonsHo in brzojavna porotna. Dunaj 21. marci. „V&W1anda p(roća, da je papež Pij izrekel 8vnjo z*h al cesariu za intervencijo avstrn - ogrs*' ga prslani-£t a v Parizu v zbdj,vi z plen je nh akto ' p»peže egi zastopnika v Par zu Mont goin ia. Pap ž je Odbit val z v>8 Kimi red ovi m v kratKtm puv.ti kraljica Viktorija. Papež je se veda ugjdil p^ šoji Svila za neveste od kr <1o gld 11 35 per meter v vseh barvah Franku in ze «»*•;» n nj t-no se uusnja na duin. Bogata izuera vzorce * se pusijo s prvo pošto iutaruti /.« II ii* t»t-r«, s.tkririi. 3 lu7 2 belo in nežno« Paljj mm povaod. Proti prahajem, luskinam ia izpadanja las deluje nnJboljHe priznan« * Tino-cMn tinta katera okrepćuje lastite, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje las. ■ stelilenlea z natodom 1 krona. Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic. mil. medioinal. vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiških obvoz, svežih mineralnih vod 1.1, d. Dež. lekarna. M lana Lensteka i LJubljani. R .sijeva cesta it. I poleg novozgrajenega Fran JoŽefovega Jubil. mosta. 10- 1J Meteorolotfčno poročno. Višine nad morjem 06*S Srenji njrečoi ll*k 7*8 0 20 a. *v ; 33 7 i 73« t 7 3 si. ssah del. oblac. 2 6 breavetroo del. oMa$. 8 6 moč. svzh. del. oblač. 21. 7. sj >. pop.' 7}<8 5 Srednja včerajšnja temperatura: — 7'n' nor-male: 4 4*. Padavina t mm 0.0. Zahvala. Za vse mnogoštevilne dokaze srčnega sofufja povodom bolezni in smrti naseda preljubega sina in brata, gospoda Alojzija Leneka pomožnega uradnika kakor tudi za veliko udeležbo pri po-grebs, izrekamo tem potom vsem sorodnikom , prijateljem, znancem in »deležnikom sploh našo najiskrenejšo aaavaie. T Ljubljani, dne 20, marca V301. 976 Žalujoči ostali. aHađ brivski pomočnik dobi kondicijo pri Bomtalah. Nastop takoj. Fran Parku v 979—1 Hedlčonka (lectarsRn) obrt s tvornico sueč v večjem mestu na Hrvaškem, [ki obstoji že 40 let in ima 10 000 do 12.000 gld. letnega prometa se zaradi smrti voditelja te obrti proda za trotov denar. W4—i Več pove upravništvo „Slov. ^Naroda". ■i Dvorski hs 51.3 pod „Narodno kavarno'1. Od 17. marca do 23. marca 1907: Športne veselice na ledu m snega. Vabilo k občnemu zboru Posojilnice za Stari trg-Lož in sosedstvo kateri se bode vršil dne 7. aprila 1907 pop. ob 4. uri v posojilnicni pisarni. Dnevni red: 1. Pregled bilance za leto 1906. 2. Predlog glede razdelitve čistega dobička. 3. Kranj e revizijskega poročila. 4. Volitev načelstva. \ -5. Volitev nadzorstva. 978 ODBOR. Vozno za zasebnike! Dovoljujem si svoje častite odjemalce in slavno občinstvo mesta Ljabljane vljudno opozarjati, da pošiljam priljubljeno . * . mengeško /.dvojno-morino:, in bavarsko pivo (zadnje je temno) v zabojih po 25 nollitrskih steklenic s patentnim ali probkovim zatvorom, zaboj po K 4-50 razen nedelj in praznikov, vsak dan na dom. Prijazna naroČila sprejemajo se v moji trgovini, Š p Italske ulice it 9 tudi telefunično, st. telefona 138). Proseč mnogobrojnih naročil bele iim z odličnim spoštovanjem 971—1 J. Buzzolini izdelovale!) salam in kranjskih klobas na par in trgovec z jestvinami. Obenem priporočam svojo veliko zalogo veMkenečnih nlatl praske, miki) Id desaate kakovosti pa Proda ae liisa a pepetae tu vrtosa, tik železniške postaje in v blizini dobro obiskovane boije poti. Naslov se iave v upravo. „Slov. Naroda". 970—1 tsls 1042. u\ Snela vodno žago ■alta aH saalkM Naslov: stante Ljubljana. poste re- 972 U tRKOSLIK^RJ^. 5LIK4IU4 J 1NATISOV IN QKBOV i»7^> BR/lTd EBEKLi I VIRMAN R Miklošičeva cesta It. f, -* LKJfl Igriške Telefon It 134. Sive koroške kose izdeluje tovarna za kose Karel Zeilinger v/ Hlmmelberfu iz najboljšega koroškega litega jekla v poljubni obliki in množini. M9 4 Cene in vzorci kos se pošiljajo na zahtevanje franko. Mestno županstvo v Črnomlju razpisuje službo Ura z verižico za aamo K S*—• Zaradi natapa velike maošiae ar raapoeilla ile-*t)aka rasposiUalnic* : prekrasno postarano 36-urno preciiijHko uro ankerico s lepo verižico sa aamo h. 9*— kakor tudi dietno garancijo. — Po povzetju razpošilja P. WDTDISCH v Krakovu TJ/38. NB. Za neug-ajajoce denar aaeaj. Večja tvornica v Bosni lica za trajno dela 2 hUučaunlčarja 1 strugarja l tejača za parni stroj. Ponndbe pod „0. St." na npravn. „Slov. Naroda". 984—2 z letno plačo 960 K. Prošnje opremljene z izpričevali o dosedanjem službovanja kakor tudi z zdravniškim izpnčevalom je vlagati pri podpisanem mestnem županstva do 1 aprila 1906 Nastop službe 12. aprila 1907. Mestno županstvo v Črnomlju dne 15. marca 1907. Josip Mat j a 8kubic 1. r. 934-2 župan. Najvišja odlika do mednarodni razstavi v Milanu leta 1906 (avatr. ioror). Zdravniki in pacije zrn. t i hvalijo izvrstno lastnost saliiiakovil pastilj lekarnarja PICC0L1JA v Ljubljani na Dunajski cesti ki lajšajo kašelj in hripavost in IV razkrajajo sleze. 4386 4 Skatljica 20 vin., 11 škatljic 2 kroaL Naročila izvršuje točno in po povzetja lekarnar PicCOli V Ljubljani, na Dunajski cesti. Naznanilo. Podpisana ai dovoljujeva naznanjati slavnemu obČinatvu v meatu in na deželi, da ava otvorila z dnem 18. marca t« I. nanovo urejeno delavnico za 935—1 vozno sedlarstvo. Priporočava se za obilne naročbe, ki jih bodeva Izvrševala točno In po najnižjih cenah. Vhod v delavnico: Z odličnim spoštovanjem Nunske ulice štev. 3. Erjavčeva cesta it 6. 4 JelouieK & Belnntig. Razpis. Za zgradba okrajne ceste Čatei - Moravče v cestnih okrafih Uttja in Trebnje na 23860 kron proračun jena dela in dobave se bodo oddala potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoČe ponudbe z navedbo popasta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 15. aprila t I. ob 12. opoldne podpisanemu okrajno-cestnemu odboru litijskemu. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za 1 K, je doposlati zapečatene z napisom: „ P o n u d h a za prevzetje gradbe okrajne ceste Čatež-Moravče". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razen tega je dodati kot vadij še 570 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. restni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika, ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v pisarni okr. cestnega odbora litijskega v hiši gosp. Franca Slanca v Litiji. Litija, dne 20. sušca 1907. 969-1 Okrajna cestna odbora litijski In trebanjski. In kabinet liče stalne v Ljubljani živeči gospod. Ponudbe pod „%?, »Slov. Naroda". na upravo. 975 Slama v balah se po nizki ceni prodaja. Martinova cestalO. «47-9 pošten in zeio dobro izurjen, ki ima sam orodje, se sprejme v trajno službovanje z aprilom 1907. Ponudniki naj z naznanilom dosedanje pl&Če, starosti kakor tudi z zahtevo plače z oskrbo, ter če mogoče g fotogrslijo ki se vrne opremljene ponudbe pošiljajo upr. „Slo?. Naroda" pod šifro „Sreća" sfs-l Dobro idoča trgovina špecerijskega blaga a trafika in iganletočem v lepem trga na Dolenjskem pri cesti in blizu farne cerkve z dobrim prometom = se takoj odda. = Kapitala le treba 5000 kron. Vsa tozadevna vprašanja pod šifro N8rečen trgovec" je poslati upravn. „Slov. Naroda". 9f>8— 2 IZcLor Bj zemljišče ali kupčijo vsake vrste kakor tvornice, hiše, vile, zemljišče, pensionate, graščine, mline, opekarnice, hotele, gosti Idi ce, kmetska posestva rad prodal hitra in diskretno ali rad najel nanja posojilo, naj se le najprej zaupno obrne na prve vrste strokovno strogo reelno in največje podjetje Mednarodni kupčijski kurir (Internaz. Geschafts-Courlr) o Gradcu, Ellsabethstrasse 6. Zastopstva po vseh deželah Avstro-Ogrske in po sosednih državah. Uradnik je takoj na mestu in Če je treba brezplačnega obiska zaradi natančnejše do-menitve in ogledanja, prosimo za takojšnje obvestilo. 63-33 Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni in posojilni konsorciji uradniškega društva dajo po najugodnejših pogojih tudi na vračila na dolge obroke osebna posojila. Agent so izključeni. Naslove konzorcijev naznanja brezplačno centralno vodstvo uradniškega društva na Dunaju, Wipp li ngerst rass e 25. 31—21 naprodaj ste pod usodnimi pogoji dve enonadstropnl HIŠI Več se izve pri lastniku na Tr- navakem pristanu it 14. 458—4 Kontra-bas proda po c«ni 9f9 2 ANDREJ BERČIČ muzikant v Školji Laki. o fi |q mn tiQe ogrske gld 196; iz gnjati Oaia'IIU zeio priijabljene gld. 130; da-najske 86 kr; bolj fine gld 115 za kilo. t^flidt ;i la Fra^a 1 g'd'ibrez kosti gl. 12J-I ■ J O l pleče brea kosti 96 kr.; suho meso 86 kr.; slanina 88 kr.; slavina fina 60 kr. za kilo. - Fine kranjske klobase, vel. ena 20 kr. Slivnvka brinjevec, gld. 120 liter Oii VUVfVa pošilja b poštnim povzetjem od 6 kil naprej. 766—5 Sveti špeh 180 kr*maflt *86 kr" iztrebi j eni po ttžni ceni. glava a 40 kr., prašiči Janko Ev. Sire v Kranju. Proda ae cena lepa, nova, eno-nadstropno zidana VILA s prostorom za vrt ali brez njega, pod zelo ugodnimi pogoji. Zida se tudi lahko še gospodarsko poslopje. Vpraša naj se v Streli&kih ulicah St. 29. b*>-7 bilance zmožen, slovenskega, laškega in nemškega jezika vešč, 34 let star. oženjen, išče Službe v mestu ali na deželi. Sprejme tudi službo tovarniškega uradnika, korespondenta ali kontorista. Cenjene ponudbe pod „0. M.M na upravn. „81ov. Naroda". 946—2 Dobro uvedena tvornica za išče za Kranjsko in Spodnje Štajersko stroke veščega, agilnega zastopnika« Ob primernem poslovanju se plača poleg provizije tudi potnina event. fiksna plača. Ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja se prosijo pod šifro „P. P." na uprav. „Slov. Nar.- fcr» arvatrtjetea avtavn# leiazn^oe. Izvod iz voznega reda. Veljave« e4 ene I. ssrtssra 1906. leta. ki Mnkllama fmi. ■lutra). Osebni vlak v smeti: Je sanica, Oofics c. kr. drž. iel., Trst c. kr. drž. i**., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomott, Line, Budejevice, Praga. F-17 zjutraj. Oaabni vlak v smeri: Nova mesto, Straia-Toplice. KoČavja. N-SO preipoidn«'. Osebni vlak v smeri: Js-ssnice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. dri. iel., Trbiž, Beljak, Franzenafeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc. hOS popoldne Osebni vlak v smeri: Nove mesto, Straia-Toplice, Kočevja. *oo popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. dri. žel., Trst c. kr. dri. žel, Trbii, Beljak, Franzensfeatc. Celovec, Stajer, Line, Budejevice, mas, Dunaj zahodni kolodvor, ros z veder Osebni vlak v severi: Neve mesto, Kočevje. 7 aa iveoor. Osebni vlak v smeri: Treii. •o-aa pene«. Osebsa* viak v ssneri: jesmiae, Oorlca a kr. dri. iel.. Trst c. kr. dri. M-Beljak, Imoaeoet, M< F-oa ajutrsd. Oeesjsi vlek ia Trbiža, ajutved. osebni vtak ia Novega H M predpoidne. Osebni vtak la fasls* c. kr. dri. iel., Trbiža, Celovca, Uaea. Prage, Dunaja zahodni kolodvor. B»:»:*: >»:♦: >:*:*:•:♦:»»»: xxxx Ivan Jax in sin Dunajska cesta št. 17 priporočata svoj bogato zalogo voznih koles O o v .*. ■ ■ >: ■ • e Šivalni stroji dblno lam «»1 BrezplaCni kurii za vezenje v nisi. 5^2 Pisalni stroji .ADLER'. >; "*: »>:»x >z< >z*z»z< >z»z*>i*z*»zc*»«*! Elegantno na novo opremljena mesečna sobo z razgledom na park te takoj odda. Vpraša ae Miklošičeva cesta 22, II. nadstr leve. 94-2 Svetovna razstava S t Lonla 1904: najvišja odlika „Grand MiH. Globin j« najboljše i« aajjiacjse čistilo za čevlje Dobiva se povsod. Edina tvornica Fric Schulz jun. 11 n dela. družba v Lipskem. -,yy i a a & a & & m na a *t & « a trgovina s papirnim in galanterijskim blagom J. TONI Ljubljana Sv. Petra cesta št. 31 priporoča 837-4 s ojo zalogo pismenega* pisarniškega* ovijalnega in barvastega papirja ter kuvert razne oblike in velikosti. Trgovske knjige in vse šolske potrebščine. Albumi ra slike in razgled niče ter poeziie. Denarnice, listnice in ročne torbice. Ucli^e izbira velikonoč. inumet. razglednic. = r\a$clj! E Kdor tega ne nvažuje, se pregreši na svojem lastnem telesu! Kalaerjeve prsne karamele s tremi jelknmi. Zdravniško preizkušeno in priporočeno proti kafclju ia bnpa-vosti, kataru, zaslize-Ju in kataru v požiralniku. 5120 T,otars^'J poverjenih izpri-čeval potrjuje, da dr2e kar obetajo '4001 17 Zavoj po 20 In 40 vin., skatljica 80 vin. Z*".-' imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljubljeni, v lekarni Jos. Mayr v LjuDljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leusteka v LJubljani, url Ubaldu pl. Trn-koczyju in pri G Piccoliju v Ljubljani. — V Novem mestu v lekernl S. pl. Sladovlc. - V Vipavi v lekarni I. Hus. — V Ribnici v lekarni pri sv Štefanu Jos. Ancik — V idriii v lekarni Daniel Pire — V Metliki v lekarni Ivan GJurićić, v Radovljici lekarnar A. Roblek, v Novem mestu lekerner Jos. Metković. — Hlnko Brilll, lekarnar v Litiji. — V Kranju v lekarni Karel Savnik. r F. M. NETSCHEK c. kr. dvorni dobivatelj ,Pri veliki tovarni1 ftcsljsva cesta 3 £JUB£3£]ty Sv. petra cesta 37 priporoča uvojo ravnokar doSlo velikansko zalogo spomladanske konfekcije za gospode, dame, dečke in deklice. Jfejnižjc cenc. postrežba solidna. A. LUKIC, poslovodkiuja. Slaščičarna, kavarna in pekarna JAKOB ZALAZNIK Stari tre: S*I. Slav ol»čint>tvu priporočam ot) priliki uelil^onočnijj prazničen svojo veliko zalogo različnih cukrenih, kak-.r rudi Galanterijskih pirhov V zalogi imaui v veliki izberi domača in inozemska vino v steklenioan. najfinejše liker:©, pravi maraskin iz Zadra, bene d ktinec, alaš in drugo. Vat«*«* tleatl tj%t»£l Sarklji, pince in titole. Sveže blago! Po naročilu izgotavljatn rudi mandeljnove. rozino ve, medene, orehove itd. aE^ilijallei: Na Mestnem trp št. 6. Sv. Petra cesta št. 26. V kavarni se dobi bela in črna kava, čaj, fini likerji itd. itd. Točna postrežba! Cene te konkurence! 3500 S kosov suhn. moških oblek od gld. 3—, 5—, 7*50. 10' naprej 1250 „ deških „ in gambet od gld. 3*50,4, 6, 8 naprej 950 ,. „ otroških kostumov od gld. 1*50. 2' .3' naprej 5000 „ damskin jopic, ranglanov, poletotov in ovratnikov od gld. 3"-, 4" --, r—, If— naprej »«-s 0. Bernatovif, Angleško skladišče oblek v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 15. Glavna zaloga .Metala": BERHHARD SCHAP1RA, Puno], 1112. «* * ^ ^ K* * * * *l ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Prva in največja zaloga čevljev na Kranjskem Fran Szamner t Ljubljani, Šelenburgore ulice št. 4 i dobavlja kakor zoano najboljše čevlje. -3g Zunanja naraclla preti pavietju Pri aaraćillh aaaaatnle nretL itev. "~ ™*w*ma" wZZ-Jn-*Zi I«stoiki sa_____a-a- Pred St. 1148 Chevrette b polkoutea podpet. 2iao-42 Kcprileinl Izdelki aa xajnen|ale. 8iT.p