Iz sestanka predkongresne aktivnosti zveze komunistov v PL
Ocena družbenopolitičnih in ekonomskih razmer v Predilnici Litija
V okviru programa predkongresne aktivnosti zveze komunistov v naši delovni organizaciji in na osnovi predloga resolucije za 8. kongres ZK Slovenije, so vodstva osnovnih °rganizacij zveze komunistov Predilnice Litija pristopila z izdelavi celovite družbenoekonomske analize stanja, ter v primerjavi z resolucijo pripravila program spreminjanja družbenoekonomskih odnosov.
Uveljavljanje zakona o združe-neni delu, še zlasti vlogi delavca v sistemu delitve dohodka in njegovemu odločanju o sredstvih namenjenih za razširjeno reprodukcijo,
oceni odnosov svobodne me-njave dela naše delovne organizacije s samoupravnimi interesnimi skupnostmi,
ugotoviti ali obstajajo možnosti oblikovanja reprodukcijske celote in s tem udeležbe delavcev na dohodku,
ugotoviti izvozno uvozno bilanci0 letošnjega gospodarskega načrta,
v kakšni meri je bil realiziran srednjeročni plan za leto 1976-77, oceniti kako smo se vključili v Predvolilno aktivnost in izvedbo volitev.
oceniti je bilo potrebno odgo-j.n^nosti do skupaj sprejetih sta-odločitev na vseh nivojih, 7? Posebno v osnovnih organiza-Jah zveze komunistov, samo-Pravnih organih in skupščinah. Trajajoč iz opredelitve, da je cniokratlčen centralizem instru-p nt> ki zagotavlja ustvarjanje hotnosti v zvezi komunistov.
javna razprava pa aJ bi bila predvsem mobilizaci-
VSEBINA:	
~™ Volitve,	
Plenum IGD	str. 6
~~ Novo v sindikatu	str. 8
~~ Medsebojna delovna razmerja.	
Kritično o medsebojnih odnosih	str. 10
Beseda ni konj	str. 11
" Poškodbe	str. 12
~~ Veleslalom	str. 13
" 0 higieni	str.14
'■Prišli — odšli	str. 16
ja vseh delovnih ljudi za spreminjanje odnosov in s tem tudi usposabljanje osnovnih organizacij za njeno vlogo.
Uresničevanje določil zakona o združenem delu je potekalo v naši delovni organizaciji po sprejetem programu, ki ga je usmerjala za to imenovana komisija, pa tudi delavski svet. Organizacija zveze komunistov, prav tako sindikat in mladina, so sodelovali predvsem aktivno obakrat pri analizi možnosti za organiziranje temeljnih organizacij. Pred obravnavo na zborih so ko-
novo ureditvijo proizvodnje najprej stekle priprave za smotrno organiziranje delovnega procesa, prav tako pa za organiziranje pretoka in zajemanja podatkov. To želimo urediti predvsem zato, ker se bomo v tem obdobju odločali o organiziranju temeljnih organizacij. Iz pravilnega zajemanja podatkov bo šele možno ugotavljati realne prihodke in dohodek, ter zajemati stroške proizvonega procesa.
Samoupravni splošni akti (statut, sam. sporazum o združevanju dela delavcev, o osnovah in
munisti po posameznih aktivih ugotovilii, enako kot samoupravne delovne skupine, da trenutno nimamo možnosti za ustanovitev temeljnih organizacij, kjer je linijski proces proizvodnje, delovna sila se preliva iz oddelka v oddelek in da v sedanji organizaciji delovnega procesa ni mogoče ustrezno zajemanje podatkov. Organiziranje temeljnih organizacij bi zahtevalo temeljite organizacijske spremembe, ki so bile že tako predvidene v razvojnem programu ob zaključku investicije, ki je predvidevala tudi gradnjo nove predilnice. S spremembo srednjeročnega programa razvoja, ta bo realizran predvidoma leta 1979, se je vse znatno približalo. Zato bodo z
merilih OD, o oblikov. in uporabi skupne porabe, o osnovah plana) so bili sprejeti v postavljenih rokih, čeprav lahko ugotavljamo, da je bil samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke sprejet takorekoč v zadnjem trenutku in bo prve tri mesece še v fazi preizkušanja, prvo polovico leta pa v fazi izpopolnjevanja. Sam sistem delitve osebnih dohodkov je v primerjavi s prejšnjim izpopolnjen tako, da se ugotavlja prispevek in delovni učinek posameznih oddelkov in izmen v proizvodnji, kar je bistven napredek. Del delavcev vzdrževanja je v obojestransko zadovoljstvo vezan na
(Nadaljevanje na 2. strani)
UČENCEM OSNOVNE IN GLASBENE ŠOLE HVALA ZA PRISRČNO DARILO OB 8. MARCU.
Najbrž ne bom rekla preveč, če zatrdim, da tako prisrčne počastitve 8. marca žene v Predilnici še nismo doživele. V dvaintridesetih letih, odkar delam v Predilnici smo, Žene sicer bile nekajkrat počaščene z raznovrstnimi oblikami prireditev, prepričana pa sem, da nam bo letošnji praznik ostal še dolgo v lepem spominu.
Pripravili ste nam praznično vzdušje v proizvodnem oddelku med stroji in balami bombaža. Ni bila potrebna kakšna posebna propaganda. Veliko nas je prihitelo ob 11.30 v delovnih oblekah v čistilnico, kjer smo doživele res lepe trenutke. Globoko čuteče recitacije, pevski zborček, harmonike, in sploh prisrčni prispevki, ki ste nam jih darovali, so nas presunili. Marsikatera od nas si je že med prireditvijo pa tudi po njej, obrisala solze.
Prepričana sem, da še tako razkošna predstava, v še tako slavnostno okrašeni dvorani, ne bi mogla odtehtati skromne, vendar resnično prisrčne, ki ste nam jo posredovati vi.
Hvala tovarišicam in tovarišem učiteljem, ki ste se spomnili na nas, iskrena hvala vsem sodelujočim!
Lea Rappl
(Nadaljevanje s 1. strani)
delovne učinke posameznih proizvodnih enot kjer delajo, preostali del delavcev skupnih služb pa je v razmerju 70:30 vezan na doseženo proizvodnjo in prodajo. V proizvodnji bo treba urediti še tekoče zajemanje potrebnih podatkov, ter ugotavljanje individualnega učinka delavcev.
V	skupnih službah je treba sistem izpopolnjevati tako, da bo večina delavcev nagrajevana neposredno od svojega dela.
V	program uresničevanja zakona o združenem delu je v prvi polovici leta predviden sprejem pravilnika o delitvi čistega dohodka. Vztrajati je potrebno, da bo v prvem polletju letošnjega leta izdelan in sprejet tudi samoupravni splošni akt — seznam opravil in delovnih nalog — ki bi morali biti že osnova za ocenitev opravil pri sprejemanju samoupravnega splošnega akta o osebnih dohodkih. Med pomembnejše akte, ki jih bomo sprejemali v prvi polovici leta štejemo tudi pravilnik o delovnih razmerjih, ki mu je treba zagotoviti najširšo in kvalitetno obravnavo. Tudi za sprejem ostalih aktov je treba vztrajati na doslednem izvajanju programa. Čimprej je treba sprejeti tudi program do konca leta. V tem obdobju se bo treba odločiti katere in koliko temeljnih organizacij bomo ustanovili, da bodo lahko stekle organizacijske priprave.
Svobodna menjava dela med našo delovno organizacijo in družbenimi dejavnostmi, neposredno ali v okviru samoupravnih interesnih skupnosti, je dosegla v preteklem obdobju viden napredek, ki se kaže v tem, da se delavci vedno bolj zavestno odločajo oz. se lahko s proučevanjem programov skupno odločijo o višini prispevkov iz svojega osebnega dohodka oz. dohodka delovne organizacije za uresničevanje sprejetih programov. Dosežen je bil napredek tudi v tem, da so bili programi splošne in skupne porabe predloženi pravočasno in hkrati za vsa področja, ter tako omogočen celovit pregled obveznosti. Vedno bolj prihaja v zavest delavcev, da je ustvarjeni dohodek delovne organizacije namenjen tako za lastne kot za družbene potrebe in razširjeno reprodukcijo. O obveznostih s tega področja so se delavci vedno izjavljali na zborih.
Modernizacija proizvodnje je stalna spremljevalka Predilnice Litija. Popolnoma zastarelo tovarno, s skrajno slabimi delovnimi pogoji, smo postopoma modernizirali tako, da je lahko stopala v korak s sodobno tekstilno industrijo, ki je poleg kvalitete podvržena tudi modi.
Z načrtovano modernizacijo za srednjeročno obdobje 1976—1980 predvidevamo dokončno izločitev zastarelega strojnega parka in ga nadomestiti s sodobnim. Šele realizacija tega programa nam bo dala osnovo za pristop k začasno odloženemu investicijskemu programu, s katerim bi lahko ukinili nočno delo žena. Poudariti je treba, da so bili delavci Predilnice vedno pripravljeni izločati sredstva za moderniza-
cijo, čeprav nemalokrat tudi na račun lastnih odrekanj. Veliko sredstev je bilo vloženih v postopno izboljševanje delovnih pogojev v proizvodnji, čeprav še niso vsi dokončno urejeni. Kritično je treba oceniti odnos nekaterih delavcev do teh pridobitev, saj so sodobno urejeni garderobni in sanitarni prostori že po nekaj letih samo še sled te pridobitve. Prav tako je treba za dosledno spoštovanje varnostnih predpisov in uporabo zaščitnih sredstev dostikrat vložiti veliko truda.
Lahko rečemo, da imamo družbeno prehrano urejeno in jo samo izpolnjujemo, da bi bila še boljša. Prav tako ima večina delavcev možnost ceneno letovati v lastnih počitniških domovih.
Za stanovanja, tako za nakup kot za kreditiranje zasebne gradnje, smo vsa leta izločali znatna sredstva, saj imamo 479 lastnih stanovanjskih enot. Ugotavljamo pa lahko, da zaradi tega stanovanjski problem v naši delovni organizaciji ni nič manjši. Iskanje vzrokov bi zahtevalo poglobljeno študijo, predvsem pa se nanašajo na precejšnjo fluktua-cijo delovne sile in zaposlovanje mladih delavcev.
Leta 1976 smo sprejeli samoupravni sporazum o oddajanju stanovanj in dodeljevanju kreditov in ga sproti izpopolnjevali, kot so kazale potrebe. Vendar danes ugotavljamo, da ga bo treba, še v tem letu, ponovno dopolniti predvsem z novimi predpisi, pa tudi z lastnimi izkušnjami. Vključiti je treba lastno udeležbo in že sprejeta enotna merila.
Ne bi bilo slabo pregledati tudi zasedenost stanovanj in predlagati sporazumne zamenjave, saj so na primer nekatera tro-sobna tovarniška stanovanja (6) zasedena le z dvema in celo enim stanovalcem, kar močno odstopa od sprejetih meril po občinskem sporazumu. Številne družine na drugi strani pa živijo še v zelo slabih stanovanjskih razmerah.
V akcijo stabilizacije gospodarstva smo se aktivno vključili že takoj po sprejetju ustave in jo V naslednjem obdobju izpopolnjevali. Ugotavljamo pa, da na tem področju še nismo dosegli zaželjenih uspehov, saj je odnos do reprodukcijskega materiala, potrošnega materiala in delovnih sredstev še dostikrat neodgovoren. Izdelan je bil izračun za akcijo varčevanja, ki nam je pokazal, da bi lahko gospodarili z znatno nižjimi stroški. Akcija je bila uspešna predvsem v ponovni uporabi in predelavi odpadkov. V nadaljnih akcijah mora priti stabilizacijski. program zopet v ospredje.
V oblikovanju reprodukcijske celote je bila Predilnica Litija pobudnica za združitev v poslovno skupnost s poslovnimi partnerji. Izdelan je bil že osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi, vendar smo od akcije sporazumno odstopili, ker je prišlo do zapletov v dohodkovnih odnosih. Omenimo lahko da v tej pobudi nismo imeli podpore s strani Gospodarske zbornice in družbenopolitičnih skupnosti, ravno zaradi dohodkovnih odnosov.
Sklenili pa smo samoupravne sporazume o povezavi proivzod-nje in trgovine s petimi zunanjetrgovinskimi delovnimi organizacijami, ki bazirajo na dohodkovnih odnosih.
Izhajajoč iz težke devizno bilančne situacije v Jugoslaviji so se v okvira samoupravne interesne skupnosti za poslovanje s tujino v Sloveniji zaostrili kriteriji uvoza z izvozom. Devizna blagovna menjava s tujino je bila v letu 1977 negativna. Trendi izvoza so bili manjši od predvidenih, dočim je uvoz hitreje naraščal od predvidenega. Takšna situacija je zahtevala restriktivne ukrepe že v letu 1977 na področju omejitev uvoza opreme, reprodukcijskega materiala široke potrošnje in rezervnih delov. Negativna gibanja deviznega pokrivanja se nadljujejo tudi v letošnjem letu, saj beležimo znatno počasnejši izvoz in večji uvoz. Zato je pričakovati vrsto restriktivnih ukrepov za ublažitev in zmanšanje deviznega s konvertibilnega področja v tekočem letu.
Zavedajoč se takšnega položaja smo v naši delovni organizaciji pristopili k dovolj realnemu programu uvozno izvozne bilance v okvira do sedaj poznanih restriktivnih ukrepov. Namreč v enotnih kriterijih za uvoz in izvoz je predvideno, da se vsem organizacijam združenega dela, ki imajo večji uvoz kot izvoz, zaostruje odnos do 20 o/o. To pomeni, v kolikor želimo izkoristiti v celoti globalno devizno kvoto, moramo za 20% povečati vrednostni izvoz.
Čeprav smo za normalno poslovanje v veliki meri odvisni od uvoza surovin in rezervnih delov, smo se v naših planih suro-
vin v veliko večji meri usmerili na potrošnjo domače surovine in surovin z vzhodnega klirinškega področja. Tako smo sklenili z domačimi proizvajalci sintetičnih nih vlaken pogodbe za večje količine kot v letu 1977. Ravno tako smo planirali večji uvoz bombaža iz Sovjetske zveze in uporabo domačega iz Makedonije. Takšna usmeritev oskrbe s surovinami ni le kratkoročnega značaja, pač pa predstavlja osnovo naše poslovne politike za prihodnje.
Plan izvoza je za leto 1978 povečan, napram doseženemu izvozu v letu 1977, za več kot 100 %. Takšno povečanje je nujno v kolikor želimo izkoristiti globalno devizno kvoto 135,348,150 din konvertibilnih sredstev. Kljub zaostritvi na svetovnem trgu v blagovni menjavi, nam je uspelo v prvih treh mesecih doseči planske postavke izvoza. Izvoz bo dosežen v prvih treh mesecih z 90 tonami bombažne preje v vrednosti cca 4 milijone din. Intenzivnost obdelave svetovnega trga je ena primarnih nalog v poslovni politiki v letošnjem letu, čeprav se zavedamo, da povečani izvoz zmanjšuje dohodek delovne organizacije, saj dosegamo v izvozu nižje prodajne cene kot na domačem trgu.
Iz prikaza bilance uvoza in izvoza lahko razberemo, da realizacija te omogoča normalno poslovanje v letu 1978 in dovolj ugoden start v letu 1979.
Sprejeti srednjeročni program za obdobje 1976—1980 predvideva naslednje:
1.	Ukinitev štiriizmenskega dela v predpredilnici ter prehod na troizmensko obratovanje,
2.	Modernizacije melanžirnice s tem, da se zgradi nov objekt — skladiščna hala s predmešal-nico vlaken in opremi z novimi stroji,
3.	Odprava ozkih grl v posameznih fazah proizvodnje, zaradi tega se poveča proizvodnja zmogljivost delovne organizacije na 8.650 ton preje letno,
4.	Zamenjava iztrošenih predil-nih strojev z novimi.
Z realizacijo srednjeročnega programa bodo doseženi naslednji učinki:
- proizvodnja v tonah:
1976
1977
1978
1979
1980
Plan.	Doseženo	Indeks
6.450 ton	6.658 ton	102,9
6.850	"	6.804	"	99,3
6.920 "
8.132 "
8.651 "
- celotni dohodek:
1976
1977
1978
1979
1980
408.569.000	din
446.410.000	"
471.143.000	"
586.751.000	"
624.058.000	"
408,591.706 din 442,132.452	"
100,1
99,1
- dohodek delovne organizacije
1976	107,911.000	din	104,642.788 din
1977	137,500.000	"	134,918.417	"
1973	155.895.000	"	
1979	207,840.000		
1980	222,842.000	"	
97.-
98,1
- čisti dohodek
1976
1977
1978
1979
1980
82,134.000 din 118.780.000 "
127.014.000	"
171.776.000	“
184,322.000	*
88,796.904 din 114.282.781	*
108,1
96,2
Iz podanih podatkov je razvidno, da delovna organizacija dosega načrtovano proizvodnjo in celotni dohodek, medtem ko so rezultati pri dohodkih nekoliko nižji od načrtovanih to pa predvsem zaradi povečanih in novih dajatev, ki bremene dohodek, kar pri načrtovanju nismo predvideli.
Slabši rezultati od načrtovanih so posledica predvsem zunanjih vplivov. Večji učinki so po programu predvideni predvsem po letu 1978 ko bo zaključena modernizacija.
Razvojni program je ovrednoten v višini 162,928.000 din in se realizira po predvidenem načrtu.
Do konca leta bo odobrenih za 36,128.141 din blagovnih kreditov, Porabljeni pa so bili v višini 3,484.868 din. Poleg tega pa je bilo angažiranih v letu 1976—1977 še 40,462.000 din lastnih sredstev. Glavna investicijska dejavnost se bo odvijala v letu 1978.
Volitve delegatov in delegacij v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti Postajajo v našem razvoju vedno bolj sestavni del stalne politične aktivnosti vseh družbenih dejavnikov — posebno še sestavni del nalog in odgovornosti družbenopolitičnih organizacij združenih v fronti SZDL in z idejnim vodstvom zveze komunistov v katerih delovni ljudje uresničujejo svoje samoupravne pravice in dolžnosti.
Zato je pomembno, da ocenimo obdobja v katerih smo pripravljali volitve, in da v tem poročilu opozorimo na nekatere osnovne značilnosti tega časa.
V	obdobju od volitev prvih delegatov in delegacij leta 1974 označujemo pomembne dogodke v razvoju naše družbe. Brez dvoma smo v tem času dosegli Pomembno rezultate v izgrajevanju samoupravne socialistične družbe in v krepitvi ter razvijanju zavesti v razrednem bistvu naše revolucije, oblasti in samoupravljanja.
V	tem obdobju smo ponovno afirmirali samoupravne poti v socializem, doslednost v podru-žabljanju odločanja delovnih ljudi in občanov o najširših vprašanjih njihovega dela in življenja ter doslednosti naše politike neuvrščenosti in miru v svetu.
Trdimo lahko, da smo še mnogo bolj osveščeni do vseh naših nalog in dolžnosti, ki jih vsakodnevno izvajamo na svojih delovnih mestih, v naših samouprav-Ijalskih, družbenopolitičnih dejavnostih. V tem obdobju smo sprejeli zakon o združenem delu, ki daje moč delovnim ljudem, da odločajo o vsem tistem, kar smo ustvarili in kar je v našem skupnem neposrednem interesu.
Razvoj naše delovne organizacije kot celote je v teh letih doživel silno velik napredek, tako na področju razširjene reprodukcije, kot tudi na področju družbenih dejavnosti.
Volitve delegatov in delegacij, ki smo jih izvolili za občinsko skupščino in za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, so temelj našega političnega sistema, zato smo vse postopke izvedli Z naj večjo angažiranostjo vseh organiziranih naprednih so-
cialistističnih sil v naši delovni skupnosti. Zavedali smo se, da bo od uspešno izvedenih volitev in od pravilno kandidiranih delegatov in delegacij v veliki meri odvisen tudi naš nadaljnji razvoj in napredek. Vse doslej smo v naši delovni organizaciji vedno uspešno izvedli volilne akcije. Za zadnjo pa lahko trdimo, da je bila najboljša. V akciji so bili vključeni vsi delavci in vse družbenopolitične organizacije in smo tako dokazali svojo visoko zavest, pripadnost in osveščenost. Evidentiranje možnih kandidatov za volitve je v naši delovni organizaciji intenzivno potekalo že v lanskem letu, tako, da je bilo na volitvah izvoljenih
skupaj 88 delegatov. Izmed izvoljenih delegatov je 45 žensk, 43 moških, 20 mladih in 51 članov zveze komunistov.
S sedanjimi volitvami smo postavili novo organiziranost delegatskega sistema v naši delovni organizaciji in izvolili delegate, ki bodo v naslednjih štirih letih kar najbolj zavzeto delovali v smislu interesov delavcev naše delovne skupnosti kot tudi celotne občine. Podroben potek volitev pa je razviden v posebnem članku o volitvah.
Samoupravljanje smo v naši delovni organizaciji postopoma dograjevali in izpopolnjevali. Preko raznih samoupravnih organov se je zvrstila po večkrat že večina delavcev in si tako pridobila izkušnje pri samoupravljanju in zavest, da je upravljanje v rokah delavcev, O vseh
najpomembnejših odločitvah se odločamo z neposrednim izjavljanjem na zborih in z referendumi, kljub temu pa ostane delavskemu svetu še obsežno delovno področje, saj se sestaja vsak mesec. Poudariti je treba, da zelo obsežno samoupravno delo opravijo tudi odbori in komisije, predvsem tiste, ki imajo ustrezno strokovno službo za obdelavo gradiva in s tem zelo razbremenijo delo delavskega sveta. Tako lahko trdimo, da v delegatskem samoupravnem sistemu sodeluje v naši delovni organizaciji preko 200 delavcev, če pa prištejemo še izvoljene delegacije, pa še dodatnih 88 delavcev.
Obveščanje je v naši delovni organizaciji sorazmerno dobro urejeno, za kar skrbi tovarniški časopis in dnevne informacije, obveščanje delegatov v obliki skrajšanega pismenega gradiva. Z vsem tem pa še ne moremo biti povsem zadovoljni tako, da ne bi bilo treba izpopolnjevati in dograjevati. Kritičen pregled nam pokaže, da je preveč dolgih strokovnih poročil in premalo angažiranih novinarskih zapisov in vesti. Predvsem pa se bojimo kritičnih zapisov, čeprav se jih v dobro samoupravno organiziranem kolektivu ne bi smeli, temveč bi morali biti spodbuda za boljše delo. Tudi delegatom samoupravnih organov bi bilo treba z vabili dostavljati več skrajšanega pismenega gradiva, napisanega v čimbolj enostavni vsebini.
Družbeni položaj žensk obravnavamo v našem kolektivu predvsem v zvezi z odpravo nočnega dela žensk in glede strukture ob volitvah delegatov. Prav gotovo pa je še dosti problemov, če izvzamemo urejeno družbeno prehrano, ki bi jih bilo treba urediti, da bi bile ženske lahko sproščene delavke in samouprav-Ijalke. Preskromno gremo mimo teh problemov in uveljavljamo svoje pravice le z darilnim bonom za dan žena. Ne bi bilo slabo, če bi se temu vprašanju posvetila vsaj enkrat na leto točka dnevnega reda samoupravnega organa ali sindikata.
Ne smemo pa na tem mestu mimo pohvale, da je večina de-
legatk v pretekli mandatni dobi aktivno sodelovala, še posebej, ko so prihajale na seje od doma in pogosto celo z nočne izmene.
Ena izmed stalnih nalog delovanja zveze komunistov je nenehno kritično preverjanje, analiziranje in ocenjevanje lastnega dela. To teoretično in praktično akcijsko vodilo za trajno organizacijsko, kadrovsko in idejnopolitično krepitev zveze komunistov ustvarja najboljše pogoje, da se korenito in sistematično soočamo s slabostmi v našem delu, jih ustvarjalno premagujemo in odpravljamo, ter da ovrednotimo in afirmiramo tiste dosežke, ki morajo v še večji meri postati praksa delovnega dne in temelj prihodnjemu razvoju. .
(Nadaljevanje na 4. strani)
y vfe*
OSNOVNI SOLI DUŠAN KVEDER-TOMAŽ LITIJA — GLASBENI ŠOLI LITIJA
Najlepše se zahvaljujemo mladinskemu pevskemu zboru, mladim harmonikarjem in recitatorjem za prisrčno izvedbo programa ob prazniku »8. marec«.
Lepa hvala organizatorjem za trud in pozornost.
Žene Predilnice Litija
(Nadaljevanje s 3. strani)
Skrbno analitično in sistematično pripravo poročil, v zvezi z nalogami pri stalnem preverjanju doseženega, bo v marsičem olajšalo delo v prihodnje, predvsem pa v pripravah na kongres.
Aktivnost pri preverjanju dela osnovnih organizacij zveze komunistov pa naj bi bila tudi spodbuda za poživitev akcij tam, kjer smo doslej naredili premalo, oziroma se kažejo slabosti.
Kje in kaj smo naredili premalo, ali pa kje se kažejo slabosti, ti podatki se nam ponujajo sami.
Če pogledamo samo udeležbo na sestankih osnovnih organizacij ZK in nadalje vključevanje v razpravo, prihajamo do zaskrbljujočih rezultatov. Tudi v razpravah sodelujejo stalno isti člani. Večina vestno posluša, kar pa ni v skladu z načeli zveze komunistov. Premalo je narejenega za osebne zadolžitve posameznih članov in za preverjanje odgovornosti za izpolnjevanje nalog.
Podobna slika se kaže tako v samoupravnem, kot v delegatskem sistemu, pri delu delavskega sveta, odborov in komisij, v delegacijah družbenopolitičnih in samoupravno interesnih skupnosti. Izostajanje od sej, neaktivnost pri obdelavi gradiva, neresnost in podobno, je pogosto opaziti na žalost tudi pri članih zveze komunistov, ki jih je ta organizacija predlagala za kandidate in pričakovala od njih vestno opravljanje nalog, zavedajoč se, kaj danes pomenita samoupravni, kakor tudi delegatski sistem v našem socialističnem razvoju.
Po zbranih podatkih o aktivnosti in delu v zgoraj navedenih organih upravljanja, je nujno na osnovnih organizacijah poimensko obravnavati nekatere člane zveze komunistov, predvsem zato, da se tak odnos ne bi nadaljeval tudi v bodoče.
IZVLEČEK
iz predloga resolucije in drugih dokumentov za VIII. kongres ZK Slovenije
Iz kongresnih dokumentov je razvidno kaj in koliko smo storili za našo stvarnost, kaj smo dosegli z našim sistemom, z našo samoupravno neposredno demokracijo in kaj moramo še storiti za uresničitev temeljnih ciljev našega socialističnega sistema, t. j. ciljev, ki nam bodo prinesli še lepše in srečnejše življenje.
Z uresničevanjem stališč in sklepov VII. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ ter ustavo, smo
naredili velik korak naprej v celotni naši republiki in Jugoslaviji. Uveljavili smo večjo solidarnost, zagotovili večjo socialno varnost delovnih ljudi itd. Nenehno gradimo enotnost pogledov, smeri in hitrost našega razvoja, ki postaja s samoupravnim sporazumevanjem trdna podlaga naše stvaritve.
Socialistična republika Slovenija se je pomembno uveljavila kot država in so se ter se krepijo naše institucije, kot organizacije delavskega razreda, ki varujejo to oblast. Sistem in razvoj ne smeri samoupravnih in demokratičnih družbenopolitičnih in ekonomskih odnosov, še niso mogle polno zaživeti, v realnih družbenih odnosih, oz. v konkretni družbeni praksi. Vsekakor že obstaja razkorak med ustavnim družbenoekonomskim položajem delavca, delovnega človeka in občana ter možnostjo, da delavec s svojo samoupravno in politično organiziranostjo sam ustvari pogoje za njegovo praktično uresničevanje. So okolja, kjer se le počasi osvobajajo pod-ložnosti že s preseženim ekonomskim kategorijam, pravnim institutom in institucijah. Ni malo tudi takšnih, ki mislijo, da je za vse težave samoupravljanja krivo zgolj neznanje delavcev. Pri tem pa ne vidijo ali nočejo videti pravih vzrokov zanje ter pogojev, ki so za krepitev družbene moči delavcev neogibno potrebni. Cilj sleherne družbene akcije subjektivnih sil mora biti bogatejše življenje ter uveljavljanje človeka, kot ustvarjalca osebnosti. To pa je tisto, da moramo vedno in povsod utrjevati enotnost vseh delovnih ljudi posebno pa komunistov.
Usmeritev in politične ter idejne naloge
Pred nami je obdobje, v katerem moramo odločno nadaljevati družbeno preobrazbo. Temeljni namen in cilj sleherne družbene akcije komunistov in drugih subjektivnih sil mora biti, ustvarjanje nove družbene ekonomske kakovosti v objektivnem položaju delavca v združenem delu. Tako bomo ustvarjali tudi družbenoekonomsko podlago, ki bo omogočala, da se bo delavčev vpliv razširil na vse odnose v proizvodnji in celotni družbeni reprodukciji, s tem pa tudi v vsej družbi. Delavčevo odločanje o vsebini izvajanja je temelj sistema. Na njem gradimo in izvajamo delegatska razmerja kot samoupravni način upravljanja splošnih družbenih zadev. Komunisti moramo dograjevati oblike in metode svojega delovanja ter s tem zveze komunistov kot celoto učinkoviteje vključiti v stalno akcijo za poglabljanje socialistične samoupravne demokracije. Tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah moramo komunisti z razvojem novih oblik demokratičnega izražanja in soočanja interesov zagotavljati uresničevanje njihove vloge v političnem sistemu. S stalnim prizadevanjem za boljše gospodarjenje za medsebojno dohodkovno povezovanje v OZD ter naše skupno načrtovanje, moramo ustvarjati vse pogoje, za dosledno uresni-
čitev sprejetih ciljev in nalog v tem srednjeročnem obdobju. Te cilje moramo doseči predvsem na temeljih večjega ustvarjenega dohodka, doseženega s povečano produktivnostjo dela.
Zveza komunistov mora v razviti socialistični samoupravni demokraciji kot avantgarda delati tam, kjer se delavski razred v demokratičnih odnosih bojuje za uveljavljanje svoje vloge. Ta boj poteka v krajevnih skupnostih, v združenem delu, delegacijah in skupščinah družbenopolitičnih in interesnih skupnostih. Tu mora zveza komunistov z akcijo delavskih in ljudskih množic uveljaviti celoto interesov delavskega gibanja, ki vodijo v naših razmerah k osvobajanju dela in človeka ter se moramo komunisti polno angažirati. V boju množic za demokratično in učinkovito
reševanje problemov, je potrebna najširša dejavna vključenost članov ZK v delegatski sistem, v SZDL in druge družbenopolitične organizacije. Pri tem je pomembna celovita pot odločanja, kjer mora priti do veljave beseda vseh delovnih ljudi. Od tod tudi izvira zahteva, da moramo v prihodnje v političnem delu posvetiti več pozornosti pripravam na odločitve in iskanju poti za njihovo uresničevanje. Tu moramo dati komunisti vse od sebe, kjer je tudi izhodišče za opredeljevanje strategije in smeri, pa tudi načinov in vsebine konkretnega delovanja.
V prihodnje moramo pri delu odpraviti formalizem, formsko sestankovanje, odločanje itd. Zveza komunistov se bo dosledno spopadla s pojavi, kot so ponavljanje razprav, neopredeljenost ciljev posameznih akcij, rokov in nosilcev uresničevanja.
Delegatski sistem je temeljni prostor za delovanje ZK. Ta zahteva, da se bo ZK prek voljenih delegatov delegacij ZK in komunistov kot posameznikov, ustvarjalno, organizirano in enakopravno vključevala v vse procese pri nastajanju odločitev, od pobude, do izbire problemov. Zveza komunistov se zaveda, da svojo vodilno in združevalno vlogo lahko uresničuje le, če more svoja idejna in politična stališča spreminjati v stališča večine in s tem v materialno silo družbenega razvoja in napredka.
Zato, da bi naloge uspešno uresničevali, moramo utrjevati idejnopolitično in akcijsko enotnost ZK, ki jo predstavlja idejna zavest komunistov, o delavsko razredni vsebini ciljev in politiki ZK. Idejna in akcijska enotnost ZK temelji na ustvarjalnem uveljavljanju načela demokratičnega centralizma ter na vse večjem uveljavljanju vsakega člana ZK, kot temeljnega nosilca politike, kakor tudi na tem, da osnovne org. ZK pravočasno in objektivno sodelujejo in zavzemajo stališča o najpomembnejših vprašanjih. Znotraj ZK moramo razvijati enotnost, ki bo izhajala iz razvite komunistične zavesti in prepričanja, utemeljenega z revolucionarno vsebino o akciji, kajti enotnost ustvarjajo le skupni pogledi na napredne in dolgoročne cilje skupnega boja za boljši jutrišnji dan de-
lovnega človeka in napredek socializma sploh.
Delavec v TOZD, odgovoren gospodar svojega dela
Zveza komunistov, še posebno komunisti v sindikatu, se bomo zavzemali za uveljavljanje vloge položaja in odgovornosti delavca, uresničevanje tozdov kot začetne in končne točke družbene reprodukcije. Delavci delovnih skupnosti skupnih služb ne morejo in ne smejo več odločati v imenu delavcev TOZD. ZK in vse organizirane socialistične sile se morajo nenehno zavzemati, da bo sestavina sleherne aktivnosti za povečanje vpliva delavcev v TOZD, predvsem uresničevanje ustavne vloge delovnih skupnosti. Delavci morajo sprejemati takšne odločitve, s katerimi bodo v pogojih trajnega sodelovanja pri skupnem delu in ustvarjeni vrednosti v poslovanju ter pridobivanju dohodkov, uveljavljali samoupravne proizvodne odnose. ZK si bo prizadevala, da si v vsaki samoupravni organizaciji ali skupnosti dosledno uveljavi načelo, da se poslovodni in drugi odgovorni delavci dolžni pripraviti predloge za konkretne odločitve pri uresničevanju ustavnih in zakonskih določil.
Delavci v združenem delu naj prek temeljne org. združ. dela v celoti obvladujejo denarni dohodek ter ga usmerjajo v tokove družbene reprodukcije, v skladu s svojimi resničnimi in razvojnimi potrebami ter interesi. ZK si bo še naprej prizadevala za to da bodo delavci v tozdih in drugih org. združenega dela ter v družbenopolitičnih skupnostih neposredno in prek svojih delegatov odločali o pogojih ustvarjanja dohodka.
Vso pozornost je treba posvetiti za izboljšanje kvalitete proizvodov ,na osnovi lastnega znanja .raziskav in tehnologije, kar je še posebno pomembno za izvoz blaga na tržišča z razvito konkurenco. Domači surovinski viri, ki so na voljo, in potrebe predelovalne industrije terjajo varčevanje z vsemi vrstami surovin ter večjo rabo odpadnih surovin. Komunisti se bomo zavzemali za jasno opredeljene dolgoročne programe razvoja OZD v predelovalni industrij' ter za oblikovanje programov razvoja proizvodnje.
Komunisti se moramo prizadevati za odločilen vpliv delavcev ter za večjo demokratizacij0 kadrovske politike in politike zaposlovanja.
Hitrejše urejanje stanovanj' skih razmer delovnih ljudi j6 pogoj za krepitev njihove ek o* nomske in socialne varnosti. Za; gotoviti moramo, da delovnj ljudje in občani predvsem tud' sami skrbijo za reševanje sv0" jega stanovanjskega vprašanja "! v skladu s svojimi materialnim! možnostmi prispevajo last"' delež.
Razvijati je treba marksistični centre v regijah, občinah, vis°" košolskih organizacijah, v šolah in v OZD. Ti centri morajo V0' stati kakovostna nova oblik" boja ZK in socialističnih sil, ^ ustvarjalno razvijanje in uveljav"
Ijanje marksistične teorije, na vseh področjih družbenega življenja. Komunisti moramo zagotoviti, da bodo v sleherni odločitvi izraženi samoupravni interesi delavcev in delovnih ljudi. Skrbeti moramo, da se bo nenehno celovito in polno uveljavljala družbena odgovornost nosilcev javnih in samoupravnih družbenih funkcij, izvršilnih in upravnih organov in strokovnih
služb.
Komunisti moramo hitreje uresničevati svoj del odgovornosti. pri nadaljni graditvi in uveljavljanju delegatskega sistema in se prizadevati, da se ta sistem nenehno krepi. Komunisti se moramo še bolj zavzeti za stalno delovno povezanost vseh dejavnikov delegatskega sistema. Vse oblike samoupravnega organiziranja in povezovanja krajanov, morajo biti neposredno zrcalo interesov in potreb delavcev in delovnih ljudi v kraju bivanja.
Zavzemati se moramo za uspešno delo organov samoupravne delavske kontrole kot oblike neposrednega nadzorstva delavcev nad uresničevanjem samoupravnih splošnih aktov, sprejetih samoupravnih odločitev ter varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine.
Splošna ljudska obramba In družbena samozaščita se morata razvijati na množičnem temelju.
Njuna množičnost izhaja iz naše družbenopolitične ureditve , r..iz izkušenj oborožene revo-ucije, ko je bila nosilec odpora v kateri so bili komunisti vodilna sila. Pri tem je ZK kot avantgardna sila delavskega raz-reda in socialistične revolucije Posebej odgovorna za varstvo er obrambo svobode, revolucionarnih pridobitev in razvoja. Z-avzemali se bomo za uresniči-cv celovitega sistema samozaščitnega in obrambnega uprav-Janja, ki naj vključuje vse de-ovne ljudi in občane, predvsem Pa mladino v vzgojno izobraže-alnern procesu. Celotne obramb-e Priprave je treba graditi in resničevati tako, da se bomo morebitni agresiji zoperstavili v czlomijivcm odporu v vsakrš-k V°jn'h razmerah.
Komati moramo biti v sre-i' V1 vsakodnevnega delovanja s,, boja za poglabljanje sociali-cije6 samoupravne demokra-
nn"*an mora biti neposred-.Povezan s problemi in inte-si delovnih ljudi v okolju, kjer 2*a m živi. Ustvarjalnost članov *“■ se mora potrditi tudi s -.potnim dajanjem pobud ter U£. logov za demokratično in > n ko vi to reševanje problemov. obp?Vn.a org. mora biti temeljna ten" 3 *n mesto za idejno poeno-knri° t.er akcijsko dogovarjanje loJHPaistov. Bistvo njenega de-Drn!JiJa mora biti reševanje z -b cm°v vseh delovnih ljudi sovaZVijanJ'em delegatskih odno-v celotnem sistemu samo-družbenopolitičnih ZK Slovenije, vse osnovne organizacije in rnn.., '.J morajo zagotavljati sa-dei-, . ° delovanje družbenih tU(j. Vr|ikov. Zagotavljati morajo •Pez Feiovitost pristopa k posa-zturn nalogam in vprašanjem
javnih in
".kupnosti.
11 j ene !°dstva
z vseh vidikov našega nadalj-nega družbenega razvoja in dograjevanja socialistične samoupravne demokracije.
OO ZK mora spremeniti svoje metode delovanja predvsem tako, da bo analizirala konkretno problematiko, ki prihaja do izraza v samoupravni in politični praksi in da bo aktivnost svojega članstva usmerjala k reševanju tistih vprašanj, ki utrjujejo socialistične samoupravne odnose in vlogo delavca v združenem delu in v vsej družbi. OO ZK mora zagotavljati, da bodo imeli njeni člani temeljne smernice in stališča o najpomembnejših idejno političnih vprašanjih, ki jih obravnavajo v delegatskih telesih, samoupravnih strukturah in v družbenopolitičnih organizacijah. Da bodo sestanki konference in druge oblike sestajanja temeljito pripravljeni ter da bo njihova vsebina resnični odraz potreb in interesov delovnih ljudi ter občanov. Da še bolj razvijemo odgovornost posameznih članov in temeljiteje spoznamo idejno politične in družbene odprte probleme. ZK se bo borila za zavestno spoznanje vsakega člana ZK, da je razvoj samoupravljanja odvisen od delovanja in vloge družbeno-političnih organizacij.
V družbenopolitičnih organizacijah bo ZK tudi v prihodnje delovala prek voljenih delegatov in delegacij ter članov ZK kot aktivistov.
V socialistični zvezi, ZSMS, ZB NOV in drugih družbenih organizacijah in društvih bodo komunisti delovali tako, da bo SZDL vse bolj postajalo mesto, kjer bodo vse organizirane subjektivne sile poenotile delovanje in poglede na bistvena družbena vprašanja ter organizirale enotno družbenopolitično akcijo za njihovo reševanje.
Pri tem moramo razvijati zlasti delovanje krajevne organizacije SZDL, svetov in sekcij. To mora postati osrednje mesto za delovanje članstva in org. ZK. Da bodo sindikat in njegove osnovne organizacije še bolj usmerjeni k temeljnim vprašanjem družbenoekonomskega vprašanja delavca, morajo imeti ustvarjalen in kritičen odnos do vseh predlogov, da bodo dejavniki poenotenje interesov delovnih ljudi.
ZSMS pa mora postati organizacija političnega samoupravnega in celotnega vključevanja mlade generacije v razvoj naše družbe. Da bo ZZB NOV kot nosilka revolucionarnih tradicij razvijala in vključevala svojo
Ob koncu leta 1977 je bilo v ZKS 70.348 moških in 30.954 žensk. Pri tem je tudi zelo pomembno to ,da se je v ZKS precej povečalo število žensk in število mladih ljudi. Med mladimi člani je delež žensk vse večji in se je povečal od 33,3 % v letu 1974 na 36,4 % v letu 1977. Delež delavcev pa med mladimi upada.
Tudi v naših OO ZK bomo morali v bližnji prihodnosti več storiti, da sprejmemo v ZK čim-več mladih delavcev, zlasti iz vrst neposrednih proizvajalcev, kar je tudi ena izmed nalog občinskega komiteja ZKS.
Ce sedaj pogledamo socialni izvor ZKS, ki je več kot polovica članov delavskega izvora, lahko trdimo, da se ZKS močno obnavlja iz delavskih vrst. Istočasno pa se povečuje tudi delež članov intelektualnih in upravno administrativnih skupin.
Med tem, ko je delež članov najbolj padel pri tistih, ki niso končali osnovno šolo in ki imajo samo osnovno šolo, se je pa število članov precej povečalo pri tistih, ki so končali poklicne šole za kvalificirane in visokokvalificirane delavce.
Število izključenih iz ZK iz leta v leto narašča. Delež žensk
aktivnost v vsa bistvena vprašanja razvoja demokratičnih družbenopolitičnih odnosov na osnovah samoupravljanja.
V ZK moramo skrbeti, da bomo praktično uresničili in dalje razvili sistem idejnopolitičnega usposabljanja, ki smo ga sprejeli v letu 1977. Kot temeljni nosilec idejnopolitičnega usposabljanja in marksističnega izobraževanja komunistov, se mora uveljaviti OO ZK, kar je tudi njena stalna skrb za izobraževanje in usposabljanje. Pri vseh oblikah idejnega in akcijskega povezovanja, je potrebno onemogočiti vse poskuse delovanja oblik v imenu članstva in osnovne organizacije ZK oziroma namesto njih.
med izključenimi je vse manjši. Med izključenimi močno izstopa delež delavcev. Pri izključitvi pa se tudi povečuje delež članov starih do 27. leta. V obdobju od 1974. do 1977. leta je bilo izključenih 1.096 članov ZK. Izstopilo pa jih je iz članstva ZKS v med-kongresnem obdobju 1.285. Črtanih pa je bilo iz članstva ZKS v obdobju 1974. do 1977 — 1.181 članov.
Številčna rast ZKS je nad jugoslovanskim povprečjem. V obdobju od 1974. do 1976. leta se je v ZKS povečalo število članov za 38,7 °/o. V celotni ZKJ pa za 35,6 %. S tem se je povečal delež slovenskih komunistov.
Odločilni preobrat v gibanju članstva se začne z letom 1972 in se nadaljuje kot velik vzpon števila članstva ZKS vse do danes. Leta 1973 je bilo ob popisu članstva ZKS 62.997 članov, ob koncu leta 1977 pa se je število povečalo na 101.302 člana ZKS.
Ti podatki nam kažejo, da se bomo morali še naprej zavzemati za takšno strukturo članstva in vodstev ZK in takšno politiko sprejemanja, ki bo krepila razredno usmeritev in revolucionarno učinkovitost ZK, da še izboljšamo socialno sestavo, z večjim sprejemanjem delavcev.
Statistični pregled gibanja in strukture članov ZKS med VII. in VIII. kongresom ZKS
Iz podatkov, ki jih je izdelala statistična služba pri CK ZKS je razvidno, da se je povečalo število članov ZK od 67.069 v začetku leta 1974 na 101.302 člana konec leta 1977, kar znaša povečanje za 51%. V medkongresnem obdobju je bilo sprejetih 36.211 novih članov v ZKS. Članstvo pa je prenehalo 3.562 članom ZKS.
Gradbena delavca uravnavata strešni nosilec proti stebroma.
Izvolili smo delegate v zbor združenega dela občinske skupščine in delegale v skupščine samoupravnih inleresnih skupnosti
V naši delovni organizaciji smo 9. marca letos izvolili 15 delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine, 63 delegatov v posebne delegacije in 10 delegatov v združeno delegacijo za skupščine SIS.
Volilni odbori so poskrbeli, da so bila ta dan volišča slavnostno okrašena. Prvo volišče, kjer delajo delavci v 4-izmenskem delu, je bilo odprto že ob 4. uri zjutraj.
Skupni volilni rezultat
V volilni imenik je skupno vpisanih 1201 volilcev, od tega je glasovalo 1144 volilcev ali 95,25 %. Na glasovanje ni prišlo 57 delavcev, od teh ji je bilo bolnih in na porodniških dopustih 33, zaradi letnih dopustov in drugih opravičenih odsotnosti ni glasovalo 14 delavcev, neopravičeno se ni udeležil glasovanja samo 1 delavec iz predpredilnice,
1.	posada, 13 moškim, ki so na odsluženju vojaškega roka so bile glasovnice poslane od strani skupščine občine Litija na naslove vojnih pošt, vendar smo v pravočasnem roku prejeli izpolnjene glasovnice samo od
Volilni rezultati po posameznih voliščih
I.	volišče (čistilnica, predpredilnica)
skupno število volilcev glasovalo je
II.	volišče (predilnica bombaža in sintetike)
ali 96,33 %
štirih.
Na vseh voliščih so bili izvoljeni vsi predlagani delegati, katerih imena smo objavili že v prejšnji številki našega tovarniškega glasila.
Poudariti je treba še, da so vsi volilni odbori vzeli resno svoje delo, da so se vsi prizadevali, da so dosegli tako dobro volilno udeležbo. Pri tem sta jim bila v veliko pomoč Franc Mali in Franc Grom, ki sta obiskovala bolne in odsotne delavce na domovih.
Volilna odbora na volišču IV. in V. sta svoje delo sama zaključila že v popoldanskih urah, ostali volilni odbori pa so delali pozno v noč in seštevali glasove, volilni odbor na I. volišču je svoje delo zaključil šele ob 24. uri. Pri štetju glasov tem volilnim odborom pa so pomagali tudi vsi člani volilne komisije.
Ker je bila na teh volitvah dosežena tako dobra volilna udeležba, naj za primerjavo navedemo še —
skupno število volilcev glasovalo je
III.	volišče (sukalnica, sukalnica
skupno število volilcev glasovalo je
IV.	volišče (vzdrževanje)
skupno število volilcev glasovalo je
361
342	ali 94,74 %
:. sukancev, zbiralnica)
313
298	ali 95,21 %
144
141 ali 97,92 %
— volilne rezultate zadnjih volitev ln referendumov
2. 4.1974 — volitve v delegacije zbora združenega dela 19. 11. 1974 — volitve v delegacije SIS 21. 10. 1977 — referendum za sprejem samoupravnega
sporazuma o združevanju dela in Statuta
23.11.1977	— volitve samoupravnih organov
27.12.1977	— referendum za sprejem 3 samoupravnih
splošnih aktov
94,82% 91,16 »/o
90,76°/)
87,74%
87,10 °/o
V. volišče (uprava, transport, obrat družb, prehrane, pom. osebje)
skupno število volilcev	165
glasovalo je	153	ali 92,73%
9. 3.1978 — volitve delegacij v zbor združenega dela
občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti	95,25%
če odštejemo tiste, ki so v JLA in so bili vpisani na tem volišču, znaša volilna udeležba	98,18%
Naj ob zaključku tega poročila zaželimo še vsem novoizvoljenim delegatom čim več uspeha pri njihovem delu.	L. R.
Plenum ISO Predilnice litijn
Objavljamo organizacijsko poročilo predsednika društva, tov. Vinka Keržana, ki ga je prebral na letnem plenumu IGD PL, ki je bil v soboto, 18. 3. 1978.
Poročila o opravljenem delu društva v preteklem letu, ki sledijo mojemu, so razporejena tako, da se bodo v celoti dotaknila problematike in uspehov našega varstva pred požari, s prostovoljnega in službenega dela tega varstva v Predilnici Litija, zato bom skušal biti le načelen. Želel vas bi spomniti na stvari, ki morajo biti naš skupni interes, tako interes zaposlenega v Predilnici, kot interes vrednega državljana naše samoupravne socialistične skupnosti.
Naš največji uspeh v preteklem letu je bil, da smo s prizadevnostjo vseh članov društva oz. kolektiva znali očuvati škodo, ki bi iz številnih zanetkov mogla prerasti v neprecenljivo, če posamezniki ne bi bili pravočasno na mestu zanetka. Teh je
bilo v preteklem letu kar 29 — od tega trije močnejši. Ta nevarnost je še vedno prisotna, zato moramo biti naša prva skrb tudi v bodoče, usmeriti vso našo pozornost in naše gasilsko znanje na ta potencialno nevarna delovna mesta. Sami zanetki požarov nam narekujejo smeri izpopolnjevanja in uvež-bavanja najširšega kroga zaposlenih v naši DO za gašenje teh posebnih zanetkov. In ravno naloga in skrb prostovoljnega članstva našega društva je, da so v tej akciji najbolj angažirani.
Primer tov. Janeza Grilja, ki je vsem poznan, naj nam bo za primer osveščenosti pravega državljana. To ni bilo direktno reševanje ljudi iz ognja ali nesreče, ampak čut odgovornosti do očuvanja družbenega premože-
nja in posrednih posledic do vseh tistih, ki se jim v Predilnici reže kruh.
Drug pomemben dogodek je bilo tekmovanje vseh rednih gasilskih desetin naše DO. To je bil naš delež k praznovanju predilniškega praznika, tedna požarne varnosti, in vseh jubilejev tov. Tita in ZKJ ter Slovenije. Tekmovanje je bilo zelo kvalitetno, ker so se vse desetine maksimalno potrudile izvesti mokro vajo čimhitreje in čimkvalitetneje. Zelo pomembno je bilo predvsem to, da so poleg tekmovalnih desetin, dobili še ostali moški zaposleni v naši DO, težja testna vprašanja, prilagojena splošnim in posebnim vprašanjem iz varstva pred požari v naši DO. Seštevek praktičnega in teoretičnega dela je potem odločal o razvrstitvi najboljših desetin. To tekmovanje bomo sedaj redno nadaljevali vsako leto, ker je to odličen pregled naše praktične
in teoretične protipožarne pripravljenosti.
Škoda je, da so ravno pred omenjenim tekmovanjem razbili žensko tekmovalno desetino na izmene, in tako kot edine iz ženskih vrst niso mogle tekmovati.
Udeležili smo se tudi občinskega gasilskega tekmovanja z eno desetino v Gabrovki in med 15 ekipami zasedli peto mesto. Po tistem, kar so naše desetine pokazale na predilniškem internem tekmovanju, ki brez sramu mogli poslati na občinskega vseh deset enot, saj je bila tekmovalna desetina doma šele peta. Seveda je to nemogoče zaradi izmenskega dela proizvodnje. Več o tekmovanju boste slišali še iz poročila poveljnika.
Razen preizkusa znanja iz varstva pri delu, ki ga mora opraviti veliko število naših delavcev vsako drugo leto, kjer je vključeno tudi gasilstvo, potem uvajalnih seminarjev ob zaposlovanju ljudi in letno enkratnem testiranju vseh moških s področja protipožarne zaščite, drugih posebnih seminarjev ni'
smo imeli. Menim, da je pripravljenost našega kolektiva precejšnja, da pa bomo morali občasno organizirati tudi zahtevnejše gasilske seminarje vsaj za vodilne strukture v proizvodnji, delavnicah in transportu. Tako Predvidevamo za letošnje leto seminar o načinu uporabe dihalnih aparatov in še kaj, če nam bodo uspeli dogovori z ljubljansko poklicno brigado. Večjih in številnejših seminarjev si ob Pomanjkanju delovne sile in Polni zasedenosti ob modernizaciji, pač ne moremo privoščiti, še posebno, če menimo da le ni tako nujno potrebno. V tem smislu moramo dajati tudi Popolno prednost interni angažiranosti ljudi za preprečevanje Požarov, in s tekmovalnimi desetinami na zunaj manifestirati svojo pripravljenost le, če nam zahteve po popolni zaposlenosti *n produktivnosti v DO to dopuščajo. Postali smo lastniki
Kratek stik na električnih nabavah ali trenje vrtečih delov na Prstančnem stroju večkrat Povzroči zanetek požara. Na fotografiji vidimo, da je prisebna Predlca s pomočjo ročnega ga-8 ne8a aparata na plin, ogenj UsPešno pogasila.
Ustvarjenega dohodka, njegovi azporejevalci in porabniki, zato oramo znati razporejati svoje iio?nje *n moči pri njegovem
ustvarjanju.
on^C k* rad mnogo govoril in Va°?arial na napake pri vzdrže-plu hidrantnega omrežja v re “Unici, dovolj veliki količini krmlrVne Požarne vode,, pravilni an"troli uporabljenih gasilskih ratov, stalni pripravljenosti Ost=?rke za akcijo (da ne bo an la brez bencina!), možnih tov °Pov d° nameščenih aparati •?c*prtlb zasilnih izhodov, te Zn,h. dostopov za zunanje in-b0lJenciic gašenja idr., ker za to o te °°g°varja redna služba in rjo- * vsako leto dovolj govo-tc„ 'j1 Pišemo. Gotovo se bomo dkv, .^aknili tudi v današnji šei?11SIJ1 in slišali poročilo nate^ Varnostnika. O vseh novi-redn 'n Problemih smo tudi Ščen;° ,ln dovolj na široko obvestit;; ,udi preko našega glasila Varne. Pfodilec«. Tudi požamo-aktiVnStna komisija sodeluje tlim P. ? uPr. org. in operativ-stabom IGD, in na po-
manjkljivosti sproti opozarjajo ustrezne službe.
Ce upoštevamo še 168 naročnikov Gasilskega vestnika, in predpostavljamo, da ga vsaj pretežni del prebira, lahko sklepamo na dovolj veliko gasilsko razgledanost naših članov. Ob tem bi rad povedal, da je za leto 1977 celotno naročnino za vse naročnike GV krilo podjetje, kar pa za v bodoče ne bi predlagal, ker s tem izgubimo iz evidence prave naročnike, pri katerih GV ne roma takoj v koš za odpadke.
Problematika in tematika dela upravnega odbora ni operativnega štaba se z leta v leto v glavnem ponavlja, zato ne bom navajal, kaj smo na teh sejah
V letošnjem letu nam je bilo po planu, ki sem ga pripravil za izvršilni odbor, odobreno prvič tudi 27.060 din sredstev, ker sem v klubski dejavnosti upošteval, da bomo v bodoče sami pokrivali stroške društvenih prireditev, n. pr. dnevnice, stroške za pokale itd., kar je razvidno iz plana potreb, in jih je doslej plačevala DO ločeno. To nas zavezuje, da bomo planirana, oz. odobrena sredstva tudi namensko in pametno porabili, ker to ni malo denarja.
obravnavali. V glavnem tekočo problematiko, ki se tiče tekmovanj, vaj in reda, predlagali pa smo tudi svoje delegate v občinsko skupščino in skupščino
interesnih skupnosti. Skupno z operativnim štabom smo imeli 5 sej, nepopolni smo prišli skupaj 2 krat, v ožjem sestavu najodgovornejših pa smo se dobili večkrat. Sami dopisov nismo reševali mnogo, več dela pa je bilo z ažuriranjem naročnikov Gasilskega vestnika in ljudi, ki imajo aktivnejšega dela v IGD Predilnice 10, 20 ali 30 let. Njim nameravamo za letošnji predilški praznik podeliti značke za obletnice dela v gasilstvu, le če bomo iz velikega števila uspeli izbrati prave oziroma dovolj zaslužne. Pri izbiri bo najtežje najti kriterij, komu jih podeliti, zato prosim, da bi se o tem še danes kaj pogovorili.
V letošnjem letu, ko bo s prvim dotokom sredstev, zaživela tudi občinska IS VPP, ko računamo, da bomo zbrali v občini preko 600000 din, bo potrebno tudi gasilstvo intenzivneje in odgovorneje angažirati. Bodoči močni centri, ki bodo bolje opremljeni in — predpostavljamo — z več ljudmi v celoti krili svoj teritorij, s tem, da se moč obstoječih PGD ne bi zmanjšala, bodo GD Gabrovka, Kresnice in Litija. S planirano, novo avto-cistcrno za kemično gašenje, če bodo kreditni aranžmaji uspeli, bodo ti centri prevzeli mnogo večjo odgovornost in pomen nasproti vsem organizacijam združenega dela in zasebnikom, ki bodo v tej skupnosti združevali sredstva. S tem pa se bo povečala tudi potreba po šolanem in sposobnem kadru. V naši delovni organizaciji imamo 6 častnikov, od tega pa je praktično izkoriščen v GD Litija le eden, zato menim, da bi preostali s svojim znanjem in izkušnjami lahko neprecenljivo mnogo pomagali vsaj pri vzgoji podmladka društva, tako kot so že svoj čas mnogo pomagali pri urjenju desetin v PGD občine. Pravilno bi bilo, da bi družbenopolitične, družbene in ostale organizacije in skupnosti vzpodbujale aktivnejše delo, ki je enakovredno vsej ostali družbeni dejavnosti, oziroma vredno še več, če je strokovno, le-te ljudi na njihovo poklicno področje in jih drugje razbremenilo. Saj pravi, prostovoljni gasilec ni tisti, ki je gasilec ali član IGD samo v času redne službe, temveč predvsem izven rednega delovnega časa. Zato je razumljivo, da bi postali tudi člani PGD svoje krajevne skupnosti. Mnogi od vas ste pravi gasilci ravno v teh društvih, kamor vas, po drugi strani, lahko veže tudi obveznosti pripadnika civilne zaščite — gasilskih enot.
Preden zaključim svoje poročilo, bi rad, da se z enominutnim molkom spomnimo tudi letos umrlega Laharnar Boža, člana našega kolektiva, ki mu je mnogo prezgodaj nehalo biti plemenito srce. Bil je gasilski podčastnik in dolgoletni član našega društva in PGD Litija.
Prosim, da me v razpravi po poročilih dopolnite, da bi tako uspešno zaključili naš plenum in sc pomanjkljivosti in sprejetih sklepov resno lotili v tekočem planskem letu.
Na pomoč!
Pomlad bo prebudila krape v požarnem bazenu. Gasilec bo moral s pomočjo odpiralnega ventila zagotoviti dotok vode v bazen, da se ob izmenjavi voda očisti.
PLAN
potreb IGD Predilnica Litija za leto 1978
1. 2 tekmovanji izven podjetja, po 1 desetina s spremstvom
— 2 xi 12 ljudi = 24 x 170,00 din	4.080,— din
— 2x3 osebni avt. = 6 x 200 km x 2,00 din	2.400,— din
2. 1 X 3 desetine za občinsko tekmovanje gasilskih desetin izven mesta Litije	
— 32 ljudi X 110.— din	3.520,— din
— prevozni stroški	310,- din
3. Vsakoletno tekmovanje — ob predilniškcm prazniku	
— 10 do 11 domačih desetin in testiranje praktične uporabe gasilskega znanja vseh preostalih moških, zaposleinh po izmenah in službah	
— 3 pokali X ca 350.— din	1.050 — din
— podelitev priznanj in pogostitev ca 60 do 80 ljudi	6.500,— din
4. Izvedba plenuma IGD z večerjo	3.000,— din
5. 250 kom gasilskih stenskih koledarjev za člane IGD in ostale člane kolektiva in 20 žepnih koledarčkov (priročnikov) za člane upravnega odbora in operativnega štaba	
a) 250 X 2,80 din	700,— din
b) 20 x 25,00 din	500,— din
6. Strokovni ogled razstave gasilskega orodja ali obisk pri gasilcih določenega poslovnega partnerja	
— avtobus	2.200,— din
— kosilo, pijača 40 x 70.— din	2.800,— din
Skupaj zahtevek	27.060,— din
Izvršilni odbor delovne organizacije je odobril	27.060,— din
Novo v sindikatu
V prejšnji številki Litijskega predilca je bilo objavljeno obširno poročilo o skupščini in volilni konferenci sindikata naše delovne organizacije. Na prvi seji odborov in konference sindikata pa so bili izvoljeni novi predsedniki odborov, predsednik, podpredsednik konference sindikata, kakor tudi tajnik, blagajnik in knjigovodja našega sindikata.
Gospodarska
komisija:
Benegalija Slavko, Taufer Lado, Zupan Rudolf.
Komisija za šport:
Gretlč Jože, Hauptman Janez, Intihar Franc, Koderman Vojko, Kos Cveto, Malenšek Matija, VI-zlar Jože.
Konferenco sindikata sestavlja 9 rednih članov, to je predsed-sednlk, podpredsednik, tajnik, blagajnik in knjigovodja, ter vsi štirje predsedniki sindikalnih odborov. Na vsako sejo pa vabimo še po dva delegata iz vsakega odbora. S tem je možna čimšir-ša obveščenost vseh članov naše delovne organizacije o delu in vlogi sindikata.
III. odbor — sukalnica, vlagalnica, stročnarna:
Boldin Franc — predsednik,
Brvar Vera, Fornazarič Vera, Hauptman Ančka, Jurca Vida, Kralj Marjan, Miglič Vera, Obrč Milena, Zupan Marta.
Lojze Pavliha — novi predsednik
Konferenco
sestavljajo:
Pavliha Lojze — predsednik, Povše Ani — namestnik predsednika, Jelnikar Marta — tajnik, Škarja Majda — blagajnik, Prosenc Ani —• knjigovodja.
Nadzorni odbor:
Ankon Albin, Intihar Franc, Koprivnikar Pavle.
I.	odbor — čistilnica, čistilnica odpadkov, predpredilnica, mikalnica, česalnica:
Žibert Anton — predsednik, Avbelj Antonija — član, Bučar Mirko, Flisek Bariča, Lamovšek Marta, Logar Fani, Kastelic Brane, Planinšek Milka, Podprebar Alojz, Strmljan Angelca.
II.	odbor — vse predilnice z rezervo:
Pajtler Adolf — predsednik, Ajdonlk Stane, Klobučarič Majda, Kunstelj Antonija, Lušina Štefka, Martinčič Franc, Mešič Zlata, Perc Pavla, Remec Janez, Vahčič Bernarda.
IV. odbor — ostale službe (remont, uprava, pomožno osebje, obrat družbene prehrane):
Gretič Jože — predsednik, Fornazarič Vinko, Jelnikar Leon, Kos Cveto, Llpužič Štefka, Majcen Peter, Remec Marjana, Rupnik Dušan, Sterle Karmen, Vrhovec Fani.
V pomoč sindikatu, kakor tudi za samostojno delo na področjih pa so bile imenovane naslednje komisije, ki jih sestavljajo:
Komisija za pomoč članom delovne organizacije:
Blrc Vera, Lušina Štefka, Mali Franc, Stritar Mojca, Vahčič Nada.
Komisija za oddih in rekreacijo:
Borišek Franc, Kovič Drago, Lesjak Franc, Planinšek Ljudmila, Šraj Magda.
Komisija za samopomoč:
Jovanovič Nada, Povše Ani, Sl-stek Mija.
Komisija za ljudsko obrambo:
Mali Franc, Primožič Darko, Stamatovskl Niko.
Komisija za OD:
Keržan Vinko, Lesjak inž. Tone, Povše Ani.
Komisija za pogrebne svečanosti:
Lesjak Franc, Kralj Martina, Tišler Hilda.
Konferenca, odbori in komisije sindikata, so izvoljeni za štiriletno mandatno obdobje.
N. J.
1 V
l
Tov. ANTON ŽIBERT — predsednik OOS - predpredilnica
Sindikat si predstavljani kot močno delavsko organizacijo. Saj si delavci lahko s pomočjo tega iščejo pravico. Zdi pa se mi, da do sedaj sindikat ni imel dovolj motnosti pri odločanju. Za 1200 zaposlenih le niso mogli dovolj uspešno delovati le pred-
sednik in nekaj članov! Ker po se je sedaj povečalo število članov, in pa še za vsako enoto po en predsednik OOS upam, da lo delovanje sindikata boljše, posebno pa še sedaj, ko sindikat sodeluje pri odločanju o vseh zadevah.
Upam, da bomo v kratkem sklicali tudi sestanek po izmenah, med malico, in bi na teh sestankih delavci sami spregovorili o problemih, ki jih tarejo■
Tov. FRANCI BOLDIN —
predsednik OOS - sukalnica:
Prepričan sem, da je program dela sindikata tako obširen, da bomo zlahka našli dovolj tem, ki bodo pritegnile kar največ zaposlenih. Držali se bomo načela »nič, kar je pomembno za proizvajalce, ne sme mimo sin-dikata«. Predpogoj, da lahko tako načelo spravimo v življenje, pa je dobro delo poverjenikov. Morali bomo pridobiti zaupanje vseh, da se bodo obračali na sindikat kot organizacijo, ki ščiti interese delavcev.

Tov. PAJTLER ADOLF — Predsednik OOS - predilnica je povedal:
Naš delovni načrt osnovnih organizacij sindikata je sledeč:
/• V letu 1978 bo treba ures-ničevati sklepe 8. kongresa, ki so dosedaj le delno realizirani, in lih v dosedanjem delu nismo dovolj upoštevali. Potrebno se bo pripraviti na 9. kongres sindikatov Slovenije in kongresa ZKS in ZSMS.
2.	Na področjih, kjer se urejajo določbe zakona o zdrute-nem delu, nismo še naredili dovolj, zato čaka še veliko dela okoli tega.
3.	V delovni organizaciji bo portebno, da bodo osnovne organizacije aktivne pri reševanju vprašanj glede ljudske obrambe in civilne zaščite, kulture, rekreacije, izobralevanja in oddiha naših delavcev.
4.	Sama organiacija sindikalnih organizacij bo delala na tem, da bo samoupravljanje še uspešneje, in da bodo dnevne informacije dobile še večji smisel kot sredstvo obveščanja.
5.	V delovni organizaciji, bi bilo potrebno, da se organizira še več seminarjev izobralevalnega tipa za nove člane vodstva.
6.	Ena izmed obveznosti je tudi, pomagati pri reševanju vprašanj delitve OD (osebnih dohodkov). Tudi samoupravni sporazumi se morajo sklepati z vednostjo osnovnih organizacij sindikata. Okoli tega še ni vse urejeno. Potrebno bi bilo napraviti analitično oceno delovnih mest za vsakega posameznika, za vsako posamezno delovno mesto, tako, da bi bil vsak nagrajen za delo, ki ga opravlja.
Torej, nalog je veliko, in bodo zahetvale polno angaliranost
vsakega posameznika v vodstvu in članstvu sindikata.
Tov. JOŽE GRETIC — predsednik OOS - ostale službe:
Pred nami stojijo zelo odgovorne naloge, ki niso samo naloge sindikata, temveč naloge
vseh drulbenopolitičnih organizacij. Ena takih nalog je prav gotovo ukinitev nočnega dela za lene. Po mednarodni konvenciji se ukine nočno delo lensk s 30. junijem letos. Za rešitev tega problema bo treba veliko angaliranost, predvsem pa finančnih sredstev. Sindikat bi moral biti eden glavnih pobudnikov, da se ta akcija res izpelje.
Drugo pereče vprašanje je organiziranje naše delovne organizacije v TOZD-e. Treba bo dokončno ugotoviti, če obstajajo pogoji za ustanovitev TOZD-ov. Verjetno Predilnica, ki je največja delovna organizacija v ob. čini, in ima največje število zaposlenih, take pogoje ima. Menim, naj bi strokovne slulbe naredile dokončno analizo stanja in ugotovile, ali ostanemo organizirani tako, kot smo, ali pa se organiziramo v TOZD-e.
Tetko je reči ali bodo novi odbori aktivnejši od prejšnjih. Prav gotovo bomo upoštevali izkušnje prejšnjih odborov. Trudili se bomo, da bomo za razne akcije pridobili čim-več članov kolektiva. Za uspešnost akcije je potreben dober organizator, ki bo znal pridobiti za delo ne samo člane odbora sindikata, ampak tudi druge člane kolektiva.

Pomočjo 35-tonskega žerjava Vadbeni delavci nameščajo ^rešne nosilce.
9 fotografiji: žerjav s pomočjo v*bilh vrvi premika nosilec pro-* Poslinim stebrom.
Po odložitvi nosilca delavca odvezujeta pritrdilne vrvi žerjava.
Osem strešnih nosilcev Je položenih. Zidarji že zidajo predelne stene med nosilci.
OD TU IN TAM
PLIN IZ SZ V LITIJI
Prejšnji teden je zasedala delegacija za energetiko. Delegati so soglasno sprejeli sklep o gradnji plinovoda od Kresnic do Litije. Znano je namreč, da bo mimo Kresnic potekal glavni plinovod iz Sovjetske zveze za kresniško apnenico. Torej, prihodnjo zimo Litijani ne bodo imeli težav pri nabavljanju plinskih jeklenk. Nič več ne bo skrbi, čakanja in prerivanja v vrstah za plin. Porabniki bodo imeli svoje plinske štedilnike priključene na mestno napeljavo. Le gumb bo treba zavrteti in prižgati plin. Tudi neprijetnega priključevanja jeklenk ne bo več.
BREZCEVNI PRENOS PLINA
NA DALJAVO
Medtem pa je ameriška agencija APEX (associated press express) sporočila, da so strokovnjaki za brezžičen prenos energije na daljavo na Floridi tik pred velikim triumfom. Po večletnih poizkusih jim je uspel prenos plina na razdaljo dveh milj (3,2 km). Poizkus mnogo obeta. Po zdajšnih računih je izguba plina minimalna in se lahko primerja z izgubo električne energije pri prenosu. Sedaj napravo za oddajanje plina, bolje rečeno oddajnik za brezcevni prenos plinske energije na daljavo še izpopolnjujejo, da bi povečali domet. Zvedelo se je še, da pri tem projektu sodelujejo strokovnjaki vesoljske agencije NASA, ki so s svojimi izkušnjami pri vesoljskih raziskavah precej prispevali k uspehu brezcev-nega prenosa plinske energije na daljavo.
Medsebojna delovna razmerja v združenem delu po novem zakonu o delovnih razmerjih
Sklenitev delovnega razmerja
To področje ureja Zakon o združenem delu in novi Zakon o delovnih razmerjih, natančnejša ureditev pa je prepuščena notranjim predpisom — samoupravnim splošnim aktom ali kot pravimo pravilnikom. Pri urejevanju teh razmerij se bomo v najkrajšem času morali odločiti ali bomo pravice, obveznosti in odgovornosti urejali z enim ali več pravilniki.
Po zakonu sklene delovno razmerje vsak kdor izpolnjuje pogoje, ki jih v skladu z zakonom določijo delavci s splošnim aktom o delovnih razmerjih glede na potrebe delovnega procesa, dela in naloge v delovni organizaciji. Vsaka oseba stara 15 let lahko sklene delovno razmerje, če ima splošno zdravstveno sposobnost in, ki izpolnjuje splošne in posebne zahteve, ki so določene v splošnih aktih, kot pogoj za opravljanje del oz. nalog za katere se sklene delovno razmerje. V tem pogledu ni bistvenih novosti.
S samoupravnim splošnim aktom se mora določiti razvid del oz. nalog, ki jih morajo izpolnjevati delavci pri opravljanju dejavnosti delovne organizacije. Zato bodo delovni uspehi posebno pomembni pri delavcih, ki opravljajo dela in naloge s katerimi so povezana posebna pooblastila in odgovornost, (po prejšnjem vodilni delavci). Pomembni pogoji bodo v splošnih aktih stopnja strokovne izobrazbe, delovne izkušnje, določena starost. Po ustavnih načelih je vsakemu občanu pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto se pravi opravljanje vsakršnih del in nalog in vsaka funkcija v družbi, zato je treba dela oz. naloge objavljati z oglasom oz. z javnim razpisom. Rok ne sme biti krajši od 15 dni, kandidati se morajo prijaviti na način, ki je objavljen v oglasu oz. javnem razpisu. V obeh primerih morajo biti objavljeni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za opravljanje objavljenih del in nalog. Z javnim razpisom je treba obvezno objaviti dela in naloge, ki jih opravljajo osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostjo (reelekcija). Najdaljši rok za reelekcijo je 4 leta. Torej bomo za te delavce dali javne razpise, za ostale pa oglase. Oglas oz. javni razpis se pošlje pristojni Skupnosti za zaposlovanje najkasneje v 8 dneh, ko je bil sprejet sklep o oglasu oz. razpisu. Oglas oz. javni razpis se objavita v sredstvih javnega obveščanja (tisk, radio, televizija itd.). Objava del oz. nalog na oglasni deski še ni javna objava, šteje pa se, ne pa javni razpis, tudi oglas o potrebah delovne organizacije po delavcih v uradnih prostorih Skupnosti za zaposlovanje. To pa zlasti zaradi tega, ker občani, ki iščejo delo, se prijavijo pri pristojni Skupnosti za delo.
Objava del in nalog v sredstvih javnega obveščanja se opravi praviloma vselej, zakon pa prinaša novost, ko ni treba, da so dela in naloge objavljene v sredstvih javnega obveščanja, vendar se ti primeri ne morejo s pravilnikom širiti, se pravi, da so omejeni na primere, ki jih določa čl. 24 Zakona o delovnih razmerjih. Izjema obsega:
— pripravnike, ki jih delovna organizacija oz. temeljna organizacija združenega dela štipendira,
—	če gre za nadomestitev začasno odsotnega delavca,
—	če gre za sklenitev delovnega razmerja za opravljanje del oz. nalog, ki po svoji naravi trajajo največ 60 dni,
—	če gre za delavca posamezne delovne skupnosti družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, ki opravljajo posebna v zakonu ali statutu določena dela oz. naloge,
—	če gre za občana, ki v Skladu z družbenim dogovorom združuje v temeljni organizaciji svoja denarna sredstva zaradi razširjanja materialne osnove dela in za ustvarjanje novih zaposlitvenih možnosti in ki izpolnjuje vse pogoje zahtevane za delo za katero sklene delovno razmerje,
—	če gre za učence katerih praktično izobraževanje za poklic, je v skladu s programom izobraževanja pretežni del potekalo v tej temeljni organizaciji (torej gre za primere, ko so vajenci oz. učenci v gospodarstvu opravili izpite po programu izobraževanja in postali poprejšnji pomočniki oz. samostojni delavci),
—	in še, če gre za razporeditev delavca v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno oz. sestavljeno organizacijo združenega dela iz ene temeljne v drugo temeljno organizacijo itd.
—	v drugih primerih, ki so določeni z zakonom.
Izbiro med prijavljenimi kandidati opravi delavski svet v naši delovni organizaciji pa je za to imenovana komisija, ki na podlagi listin, prijav ugotavlja ali kandidati izpolnjujejo objavljene splošne in posebne pogoje. Izbiro delavcev, ki imajo posebna pooblastila in odgovornost, pa opravi delavski svet. V primeru, če se nihče ne prijavi ali če nihče od prijavljenih kandidatov ni izbran, kar bo lahko primer, se oglas oz. javni razpis ponovi, če se na oglas oz. razpis prijavi tudi samo en kandidat, se izvede tudi v takem primeru izbira kandidata, še preden DS oz. komisija opravi izbiro, se lahko preizkusijo strokovna izobrazba oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti in druge sposobnosti objavljene v oglasu oz. javnem razpisu, seveda če to določa pravilnik.
o izbiri, pri čemer se da obrazložitev. Kandidati imajo pravico, da lahko v 30 dneh, ko jim je bilo vročeno pismeno obvestilo o njihovi izbiri, vložijo zahtevek za varstvo pravic pri delavskem svetu. T. j. na kratko povedano, da se lahko pritožijo na pristojni organ. Če kandidat vloži zahtevo za varstvo pravic in delavski svet njegovi zahtevi ne ugodi ali o njej ne odloči v 30 dneh od dneva vložitve zahteve, lahko kandidat v nadaljnjih 30 dneh zahteva varstvo pravic pri sodišču združenega dela.
no razmerje ne nastane. Seveda bo treba izbranemu kandidatu tudi sporočiti, ko je po dani pismeni izjavi dolžan nastopiti delo in ga poučiti o pravnih posledicah, če pismeno izjavo odkloni ali če na določen dan iz
neopravičenih razlogov ne začne delati.
Ko je kandidat izbran, se mu mora poleg obvestila o izbiri vročiti še samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji, statut, samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih in še drugi akti s katerimi se urejajo delavčeve pravice, obveznosti in odgovornosti. Istočasno pa mu je treba tudi izdati obvestilo, da se v postavljenem roku pismeno izjavi, da pristopa k samoupravnemu sporazumu o združevanju dela delavcev in da sprejema priložene samoupravne splošne akte. Če v tem pogledu ni soglasja oz. pismene izjave, delov-
To so bile novosti, ki so nastale po novem zakonu pri sklepanju delovnih razmerij.
Omeniti še moramo, da je lahko delavec določen čas na poskusnem delu, če je tako določeno v samoupravnem splošnem aktu, tako kot je bilo že poprej, le v tolikšnem obsegu in toliko časa, kolikor je potrebno, da pokaže svoje strokovne in z delom pridobljene delovne zmožnosti, če tega ni že poprej mogoče ugotoviti. Poskusno delo lahko traja največ 3 mesece, podaljša pa se v primeru začasne odsotnosti iz dela zaradi bolezni ■in podobno. Če delavec ne izpolni uspešno zahtev poskusnega dela, mu preneha delovno razmerje z dnem ko postane dokončen sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlagi pismene ocene o uspehu poskusnega dela. Sam delavec pa lahko mod poskusnim delom vsak čas izjavi, da ne želi delati več, ker mu predvideno delo ne ustreza, s čimer mu preneha delovno razmerje, z dnem, določenim v samoupravnem aktu.
A. A.
Kritično o medsebojnih odnosih pil nus
Delavci v naši delovni organizaciji urejamo medsebojne odnose s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
Da lahko naše medsebojne odnose urejujemo pri vsakdanjem delu v vseh delokrogih pa je potrebno naučeno teoretično in pridobljeno praktično znanje. Vendar, če ni poleg tega temelj-Ija odgovornosti, pravičnosti, skromnosti in skratka vsega, kar označuje zavest, so lahko naši delovni uspehi slabi. Mnogo bolj velja to za vodilne delavce. Delavci kaj hitro vidimo, kakšen odnos ima do nas mojster, šef, direktor ali drug delavec. Ne samo odnos do sodelavcev, tudi odnos do dela, reda, discipline itd. je zelo pomemben za naše delovne uspehe. Zelo pomembno je vzdušje na delovnem mestu. Najtežje delovne naloge so premostljive, če so naši medsebojni odnosi dobri. Zato se moramo vnaprej bolj prizadevati in truditi ne samo, da bomo dosegli več »kg«, temveč tudi za naše humane medsebojne odnose. Menim, da so ti zelo pomembni za nadaljnje razvojne poti v našem samoupravljanju in vsakdanu.
»prvi med enakimi« te stvari razčistiti, ne pa prepustiti, da se slabi odnosi nadaljujejo.
Na slabe medsebojne odnose in prepire je naletela že tudi samoupravna delavska kontrola' V takem primeru je dolžna, da pomaga razrešiti problem in morda celo, da takšne nepravilnosti pri svojem delu odkriva, potem pa po samoupravni demokratični poti reši problem.
Vsakega prijavljenega kandidata je treba pismeno obvestiti
So primeri v naši tovarni, ko ves oddelek nima dobrih prijateljskih odnosov z drugim oddelkom, in to v istem sektorju. Mislim, da takšni odnosi ne prispevajo k boljšim rezultatom dela. Njihov vodja bi moral kot
Seveda se moramo zavedati, da so medsebojni odnosi odvisni od nas vseh, od vsakega posameznika, od vsakega izmed nas tisočdvestotih, širše družbe' Malo je storjenega, da bi vzbujali in krepili našo družbeno zavest. Vedno gledamo ozko samo produkcijo, da bi bila čim večja, premalo pa vključujem0 dejavnosti, ki bi morda posredno prispevale, da bi bila večja. V naši javnosti se velik0 govori o kulturi, športu, rekreaciji. Bolj zavzeto bi morali sto-piti tudi na ta pota. Tudi n° teh področjih bi se krepili na*1 medsebojni odnosi.
Mnogo potreb imamo, vsak da° več, pri zadovoljevanju teh )e veliko težav, poskušajmo jih re" Siti čim več. Ne zavedajmo 56 samo pravic, temveč tudi dol*' nos ti!	H. J-
Beseda ni konj
Večkrat smo vas že vzpodbujali k sodelovanju v našem glasilu, odziva pa ni takega, kot bi sl ga želeli. Vseeno pa moramo priznati, da pozivi le niso bili »v nebo vpijočega v puščavi«. Nekaj vprašanj, ki gotovo zanimajo skoraj vse nas je le našlo »špranjo« v naših skri-nJicah. Takih sodelavcev si še želimo. Sodelujte!
Veliko neznanega je o sedanjem zdravstvenem domu v Litiji, katerega bomo odkupili. Zanima nas tudi izvajanje gradnje pri nas in celotne planirane investicije ... Na vprašanje tokrat odgovarja glavni direktor, tov. Jože Mirtič.
Najprej moram povedati, da se strinjam, da uvedemo v prakso rubriko v našem časopisu “Odgovori na zastavljena vprašanja«. Kljub temu, da je mno-8o, in včasih še preveč vsakodnevnega dela in živčne napetosti, sem prepričan, da bodo tovariši, ki naj bi pismeno odgovarjali na zastavljena vprašanja, seveda tista, ki se nanašajo na življenje in delo v Predilnici, zbrali toliko moči in volje, in se Potudili v pismeni obliki posredovati stališča, mnenja, sklepe skupne dogovore, poslovne in Politične opredelitve in še marsikaj.
“Litijski predilec« mora po vsebini biti resnično bolj naš. °olj mora prodreti v bit življenja, dela in problemov celotnega kolektiva. Da, Litijski predilec O! moral tudi v oblikovanju družbene zavesti, odgovornosti, kolektivne in stanovske pripad-n°sti, večje ustvarjalnosti, biti sredstvo za nove akcije, za aktiv-n° vključevanje vseh delavcev v Procesu naše družbene in samoupravne preobrazbe v našem ko-lektivu.
Za UVO(i toliko. Sedaj pa naj Preidem na prvo temo »o starem nravstvenem domu«, in z njim y zvezi z nekaj konkretnimi
vprašanji.
■Ne poznam v celoti zgodovine nravstvenega doma. Kronisti in nravstveni delavci bodo lahko . daj podali podrobnejše poroči-zakaj so ga zgradili, s kakšni-1 in čigavimi denarnimi sred-j Vl*. kdo ga je projektiral ter itd3Ja* gradbena in druga dela,
2 ^s®bn° sem prepričan, da je , tiste čase stari zdravstveni °m pomenil veliko pridobitev vse občane Litije in okolice, ; J J,e bil to prvi večji objekt, ki širš zgraien v Litiji, v korist dpi 8a. družbenega standarda m °Vnih ljudi. Danes ugotavlja-Sp ’ da je Litija v zadnjih letih, ŠtJ1..0 hitrega razvoja, večjega je Vl!a prebivalcev in zahtevnej-pr ^hravstvene storitve postal v^ihen in nefunkcionalen za au usluge, katere si naši bolni yani želijo.
San®10 smo se tudi odločili za UQv Prispevek, da si zgradimo dQ ’ večji, udobnejši zdravstveni Ueil' ^ bo omogočal kvalitet-Zdr® ih v večjem obsegu tiste ti; Vstvene storitve, ki jih obča-Zdr bptfebujejo za ohranitev “Zdi-Vja' Sa1 pregovor pravi 2 avJe je pol življenja«.
Odv. v bomo zdravstveni dom ^upn1?
stv0ajprei moramo omeniti dej-v$ej’ - da se je Predilnica v ttia yt"letni zgodovini postopo-iti h5a2vijala, in se po obsegu tud; °st°ru širila. Prav zato je Čitie rV- Mrhanističnem planu ob-1-111 j a predvideno, za nadalj-
ni dolgoročni razvoj Predilnice kot rezervat, celoten kompleks še nepredvidenega zemljišča na levem bregu Save in železnice, tj. zgradba zdravstvenega doma s parkom in nogometno igrišče vse do Praprošč. Ta odločitev je realen pogled v bodočnost razvoja naše tovarne. Zato tudi odločitev, da bomo stari zdravstveni dom odkupili.
Kaj bo V njem?
Dokončne odločitve še ni. Izdelani sta dve varianti in sicer ali naj bi se dom preadapti-ral za samski dom, ali pa za upravno stavbo. Ker ni izgledov, da bi prišlo do realizacije prej kot v dveh, treh letih ,imamo dovolj časa, da se odločimo za tisto rešitev, ki bo za naš kolektiv najprimernejša.
Ali bi bilo možno organizirati v teh prostorih tudi otroško varstvo za otroke naših delavcev, prilagojeno turnusu?
Mislim, da bi objekt lahko preuredili tudi za otroško varstvo, tu mislim predvsem na tehnično izvedbo adaptacije. Vendar moram pripomniti, da ima skrb za razvoj otroškega varstva, skladno s potrebami in sredstvi, interesna skupnost otroškega varstva, za katere namene tudi iz našega dohodka odvajamo sredstva. Kot mi je znano, se prav zdaj v okviru skupnosti delajo analize, in na osnovi teh tudi programi nadaljnjega razvoja otroškega varstva.
Druga tema: Investicije v Predilnici
O tem je bilo že veliko izrečenega na naših samoupravnih organih in zborih delovnih ljudi, zato se ne bi spuščal v podrobnosti. Menim tudi, da zaradi tajnosti podatkov ne bi bilo primerno vse tehnološke in ekonomske rešitve objavljati v našem glasilu. Na prvo vprašanje; ali poteka Investicija po načrtu, naj že kar v začetku povem, da smo pričeli izvajati investicijo v težki gospodarski situaciji. Problemi nastajajo pri zagotavljanju deviznih sredstev. To je največji problem. Zato moramo iskati vsa pota, kako pridobiti potrebna devizna sredstva. Pogodb o nabavi strojev še nimamo vseh sklenjenih, vendar računamo, da bomo koncem aprila po težkih mukah uredili in rešili v povezavi s Krušikom, tudi ta problem. Gradnja hale poteka normalno. Nekatere montaže strojev se bodo nekoliko zavlekle, zato računamo, da bo investicija končana nekaj mesecev kasneje, kot pa smo programirali.
Kako bo vplivala zamenjava starih strojev z novimi na količinsko proizvodnjo In na finančni rezultat delovne organizacije v tem letu?
V letnem proizvodnem in finančnem planu so bile upoštevane premestitve strojev. Na dosego proizvodnega in finančnega plana pa vpliva tudi veliko ostalih faktorjev, kot so: potrebe tržišča glede na asortiman in poprečne številke preje, odprave morebitnih ozkih grl v proizvodnji, zastoji zaradi pomanjkanja delovne sile, izkoriščenost stroj-
nih kapacitet, kvalitetnega vzdrževanja strojev, kvalitetnih surovin, in še mnogo drugih vplivov. Za doseganje plana in dohodkovnih rezultatov, ki so odvisni od našega vestnega in kvalitetnega dela, pa je pomembna vloga vseh delavcev, da s polno odgovornostjo izvršujejo svoje naloge na delovnih mestih.
J. Mirtič
Skladišče mazivnih olj ob vodnem bazenu je zgrajeno. V skladišču bodo urejene še police (regali) za skladiščenje sodov olja.




Tudi prometni znaki niso vami pred vozniki vozil. Drogovi prometnih znakov na križišču ob železniškem prelazu in pred skladišči so skrivljeni, ker so jih zadeli z vozili vozniki zaradi prevelike hitrosti.

Trasa nove ceste, ki bo povezovala novo šolo In Graško cesto z ožjim mestnim središčem se »približuje« šoli.
Poškodbe pri delu v mesecu januarju in februarju
Pd pripravi mešanice se je poškodoval
Berdajs Nikolaj je v mešalnici iz parketnega poda prekladal sintetična vlakna mešanice v voziček. Pri odvzemu vlaken sc mu je trska v podu zadrla v sredinec desne roke. Zaradi infekcije je moral ipo 12 dneh po poškodbi iskati zdravniško pomoč.
Posledica — povzročitelj poškodbe v cestnem prometu
Rozina Ivan se je ob 4.30 peljal iz Male Kostrevnice v službo. Zaradi poledenele ceste mu je v Litiji na ovinku (pred slaščičarno) prednje kolo mopeda spodneslo. Pri padcu si je poškodoval komolec desne roke.
Snemalna košara je med snemanjem kopsov padla poškodovankl na desno nogo
Goštej Olga je snemala kopse preje iz vreten prstančnega stroja. Pri premiku vozička, ki se potiska po vodilu stroja, ji je padla košara iz vozička in ji ranila palec desne noge.
Pri čiščenju odvajalne glave mikalnika si je posluževalec poškodoval mezinec leve roke
Pri obhodu mikalnikov je vodja izmene opozoril posluževalca Dimitrijevič Miroslava, da je gla-
va mikalnika zamašena s sintetičnimi vlakni. Ko je v naglici poškodovanec dvignil pokrov, in nato še odvajalna valja, sta mu valja zdrsnila iz rok in mu poškodovala mezinec leve roke.
Ob zagonu flyerja je snemalka stala preblizu stroja
Po snemanju na vitko v prodpre-je je Bilbija Drena opazila, da je na šestem stroju pretrgana predpreja. Ko je stenj predpre-je spojila in ga posukala, je s pomočjo stikala vključila stroj v obratovanje. Ker je stala preblizu stroja, jo je flyersko krilo udarilo v komolec desne roke in ji ga poškodovalo.
Zaradi spolzkega in mokrega poda je zdrsnilo vozniku predpreje
Malec Vojmir si je nameraval umiti roke. Šel je v umivalnico predpredilnice. V umivalnici je bil pod zaradi škropljenja iz higienske pipe, moker in spolzek. Zato je poškodovancu spodrsnilo in je padel vznak. Padel je na dlani rok, in si pri dotiku poda z rokami zvil palec desne roke.
Z nožem si je previjalka preje ranila palec desne roke
Mali Olga je z levo roko z nožem odstranjevala navito bom-
bažno prejo iz navijalnega valja previjalnega stroja. Pri močnejšem pritisku na ročaj rezila noža, se ji je nenadoma rezilo noža zaprlo, in jo urezalo v palec desne rdke.
Zobnik v raztezalu raztezalke ji je poškodoval sredinec leve roke
Slabe Sonji se je med poslu-ževanjem raztezalke navila plast bombažnih vlaken okoli odvajalnega valja. Zato je odprla zaščitni pokrov raztezalke in nevedo-ma zadela s sredincem desne roke ob zobnik odvajalnega valja, in si poškodovala sredinec desne roke.
Trska od parketnega poda se je posluževalcu zadrla v sredinec leve roke
Berdajsu Alojzu se je pri po-služevanju rahljača bal, pri odvzemanju bombažne plasti iz posameznih bal, zadrla trska od parketa, ter mu poškodovala sredinec leve roke.
Zaradi poledice je padel in si poškodoval gleženj desne noge Na poti iz menze je Jelnikarju Antonu na poledeneli poti spodrsnilo. Pri padcu si je poškodoval gleženj desne noge.
Na poti na delo je Grgič Analini spodrsnilo
Da ne bi zamudila službe, je šla poškodovanka po bližnjici. Zaradi spolzke in strme steze je poškodovanki spodrsnilo. Pri padcu si je poškodovala gleženj leve noge.
Na poti iz službe je Novak Ljudmili na poledeneli poti spodrsnilo
Poškodovanki se je mudilo, in bi rada čimpreje prišla domov. Na strmi stezi ji je spodrsnilo. Padla je na roke, in si pri padcu poškodovala kazalec desne roke.
Franc Lesjak
Bodice trgalnega valja so zagrabile Iglo obiralca kosmičev in ga potegnile med mikalni boben in mlkalne pokrovčke. Škoda na ml-kalniku in škoda zaradi zastoja proizvodnje zaradi popravila je ocenjena na 340.000.— din. Posluževalec je po nezgodi izjavil: »Vem. da med obratovanjem ne bi smel čistiti tega dela stroja, vendar sem mislil, da bom lahko očistil brez škode in posledic. Pripominjam, da se zavedam škode katero sem povzročil radi neupoštevanja predpisa iz varstva pri delu.«
Posluževalec mikalnikov je dobro seznanjen s predpisom iz pravil' nika varstva pri delu; 72. člen:
»čiščenje strojev je dovoljeno le ob mirovanju strojev, ko smo sC prepričali, da so posamezni deli stroja v mirovanju, čiščenje z obl' ralcem kosmičev (pištolo) je dovoljeno ob mirovanju stroja.
—	vsako poseganje z rokami pod stroj je med obratovanjem stroj8 prepovedano;
—	odpiranje zaščitnih vratič je med obratovanjem stroja prepoV6' dano.«
Posluževalec je po pričevanju pravilno izpolnil pismeni test:	.
11. Kakšne telesne okvare ali posledice nastanejo ob poseganju m8<1 vrteče valje strojev:
a)	ni posledic, oziroma poškodb;
b)	se samo lažje poškodujemo;
c)	nastanejo težje poškodbe z izgubo prstov ali roke
Posluževalec je pravilno obkrožil tretjo trditev. Pa vendar:	.
ali smo že pozabili na zadnjo težjo poškodbo, ko je v letu trgalni valj utrgal posluževalcu roko v zapestju,
ko je odstranjeval navita vlakna med obratovanjem stroja?!!
Maše
tekmovanje
Sobota je, in obeta se lep dan. Ob prihodu na Veliko planino se ta misel potrdi. To se Vldi tudi po parkirnem pro-storu, saj je že kar precej zaseden.
Kljub temu, da je v dolini ta-korekoč že pomlad, je tu še zmrznjen sneg, toda kmalu pokaže sonce svojo moč, in že se vozimo po gnilem snegu. Drenjanje in ležernost organizatorjev marsikaterega smučarja spravita ob voljo do »dilcanja«, in se mnogi raje spravijo na sonce, ki resnično pripeka.
Sindikalno prvenstvo naše de-jovne organizacije! Pred pričetkom tekmovanja se zberemo Pri cilju. Ogledujemo progo, in izgleda kar v redu; vendar glede da močno odmeko ne bo zdržala dolgo. Lahko bi se reklo, da je vroče, saj mnogi ostanejo e v sami srajci ali puliju. Razdeli startne številke, in vsak obi svojo, glede na starostno skupino, v katero je razporejen.
Trije predtekmovalci se spu-stiJ0 po progi. Groza, kako diehka proga, saj se takoj po-azejo jame ob palicah. Starta Pfva tekmovalka: pade, vendar Ji nekako uspe priti skozi cilj. istQSt* Se ^rUg' — pade, tretji
Drugi udeleženci tekmovanja e smejijo na startu ob vsakem Padcu, vendar marsikdo tudi d teh pristane na tleh. Z nekaj jemami, vsi tako ali drugače tat- °’ toc*a končno tudi to ni ko pomembno, saj je večini
Pomembnejši rek: važno je delovati, ne pa zmagati! v v? končanem tekmovanju je uj llla vedrih obrazov, in ko-t(1,ntlra to in ono o samem po-tl] ,u tekmovanja; toda vmes je oi:,1 nekaj razočaranih, saj so dn n° Pričakovali več, kot pa so v«; eg *' amPak tudi to drži, da
ne morejo biti prvi.
Dobro razpoloženje se še stopnjuje z odhodom v dolino, saj so večinoma zadovoljni: malo smučanja, malo sončenja in mogoče še česa, in tako je minilo naše sindikalno tekmovanje. Upamo in želimo, da bi naši kandidati na tekstiliadi dosegli čim boljše rezultate!
Franci Grom
SINDIKALNO PRVENSTVO
PREDILNICE LITIJA
V SMUČANJU
Proga za veleslalom je bila postavljena na »Furmanu«. Izvedbo tekmovanja in merjenje časov smo prepustili smučarskemu klubu Kamnik. Progo je postavil eden od trenerjev. Tehnično ni bila zahtevna. Kasneje, ko j e sonce sneg precej zmehčalo pa je postala silno mehka in zaradi velikih lukenj precej težavna.
Tekmovanja se je udeležilo 38, uvrščenih pa je bilo 32 tekmovalcev, ostali so odstopili. Tekmovanje je potekalo tekoče, brez večjih zapletov, čeprav je bilo zaradi mehkega snega in drugih težav precej padcev. Zanimiv je podatek, da je na j hitrejši zvozil progo v 18,61 sekundah, zadnji pa v 1 minuti in 13,93 sekundah. Boj za sam vrh v generalni uvrstitvi je bil hud, kajti zaostanek devetega za prvim je le 5 sekund, kar je pri tovrstnem sindikalnem tekmovanju malo.
UVRSTITVE: Mlajše članice:
1.	Kralj Tjaša 46,74, 2. Deželak Marjana 47,16, 3. Babič Jelka 56,35; Članice: 1. Malenšek Sonja 55,61, (Bila je edina v tej konkurenci). Seniorji: 1. Koprivnikar Alojz 32,56, 2. Mirtič Jože 37,39,3. Vidovič Gojko 50,09. Starejši člani: 1. Gretič Jože 25,86,

zastopali na republiškem prven-iltn« i_ —*	v veleslalomu »TEKSTILIADI«, na Zelenici.
U objavljeni prihodnjič.
KAREL UČAKAR
V pokoju
Upokojil se je konec meseca januarja, in je tako prvi upokojenec v letošnjem letu. Delo je moral zapustiti predčasno. Šel je v invalidski pokoj. Ima 29 let delovne dobe.
»Zaposlil sem se meseca maja leta 1947. V predilnici je bila moja prva služba. Najprej sem delal na delovnem mestu vezača (vezal sem vrv za pogon strojev), predpreje, dvoriščni delavec, eno leto mazač strojev v stari sukalnici in za tem v predilnici. Ko sem se vrnil od vojakov, sem delal pri vzdrževanju klima naprav, zadnjih 6 let pa pri remontu. Delo v predilnici sem prekinil leta 1950, ko sem šel za 2 meseca na Jesenice, kjer so takrat rabili delavce. Za tem pa sem 13 mesecev delal pri Gradbeniku v Litiji. Nato sem se vrnil v predilnico.
Tu sem se zelo dobro počutil. S sodelavci smo si pomagali, bili smo tovariški. Danes sem jih povabil na večerjo k »Borišku«, da se poslovimo. Taka navada je pač!
Zelo rad imam otroke. Dopoldan čuvam sosedove, in ti me tako zamotivo, da ne poznam dolgega časa.«
Želimo mu boljšega zdravja in veliko osebne sreče v nadaljnjem življenju. M. M.
2.	Malenšek Matic 35,52, 3. Celestina Hinko 35,58. Člani: 1. Hauptman Janez 18,61, 2. Koderman Vojko 19,10, 3. Žnidar Franc 22.10.
Mlajši člani: 1. Eržen Milan 19,39, 2. Intihar Franc 21,14, 3. Mešiček Andrej 23,73.
Tekmovanje na Veliki planini je bilo tudi izbirno tekmovanje za TEKSTILIADO, ki je bila
Vodnjak na Dobravi
V zadnjem času večkrat primanjkuje vode, še predvsem na Graški Dobravi. To je dalo povod tamkajšnjim stanovalcem in uporabnikom komunalnih storitev, da so se odločili za gradnjo lastnega centralnega vodnjaka ali fontane, ki bi nadomeščala pogosto pomanjkanje pitne vode. Strokovnjaki si že ogledujejo infra-posnetke področja Dobrave, da bi našli naj bogatejše nahajališče pitne vode pod zemljo. Seveda bodo fontano priključili na obstoječe vodno omrežje, tako da bo sveža pitna voda v vsakem stanovanju na Dobravi. Lahko zaključimo, da v prihodnje Dobravčani ne bodo poznali suhih pip.
18. 3.1978 na Zelenici. Na teksti-liado so se kvalificirali, iz vsake starostne skupine, po dva tekmovalca s tem, da imajo, pri ženski konkurenci, prednost članice kolektiva.
To je bila nasploh naša prva udeležba na tekstiliadi, čeprav je letošnja jubilejna, in je že dvajseta po vrsti.
Franc Intihar
Gradbeni delavci pripravljajo oder in opažne stene z armaturo za betoniranje nosilnih stebrov.
Tudi stranišča so naša zato hočemo, da so čista
Tako so napisale delavke iz predilnice in pismo oddale v nabiralnik za predloge in pritožbe. V pismu navajajo, da stranišča niso samo onesnažena. Tla že
dela pri sortiranju in prevozuže izdelan načrt — projekt ob-
flyerskih cevk, in se zato higienski prostori ne vzdržujejo dobro.
Posamezne čistilke so večkrat zaradi posameznih obolenj in ob
Moška garderoba čistilnice in predpredilnice je prepleskana. Izgled kvarijo mize, ki jih je »zob časa« močno načel. Mize bomo zamenjali.
niso bila več kakor teden dni pomita. Menimo, da bi se morala stranišča pri taki masi ljudi čistiti vsak dan.
Z gornjo trditvijo delavk se popolnoma strinjamo. Kako je v naši delovni organizaciji urejeno čiščenje in vzdrževanje higienskih prostorov?
Samo v dopoldanskem času je zaposlen razkuževalec stranišč. Njegova naloga je, da razkužuje in čisti stranišča. V primerih zamašitve stranišč in umivalnikov očisti odvodne cevi, kar je zelo naporno delo. Vodi evidenco o izpraznjevanju greznic in o čiščenju kanalizacije. Stranišča razkužuje z razkužilom asepsol.
V	predilnici bombaža in sinte-tike je zadolžena za čiščenje garderob, umivalnic, kopalnic in delno tudi stranišč čistilka, ki čisti higienske prostore sukalni-ce. Te čistilke pospravljajo in umivajo tudi mojsterske pisarne. V dopoldanskem času odnašajo posode s smetmi in ostalimi odpadki.
Na izmeni so po oddelkih čistilke, ki pometajo pod v oddelkih in tudi v higienskih prostorih. V predpredilnici opravljajo vsa dela pri čiščenju oken, umivalnikov, garderob in stranišč, ker ni čistilke, ki bi delala stalno na dopoldanski izmeni. Za delo čistilk so odgovorni mojstri.
Prepričan sem, da ne bi bilo ugovorov delavk o čistoči stranišč, če bi čistilka vsak dan na vseh izmenah očistila tudi stranišča. Na posameznih izmenah v predpredilnici, predilnici in su-kalnici delovno mesto čistilke ni zasedeno. Novosprejete delavke se odločajo za posluževanje strojev.
V	predperedilnici čistilke, poleg svojega dela pri čiščenju sanitarnih prostorov, opravljajo
rednih dopustih odsotne. Tiste delavke, ki jih odredijo mojstri mesto obolelih čistilk, v celoti
Čistilka na dopoldanski izmeni predilnice vsakodnevno očisti tudi mojstrsko pisarno.
ne opravljajo dela čistilk, ker za čiščenje nimajo volje, izgovarjajo se, da za čiščenje niso plačane in da se jim »želodec obrača ob čiščenju stranišč«.
Pred leti je pri posameznih delavkah prevladovalo mnenje, da čistilk ne potrebujemo, garderobe bodo same čistile. Čistilke samo obremenjujejo osebne dohodke delovne enote. Ta stališča so popolnoma zgrešena in zato mora novi sistem nagrajevanja po delovnih enotah zajemati tudi zdravo in čisto okolje. V predilnicah večkrat zmanjka vode in to delno zaradi večje porabe vode v klima napravah (polnjenje vodnih bazenov) in zaradi nezadostne količine vode v umivalnicah predilnic.
Obstoječi vodovod Litije več ne odgovarja potrebam mestnega prebivalstva. Veliko vode porabi tudi industrija. Zato je
nove mestnega vodovoda, ki bo zagotovil večje količine vode. Tudi v predilnici bomo morali zamenjati vodovodno napeljavo v zgornja nadstropja, ker je premer cevi premajhen. Po tej preureditvi bo dovolj vode v umivalnicah predilnice. Začasno bo potrebno namestiti v stranišča kadi z vodo. Po uporabi mora vsakdo stranišča z vodo izplakniti. Pomanjkanje vode imamo večkrat tudi v gospodinjstvih.
Za vzdrževanje higienskih prostorov porabimo veliko denarja. Prenovljeni so bili higienski prostori v predpredilnici. Zgrajeni higienski prostori delavcev v zunanjem transportu, garderobni prostori se pleskajo in obnavljajo.
Vendar premalo cenimo ta prizadevanja. Posamezne kljuke na vratih in oknih hitro izginejo. V sukalnici so izginila celo ogledala. Mize v moških garderobah so kaj kmalu »umetniško« oblikovana, s pomočjo nožev. Po mizah in garderobnih omaricah se piše neprimerne opazke o sodelavcih. V posameznih garderobnih kotičkih remontnih delavcev se še vedno pojavljajo na stenah pornografske slike iz italijanskih koledarjev. Te fotografije razvrednotujejo dostojanstvo žena in odvračajo posluževalce in mlade delavke od nalog na delovnih mestih. Res je, da ta -pornografija prihaja iz zahoda in nima mesta v naši samoupravni družbi.
Delo čistilk še premalo cenimo. Uporabljamo jih za vsa pomožna dela kot nošenje malic, čeprav imamo polurni odmor.
V sukalnici moški premalo upoštevajo določilo, da so stranišča za žene ločena od moških stranišč. Marsikomu se ne ljubi iti po stopnicah, in zaide v žensko stranišče.
Svoje naloge v proizvodnji bomo opravljali, če bomo znali ohranjal »kulturo« tudi v higienskih prostorih. Higienski prostori so del družbenega standarda in pogoj za ohranjevanje zdravja. Več vnetij mehurja je
pri delavkah zaradi nerazkuže-nih stranišč in prepihov, ki jih povzročajo odprta okna v straniščih.
Na uvajalnih seminarjih so novosprejete delavke seznanjene z vzdrževanjem osebne hi-gijene in se popolnoma strinjajo, da se higienski prostori tudi kulturno uporabljajo. V mesecu februarju se je odtočna cev stranišč zamašila zato, ker je čistilna skupina v predilnici zlila razredčilo s čistilnimi nitmi v straniščno školjko. Poleg čiščenja stranišč čistilec vzdržuje pipe, umivalnike, zbiralnike za odplakovanje stranišč. Če pomislimo, da imamo v delovni organizaciji 51 straniščnih školjk in 3 pisoarje, ima čisti-
•T i
V ženski garderobi predilnic večkrat zmanjka vode. Na dopoldanski izmeni je umivalnica redno čiščena.
lec stranišč z vzdrževanjem dosti dela. To delo opravlja dobro in z veseljem. Zaradi popravil in čiščenja odtočnih cevi zmanjka čistilcu časa za razkuževanje in čiščenje straniščnih školjk.
Ob skupnem sodelovanju bomo opravili vse nepravilnosti-Skrajno nehigiensko je opravljati malo potrebo v vedro, ki ga uporablja čistilka za čiščenje
V moški garderobi čistilnice in stiti še 1 umivalnik.
predpredilnice bo potrebno nam6*
ali iti na veliko potrebo v kopalnico, kot se je večkrat to dogajalo v predpredilnici in su-kalnici. V neposredni bližini teh Prostorov so tudi stranišča. O Valeni v garderobah in Straniščih smo razpravljali v tovarni-
ca dopoldanski izmeni čistilka bro »čisti tudi stranišča.
škem glasilu že v preteklem letu. ii,n -S vs* Predlogi niso bili
uresničeni.
bo le izvajati vsa do-. da, ki jih vsebujejo predpisi varstva pri delu. Menim, da n ne°bhodno potrebno izvesti Slednje ukrepe:
sfJ' ^^cuje in razkuževanje Po n<ii 56 mora izvrševati dnev-r," .lužba vzdrževanja mora dela med vzdrževa-m m razkuževanjem ter či-
Jučavničari
v sukalnici ima ivničarji veliko dela, kei
tečaj; v
obrem,,',at n® Prenesejo večji
p0Praviti fV‘ Vrata bo potrebn 11 in namestiti.
^&/‘ran*č- Določiti m< stoval fi.lava' ki bo nadomi bosti. 1 ca v njegovi odso
prD-adeva?-VSkj‘ služba si mor n°ve dpi,!’i “a bomo zaposli st*h čistiiv ,.na delovnih mi Sedena t-.il kjcr sedaj niso zi delovnih ; °' da bodo na vse dolžne n^,menah čistilke, ki s tudi hi8ip° ,g oddelkov čistil 3	8 enskc prostore.
°dn0sPr j^neni_ti moramo svc do čistoče, in javljal
predpostavljenim vse zlorabe pri uporabi higienskih prostorov. Imen teh redkih posameznikov, ki nerazumljivo in neprimerno uporabljajo higienske prostore, zaenkrat ne objavljamo. Apeliramo na njihovo osebno dostojanstvo, in jih vabimo, da z nami sodelujejo.
4. V sodelovanju z organizacijo Rdečega križa bomo v tem letu organizirali nekaj predavanj iz higiene dela in zdravstvene preventive.
Samoupravni sistem nam omogoča sodelovanje v samoupravnih enotah in odborih, in ima zato vsakdo možnost vplivati na ustvarjanje pogojev kulturne uporabe in samega vzdrževanja higienskih prostorov. Zato se
Po uporabi stranišča, splaknimo školjko z vodo. Morebitni cigaretni ogorek odvrzimo v pepelnik ali školjko. Čisto okolje je vir zdravja.
morajo predlogi, ki jih odložimo v nabiralnik, obravnavati v širšem krogu.
Sestavek zaključujem z zadnjim stavkom iz pisma delavk predilnice I-A:
»Pa veliko uspeha!«
Franc Lesjak
V garderobi sukalnice imajo žene posebne umivalnike za umivanje nog. So iz litega železa, zato bodo vzdržali tudi večje obremenitve. Zakaj ne uporabljamo za brsanje nog brisač?
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SRS
RAZPISUJE
SPREJEM UČENCEV V SOLO ZA MILIČNIKE — KADETE
Kam po končani osnovni šoli se mnogokrat sprašujejo starši, ko njihovi otroci končujejo osnovno šolo. PREPROSTO; ali ste se že odločili kaj bo vaš sin, če še ne, zato ne prezrite razpisa za sprejem učencev v šolo za MILIČNIKE KADETE. Zadovoljni boste vi in vaš sin, zato ne zamudite razpisa.
POGOJI ZA SPREJEM:
Razpisa se lahko udeleže mladinci, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da so uspešno končali osnovno šolo,
—	da niso starejši kot 17 let,
—	da so telesno in duševno zdravi,
—	da zoper njega ni bil izrečen vzgojni ukrep ter da niso v kazenskem postopku,
—	da obvladajo slovenski jezik,
—• da imajo pismeno privolitev staršev ali skrbnikov,
KAKO NAJ SE KANDIDATI
UDELEŽE RAZPISA?
Kandidati, ki se želijo udeležiti razpisa, naj pošljejo naj bližji postaji ali oddelku milice najpozneje do 1. junija 1978 naslednje dokumente:
L prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1.20, kolkovano s 4.— dinarji, ki jo morajo obvezno podpisati starši ali Skrbniki, kar je tudi dokaz o njihovem privoljenju za vpis;
2.	spričevalo o uspešno končani osnovni šoli, itisti, ki še obiskujejo osmi razred, naj prilože spričevalo za I. polletje osmega razreda, spričevalo o končani osnovni šoli pa naj predložijo takoj, ko ga dobijo;
3.	pismeno priporočilo in mnenje šole, v kateri se je zadnje leto šolal.
Kandidati, ki bodo izpolnjevali vse razpisne pogoje, bodo poklicani na zdravniški pregled in sprejemni izpit. Sprejemni izpit obsega:
—	preizkus znanja iz slovenskega jezika,
—	psihološko testiranje in
—	preizkus telesnih zmogljivosti.
Sprejemni izpiti bodo v šolskem centru za strokovno izobraževanje delavcev v organih za notranje zadeve v Ljubljani, maja in junija. O datumu bodo kandidati pismeno obveščeni.
Pri sprejemu imajo prednost kandidati z boljšim učnim uspehom in tisti, ki bodo pri sprejemnih izpitih dosegli boljši uspeh. O tem, ali je bil kandidat sprejet ali zavrnjen, bo obveščen do 20. junija 1978.
ZAČETEK IN TRAJANJE
ŠOLANJA
Začetek šolanja L september in bo trajalo štiri leta.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI
UČENCEV
Kandidati, ki bodo sprejeti v šolo, bodo imeli:
—	brezplačno stanovanje in hrano,
—	uniformo,
—	obutev, perilo, učne pripomočke,
—	zdravstveno in invalidsko zavarovanje,
—	pravico do denarnega zneska za osebne potrebe,
—	kdor uspešno konča šolanje, je oproščen služenja vojaškega raka in mora po končanem šolanju delati v organih za notranje zadeve najmanj 8 let.
O pravicah in dolžnostih učencev se ob sprejemu v šolo sklene pogodba. Tisti, ki uspešno konča šolanje, ima srednjo strokovno izobrazbo.
SPREJEM KANDIDATOV
PO ODSLUŽENJU
VOJAŠKEGA ROKA
Pogoji za sprejem:
—	odslužen vojaški rok
—	srednja strokovna šola (poklicna),
—	do 25. leta starosti
VSA POJASNILA DAJEJO:
1.	Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije, tel. št. 327-290
2.	Šola za miličnike kadete, Ljubljana Tacen 48, tel. 51-737
3.	Vse postaje in oddelki milice.
Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS
^PRIŠLI-ODŠLI A
Prišli v mesecu februarju 1978
1. 2. 1978 Klančar Anton, Litija, CZB 7 — predpredilnica, 3. izmena
7.	2. 1978 Mujezinovič Kada, Trbovlje, Ul. 1. maja 26 — predilnica bombaža, 1. izmena
9. 2. 1978 Tomaš Mileva, Litija, Trg na Stavbah 5 — predilnica bombaža, 3. izmena
9. 2. 1978 Odlazek Edo, Litija, Šmarska 8 — rezerva predilnice
13.	2. 1978 Delič Fikreta, Trbovlje, Žabjek 22 — predilnica bombaža, 3. izmena
13.	2. 1978 Stefanič Irena, Litija, Graška 64 — čistilna kolona predilnice sintetike
14.	2. 1978 Gerzič Enisa, Litija, Rozmanov trg 12 — čistilna kolona prcdprcdilnice
16. 2. 1978 Bošnjakovič Didža, Zagorje, Podvine 30 — predilnica bombaža, 3. izmena
16. 2. 1978 Sukič Jože, Litija, Rozmanov trg 16 — rezerva predilnice
16. 2. 1978 Cirar Janez, Reka gozd 24, Prežganje — sukalnica, 1. izmena
20. 2. 1978 Cešek Silvestra, Litija, Rozmanov trg 14 — čistilna kolona predpredilnice
20. 2. 1978 Koprivnikar Alenka, Litija, Rozmanov trg 18 — sukalnica efektnih sukancev
23. 2. 1978 čajič Jasmina, Zagorje, Kidričeva 29 — predilnica sintetike, 1. izmena
Odšli v mesecu februarju 1978
2. 2. 1978 Strmljan Stanislava, Litija, Ponoviška 5, predilnica bombaža, 3. izmena — prenehanje v poskusni dobi s strani delovne organizacije
2. 2. 1978 Žmavc Silva, Trbovlje, Keršičeva 23, predilnica sintetike, 3. izmena — prenehanje v poskusni dobi s strani delovne organizacije
8.	2. 1978 Lavrin Ivanka, Pono-viče 24, obrat družbene prehrane —■ pismeni sporazum (odpoved delavke)
9.	2. 1978 Premk Matjaž, Litija, Graška 56, remont sukalnice — odhod v JLA
10.	2. 1978 Kos Marija, Litija Ponoviška 9, rezerva predilnice — upokojitev
S plesa Predilcev
	‘i ■ f , .	■If 7
	r.	
Veselo na našem tradicionalnem plesu predilcev.
			
			m
Za dobro voljo Je poskrbel ansambel Jožeta Žagarja s pevko Jožico Zupančič.
15.	2. 1978 Ojnik Vera, Litija, CZB 32, sukalnica, 2. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke)
18. 2. 1978 Pene Julijana, Pod-šentjur 18, rezerva predpredilnice — invalidska upokojitev
22. 2. 1978 Gorše Tinca, Dra-govškovo 3, predilnica rezerva — pismeni sporazum (odpoved delavke)
28. 2. 1978 Jukič Majda, Trbovlje, Šuštarjeva 13, predilnica sintetike, 3. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke)
28. 2. 1978 Izlakar Janko, Bukovica 12, Šmartno, obrat družbene prehrane — invalidska upokojitev.
UMRLA STA NASA UPOKOJENCA:
Lovro DAGARIN, roj. 8. Oktobra 1904, upokojen 28. 2. 1962, stanujoč v Litiji, Cesta Zas. bat. 5 — umrl 9. 2. 1978 Martin ZAJC, roj. 27. 9. 1901, upokojen 31. 7. 1959, stanujoč v Litiji, Graška cesta 50 — umrl 24. 2. 1978	J. Tomc

Zgodba meseca
Prelep sončen dan je bil, pravšen za opravke in nakupovanje. Kdaj pa kdaj je zapihal rahel vetrič, na sinjemodrem nebu pa je gospodovalo zlato-rumeno sonce. Tako lepega dneva pa že dolgo ni bilo — si je mislila Tereza na poti v merca-torjevo trgovino. Otroci, jantje, dekleta — vsi so jo veselo in prijazno pozdravljali. Se sosedova Kata — vedno sta se bolj po strani gledali — jo je prijazno pozdravila, ko sta se srečali na prehodu za pešce. Tereza je opazila, da so ljudje danes več nakupovali kot običajno. Pomislila je: plače danes ni, tudi upokojenci še niso dobili svojih pokojnin. »Ah, pa saj je vseeno!« je skoraj glasno dejala. Hotela je nakupiti nekaj testenin, olje, salamo, kruh, pol kg čokolade Gorenjka pa si bo privoščila pri naslednji plači. Pred trgovino jo je iz razmišljanja zdramila gruča glasnih otrok, pa tudi starejši so se veselo pogovarjali, kot da bi bil prazničen dan. Vstopita je v trgovino. »Lep dan voščim, gospa Tereza!« jo je na vratih pozdravil šef Nace, »in ugoden nakup,« je še dodal.
Čudno, čudno — kar ni mogla verjeti svojim ušesom. Pač, lep dan si je mislila in se napotita k pultu za kruh.
»Pa bolj zapečenega, prosim!« je še dodala.
»Kakor želite!« je odvrnilo dekle v belem in z belim papirjem izbrala štruco. »Za gospo Terezo se vedno najde najlepši kg kruha!« je zadeklamirala, polagajoč štruco v košarico.
Tereza se je ozrla po policah. Povsod same mikavne stvari: čokolade, bomboni, napolitanke — a kaj, ko pa si s svojo skromno plačo ni mogla privoščiti kaj več kot tisto najnujnejše. Oči so ji — kot ničkoli-kokrat doslej — zastale na čokoladi Gorenjka. Kaj če bi namesto salame kupila čokolado — ji je tisti trenutek šinilo v glavo, s težkimi, neodločnimi koraki se je napotila k polici, od koder je vabila čokolada. Srce ji je raz-
bijalo, kot bi ji šlo za življenje. S tresočo roko je rahlo pobožala gladko površino.
A glej: cena 25 DIN. Sprva je pomislila, da je kakšna pomota, kakšna šifra na listku. Saj ni mogoče — še včeraj je bila cena
56.50	DIN. Vsa razburjena in presenečena je spontano pogledala okrog sebe, če jo kdo opazuje. A vsi so bili zaverovani v nakupovanje. Zamižala je in še enkrat pogledala: cena 25 DIN. Poglej še drugam — ji je nekaj reklo-Napolitanke 10 din, Fructa sok
7.50	DIN, jajca po 0,90 DIN, pomaranče 5 DIN, kava 12 DIN, moka 3 DIN, testenine 3,10 DIN, olje 8,90 DNI...
»Tako poceni, saj to je nemogoče! Ne more biti res!« ie polglasno dejala.
Prijazna blagajničarka ji je vse zložila v polivinil-vrečko. »Vrečke je brezplačna,« ji je še rekla, ko je iskala denarnico.
»68,45 din, prosim«
Tereza si je oddahnila. Torej je le res — si je mislila. Doslej je bil račun zmeraj okrog 150 DIN, danes pa...
»Se priporočamo!« je zapel šef Nace, in ji s prijaznim nasmeškom odprl vrata. Tereza pa ie bila v mislih že doma. Komet je čakala, da bo vse zložilo r,a mizo. Vse bo samo njeno: čokolada, sok, napolitanke... Hotele si je ogledati v miru vse, kar j1 kupila. Tako zamišljena ni ope. žila, da hodi skoraj po sred< ceste. Od nekod je pridrvel kolesar in pozvonil.
Tedaj se je zdramila. Odptlf je oči, vendar je bila še trde tema. Prižgala je namizno tiljko. Kazalca na uri sta kaze'" pol štirih zjutraj. Tako zg odel je vstajala, ko je odhajala t* delo zjutraj.
Z utrujenimi in zaspanimi oh1!! je pogledala na koledar: 1. aprl. Počasi se je nasmenila, ko se ! spomnila na nakupovanje.
Potem je vstala, pristavila skOj delico za kavo in odšla v Ulm valnico.
I. M-
V
Litijski Predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Martina Kralj, Alojzi Vehovec, Niko Stamatovski, Marija Zore, Vinko Fornazarič, Rafaela Mele, Meta Krnc in Matic Malenšek (urednik). List dobijo člani kol«*' tiva in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj. Naklada 1700 izvodov.