mir o nadaljuje tradicijo HllVa GORENJSKE KREDITNE BANKE ^ETO XXVI. — številka 14 'zenice1'6!/11 °M- konference SZDL h triie nJ' Radovljica, šk. Loka Kranj gi~~ IZdaJa cp GorenjBkJ tisk •* Od«, urednlk Anton Mlklavčič G Q80vo™ urednik Albin Učakar * S I i n s O C I A KRANJ, sreda, 21. 2. 1973 Cena 70 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko; Od 1. januarja 1964 kot poltednik« ln sicer ob sredab In sobotah. LISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ob prihodu na Stari vrh so predsednika ZIS Dže-mala Bijediča kot prvi pozdravili predstavniki škofjeloških družbenopolitičnih organizacij ter prireditelji Pokala 1000-Ietni-ce Loke. Visoki gost si je z zanimanjem ogledoval tehnične naprave in smučišča, nato pa so ga pospremili na teraso, od koder je lahko opazoval vožnje mladih asov dilc. Fotografija prikazuje (z leve proti desni) predsednika občinske skupščine Toneta Polajnarja, podpredsednico IS SRS dr. Aleksandro Kornhauser, šefa protokola pri organizacijskem komiteju tekmovanja Staneta Grahka, Dže-mala Bijedića, člana ZIS Ivana Franka in predsednika organizacijskega komiteja Janeza štera. — Foto: F. Perdan Predsednik ZIS Džema! Bijedić: »Prav posrečeno ste združili šport, turizem in kmetijstvo« * delegaciji ki je minulo soboto obiskala Škof jo Loko, so bili še predsednik IS SRS ing. Andrej Marine, pod- "ClSeHnil-; T>..^1; /S»XiAlnl-con^ri V r\-rryVi>mct*r in in/ Tnnp TVihiičrin t*=»r '"lan 7T.^ Tvfln Fran]cn-l7tr%\c sedniki Rudi Cačinovič, dr. Aleksandra Kornhauser in inž. Tone Tribušon ter član ZIS Ivan Franko-Iztok je s posebnim letalom prispel v Slovenijo ^ed?10 .Soboto **<,nik('nilt zvezne6a izvršnega sveta Džemal Bijedić. Predite^ j.in "Jegovi spremljevalci, predstavniki družbenopolltič-«0 Se ^enJa Slovenije z inž. Andrejem Marincem na čelu, ^n0naJpre3 speljali v škofjo Loko in si ogledali medna-bil0 k plonirsko tekmovanje za pokal 1000-letnice mesta, ki Je ^^aii °ileC tedna na Starem vrhu. Nato so jim gostitelji raz-bj jg oko ter jih seznanili s kulturnimi, z gospodarskimi d°vinskimi značilnostmi komune. P »a^fđnik Bijedić, tudi *n spioi ,lsen Iovec> Planinec ot>rač.,il ]Jubitelj narave, je najboljših mladih Evrope opazoval s So nB p0,e§ koče, od koder *wacu* '^Oči lahko videli dobr-8ke »T- Zalltevne veleslalom- Cionar0fe" 0bkrožen od f"nk-PrvenJcv in organizatorjev ,p°db, ,Va, JG StaI ob °8raJi in **nte ■ smučarje, zlasti loverj:1/1 dekleta v sinjih pu-x .ter v rdeče-belo-mo-tr>je „x Cah< Se prej so mu turist ČIani SK Trans" *k0 počili lepo spomin-KathSo^ri,°' leseno rezljano 11 Vrh Slavo' simbo1 Star(* a- Odlično razpoložen je potem pohvalil brezhibno organizacijo ter spretnost in borbenost nastopajočih. Dodal je, da bi morali v prihodnje pripraviti čim več podobnih srečanj, saj pomagajo utrjevati prijateljstvo med športno mladino sveta, hkrati pa nam — spričo velike odmevnosti v tujini — dvigajo ugled. Kasneje so gostje odšli v vas Zaprevail h kmetu Tomažu Demšar ju-?.gaj nar ju, ki se je že pred nekaj leti preusmeril v kmečki turizem. Demšar je Bijediću razkazal domačijo in ga seznanil z dosedanjimi izkušnjami okoličanov, katerih nova dejavnost bo sčasoma popolnoma spremenila do nedavna nič kaj rožnato življenje prebivalcev odročnih hribovskih naselij. Predsednika so Demšarjeve besede ter razlaga loških gospodarstvenikov zelo zanimale, fcot je poudaril, odkriva v razvijanju tovrstnega načina gostinsko-izletniških storitev originalen izhod iz turističnih zagat in obenem najučinkovitejšo obliko reševanja problematike kmetov. »Presenečen sem nad okusno urejeno notranjostjo hiše. Udobje v njej ni nič dosti manjše kakor v hotelih. In ker slednjih zlepa ne bomo Imeli dovolj, bi bilo treba ljudi na vse načine spodbujati, da se oprimejo kmečkega turizma, dopust v takemle okolju je mnogo prijetnejši kot kjerkoli drugje. Menim, da ste na Starem vrhu prav posrečeno povezali šport, turizem in kmetijstvo. In ker vam je uspelo, morate dosežene rezultate temeljito izkoristiti. Vsi, od občine prek re- federacije, bomo je dejal tovariš publike do pomagali,« Bijedić. Le neradi so prišleki zapustili zasnežena, sončna staro-vrška pobočja ter se v družbi predsednika občinske skupščine Toneta Polajnarja napotili proti Škof j i Loki. Skozi Groharjevo naselje in po Partizanski cesti je kolona krenila na loški grad. Predsednik ZIS je največ pozornosti posvetil obisku galerije, kjer so razstavljene slike udeležencev tradicionalnih Malih Groharjevih kolonij, muzeju NOB ter ateljeju znane likovne umetnice Dore Plestenjak-Slana. Plestenjakova je Dže-malu Bijediću poklonila barvno podobo Škofje Loke. Po kosilu in krajših po-menkih v hotelu Transturist sta predsednika Bijedić in Marine popoldan odpotovala v Ljubljano, naslednje jutro (v nedeljo) pa v Novo Gorico, kjer so politični aktivi ob- mejnih pokrajin priredili pogovore o maloobmejnem prometu. I. Guzel j Poročilo s tekmovanja na 22. in 24. strani jubil e j x* a me š a iv i ća oooelol 6773 8M Na zadnji seji predsedstva občinske konference ZMS so razpravljali o uresničevanju dogovorov, ki so jih sprejeli na nedavnem republiškem seminarju za idejno delo, za informatorje in za družbeno-ekonomske odnose ter govorili o aktualnih nalogah mladine. Na seji so se dogovorili, da bo programska in volivna seja občinske konference do 15. marca, pred sejo konference pa bodo še razpravljali o organiziranosti Zveze mladine v občini. D. S. Na razširjeni seji se bo danes popoldne sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze. Razpravljali bodo o nekaterih elementih družbenopolitične akcije za nadaljnji razvoj kulturnih skupnosti. , @ Komite občinske konference zveze komunistov je včeraj organiziral poseben seminar za sekretarje organizacij zveze komunistov glede popisa članov zveze komunistov. t$ Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta se bo danes popoldne sestalo na razširjeni seji in obravnavalo statut solidarnostnega stanovanjskega sklada. © V okviru akcije za ustanavljanje mladinskih aktivov na terenu in v delovnih organizacijah bo občinska konferenca zveze mladine imela ta teden pogovore o ustanovitvi mladinskih aktivov s predstavniki Komunalnega servisa in Elite. V petek popoldne pa bo ustanovna konferenca mladinskega aktiva v podružnici SDK v Kranju. A. Z. Od 24. februarja do 4. marca i£&$l£Sil£&l bodo v kamniški občini zbori volivcev, na katerih bodo razpravljali o izpolnitvi predvidenih gospodarskih in družbenih rezultatov v lanskem letu. Nadalje bodo obravnavali predlog resolucije o gospodarskem in družbenem razvoju občine v tekočem letu in programih skladov. Občani bodo seznanjeni z delom krajevnih skupnosti v lanskem letu in letošnjih načrtih ter s predlogom občinskega proračuna za letošnje leto. Na občini so že določili, kdaj in kje bo v posamezni volilni enoti (krajevni skupnosti) zbor volivcev in kdo od odbornikov bo odgovarjal na vprašanja občanov. J. V. raicSovljica Radovljica, 20. februarja — O kadrovski politiki v občini in kulturni skupnosti ter njeni politični akciji so popoldne razpravljali na osmi razširjeni seji občinske konference socialistične zveze. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o kandidatu za novega predsednika republiške konference socialistične zveze in o delu izvršnega odbora ter organov konference od lanskega oktobra naprej. £ Glede popisa članov zveze komunistov bo danes popoldne pripravil pogovor s sekretarji ZK komite občinske konference zveze komunistov. © V ponedeljek popoldne je bila razširjena seja odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Razpravljali so o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela in o problemih združenega dela in o problemih v zvezi z zamrznitvijo osebnih dohodkov. A. Ž. $ Predsedstvo občinske konference zveze mladine bo v petek razpravljalo o poteku volilnih konferenc v mladinskih aktivih v občini. Dogovorili se bodo tudi za sklicanje občinske konference, ki bo predvidoma 16. marca. Še pred občinsko volilno konferenco bodo organizirali seminar za novoizvoljene člane občinske konference ZM in za kandidate zat predsedstvo ter predsednike komisij. JR V dnevnem redu 39. seje občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine občine Škofja Loka, ki bo danes, ▼ sredo, 21. februarja popoldan, je največ točk posvečenih stanovanjski problematiki. Pomembni so zlasti predlog odloka O sprejetju programa graditve stanovanj v obdobju 1972/76, nadalje predlog odloka o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu komune, predlog odloka o obveznem združevanju dela sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve ter predlog odloka o nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. (-ig) I. zbor samoupravijavcev Na podlagi sklepa občinske skupščine in sklepov družbenopolitičnih organizacij z oktobra lani se bo v soboto ob 8. uri dopoldne sestal prvi zbor samoupravi javce v kranj- ske občine. Delegati bodo razpravljali o ključnih problemih gospodarskega razvoja in razvoju družbenih služb v občini. O gradivu so že v občini razpravljala vodstva družbenopolitičnih organizacij. Analiza ključnih problemov Pred prvim zborom samoupravi javce v v kranjski občini, ki bo 24. februarja, se je prejšnji torek sestala občinska konferenca socialistične zveze, kjer so člani razpravljali o ključnih problemih gospodarskega razvoja in razvoja na področju družbenih služb v občini. O omenjenem gradivu oziroma analizi pa so ta teden razpravljala tudi druga vodstva družbenopolitičnih organizacij v občini. Člani konference so menili, da pomeni takšen način ugotavljanje vzrokov za postopno zaostajanje kranjskega gospodarstva v primerjavi z republiškimi rezultati kvalitetno novost na področju programiranja in stabilizacije. Poudarili so, da bo v prihodnje razvoj odvisen predvsem od uspešne občinske politike na področju šolstva, kulture in sociale, le-to pa je povezano s povečanjem družbenega proizvoda v prihodnjih letih. Vprašanja, ki jih je treba postaviti na dnevni red in jih razrešiti v prihodnjem srednjeročnem obdobju, so trenutno razdrobljena terciarna dejavnost v občini in sploh razdrobljenost gospodarstva. Na teh dveh področjih bo treba najprej ukrepati. Zato so na konferenci sklenili, da se razrešitev teh vprašanj odločneje opredeli v srednjeročnem programu in nakaže tudi rešitve. Poudarili so tudi, da je zaradi vse bolj perečega pomanjkanja ustreznih kadrov čimprej treba skleniti samoupravni sporazum o bodoči kadrovski po- litiki. Razen tega pa je v o treba tako organi^. službf' cim posamezne strokovne si da bodo lahko P°ma^. slabše organiziranim org*1 zacijam združenega dela. t^„. „„x___i___„ rioseflf Kot rečeno, bo po dos< njih razpravah o onienJe xdS' vprašanjih nazadnje razp Ijal še zbor samoupravu ^ večji pomen Rezultati lanskega novembrskega dogovora, da morajo biti v vseh krajevnih organizacijah socialistične zveze v kranjski občini volilne konference končane do konca marca letos, se že kažejo. Za zdaj so bile volilne konference že v več kot 10 krajevnih organizacijah. Ko so v začetku minulega tedna na seji občinske konference socialistične zveze podali kratko oceno o poteku volilnih konferenc, je bilo rečeno, da so bile le-te povsod dobro pripravljene. Največjo skrb so v vseh krajevnih organizacijah SZDL posvetili kadrom in delovnemu programu za prihodnje obdobje. Če- prav so na domala vseh ^ j jevnih konferencah za še vedno v dobršni meri čenjali komunalna vprašaj ki tarejo prebivalce, Pa A skoraj povsod obravnav^ tudi problematiko š°ls, zdravstva, otroškega vals stanovanjsko problema1 itd. Člani občinske konl«?^ ce socialistične zveze so \ ocenili, da se tudi v kiaj nih organizacijah SZDL v čini že kaže postopno J* ničevanje dokumenta ^ sg danes oziroma nova ter ^ pomembnejša vloga te nizaeije, ki je že v 1TiaI*ilJ: na je v treh letih name j 354.000 dinarjev, in sicer 1970 109.000 dinarjev, / aj 1971 120.000 dinarjev, lam 125.000 dinarjev. jK »popusta (PRIZNAVA TRGOVINA SLOVENIJALES V KRANJU P8*jj NESITEUU TEGA KUPONA PRI NAKUPU STANOVANJSKEGA POHIŠTVA. VELJA V ČASU OD 15.11. DO 17.1" bmULBKLJPCNI mam . ' w A....... Razprodaja 5£»5 pohištva! V času od 9. do 28. februarja 1973 razprodaja pohištva v skladišču Mercatorja v Križah (Pri Jaku) poleg avtobusne postaje. Skladišče je odprto vsak dan od 10. do 12. ter od 14. do 16. ure, v sobotah pa od 9. do 12. ure Potrošniki, Mercator vas vabi na ogled in nakup pohištva! Nakup pohištva je možen na potrošniška posojila. Kupljeno pohištvo dostavimo brezplačno na dom! Ne zamudite prilike, ki vam jo nudi Mercator! Almira korak dalje Skupni nastop ELANA, ALPINE in ALMIRE na sejmu ISPO 73 v Miinchnu Tri vodilna slovenska podjetja, ki s svojimi proizvodi omogočajo ljubiteljem smučanja uživanje v beli opojnosti in jo z njimi delajo še lepšo in udobnejšo, so se odločila, da letos skupno predstavijo kupcem iz tujine svoje najnovejše dosežke, namenjene za prodajo v naslednji zimski sezoni. ISPO v Miinchnu od 22. do 25. februarja je največji "In najpomembnejši sejem zimske športne opreme v Svetu in prav na njem bodo poleg renomiranih tujih '»rm naša slovenska podjetja predstavila svoje izdelke. ELAN, eden od vodilnih svetovnih proizvajalcev •muči bo predstavil svoje Izpopolnjene modele smu-'I in druge zimsko športne rekvizite. Poseben poudarek bo dal na modele smuči ln metodo učenja »niučanja GLIVI. Smuči GLM nadaljujejo svoj ima-S°vlti pohod iz ZDA tudi v Evropi in ELAN je za GLM vodilni proizvajalec. AI.PINA bo prikazala svoje najnovejše in izpopolnjene smučarske čevlje, s katerimi se že enakovredno meri s pri nas bolj cenjenimi tujimi markami. Novost iz Alpine so lastni vliti zunanji čevlji ,z PVC. Alpina bo prikazala tudi Še poseben program tekaških čevljev in pa čevljev za planince. ALMIRA iz Radovljice, čeprav že poznana tudi v *vetu, letos prvič sodeluje samostojno na sejmu *SPO. Za to priložnost je pripravljena nova in bo-8ata kolekcija smučarskih puloverjev in kap, mode- lov apres-ski ter posebni kolekciji za tenis in golf. S tem novim programom bo ALMIRA poskušala raz-'r»ti svoj krog kupcev v inozemstvu in tudi na ta način doseči predvideno povečanje izvoza. Triletni komunalni program Jeseniško komunalno gospodarstvo bo v naslednjih nekaj letih moralo utrpeli nekatere utesnitve, čeprav so krajevne Skupnosti in občani na zborih volvcev najbolj občutljivi prav na tem področju drtižbenega standarda. Na Jesenicah se zavzemajo za to, da bi najprej rešili pogodbene obveznosti iz prejšnjih let. Ker ne bodo mogli uskladiti zahtev občanov z razpoložljivimi sredstvi, so sprejeli triletni program izgradnje komunalnih objektov za obdobje 1973—1975. V treh letih naj bi s sredstvi za uporabo mestnega zemljišča, komunalnim prispevkom, ki ga bodo plačala graditelji hiš, s sredstvi cestno-prometnih podjetij za linijske vožnje po lokalnem cestnem omrežju in s krediti lahko uresničili večino tistih zadev, ki so j.ih občani nakazali na zadnjih zborih volivcev. V ta okvir pa seveda ne sodijo tista vlaganja, ki presegajo znesek, ki ga zahtova triletni program. Na Jesenicah so izdolaiH tudi triletni program razvoja lokalnega cestnega omrežja ter program vodovodnega omrežja. Med manjšimi vodovodi nameravajo graditii vodovod v Radovni, na Srednjem vrhu, na Rodinaih in drugod. Tako kot lani bodo tudi letos marsikje izboljšali distribucijsko mrežo in transformatorske postaje. D. S. Premalo učencev v gospodarstvu Iz leta v leto je večje število učencev, ki se po končanem osemletnem obveznem šolanju odločajo za nadaljnje šolanje na štiriletnih srednjih šolah. V lanskem šolskem letu je na Gorenjskem zaključilo z uspehom osmi razred 1959 učencev, v srednje šole pa se jih je vpisalo kar 1108. Večina se jih je vpisalo v srednje šole na Gorenjskem, ki so v letošnjem šolskem letu odprle tudi nekaj novih oddelkov, tako da je bilo 90 prostih mest več kot leto prej. Kljub temu pa je prostih mest zmanjkalo, tako da so se učenci morali preusmeriti drugam. Od generacije, ki je zaključila šolanje lani, se jih je več kot polovica (56,6 odstotka) odločilo za štiri- in petletne srednje šole, od tega tretjina za gimnazije in pedagoške gimnazije. Taka usmeritev prevladuje že nekaj let, posledice te usmeritve pa se med drugim kažejo ne nazadnje tudi v pomanjkanju kvaliiicirane delovne sile na Gorenjskem. Tretjina lanske generacije pa se je vpisala v dve- in triletne srednje šole. Največ zanimanja in obenem premalo mest je bilo za poklice kol so finomehanik, avtoklepar in avtomeha-nik. Prostih učnih mest je bilo 62, zanimanja pa še enkrat toiiko. Med dekleti je bilo dosti zanimanja za šolanje na dveletni administrativni šoli, vendar je le polovica kandidatk bilo tudi sprejetih. Med dekleti je bilo precej zanimanja tudi za izrazito ženske poklice kot so frizerke, kozmetičarke, ker pa ni bilo dovolj učnih mest, so se preusmerile v tekstilno ali čevljarsko stroko, trgovino in gostinstvo. Ker so želje eno, možnosti pa drugo, bi lahko sklepali, da se je prav zaradi tega zaposlilo še enkrat več učencev po končani osemletki kot so sicer nameravali. Zanimivo za lansko generacijo je tudi, da se ni nill eden odločil za metalurške poklice kot so varilec, livar, val javce itd. ali za' gumar ja. Prav učnih mest v kovinskih poklicih je na Gorenjskem ostalo največ praznih. Delovne organizacije so namreč razpisale 1865 prostih učnih mest, od tega kar 1415 za fante, v uk pa se je vključilo le 675 učencev. Samo za strojne ključavničarje je bilo na primer na Gorenjskem razpisanih 172 prostih učnih mest, prijavilo pa se je le 45 kandidatov. Prav zaradi drugačne usmeritve mladine v druge poklice, ostajajo učna mesta prazna, pomanjkanje kvalificiranega kadra pa je vse bolj čutiti. Prav zaradi tega žele nekatere delovne organizacije, kjer je pomanjkanje vajencev že kronično, privabiti mlade ljudi za priučitev teh poklicev z drugih področij Slovenije, največ iz Prekmurja. L. M. Ustanavljanje TOZD Na Jesenicah se že dalj časa zavzemajo, da bi prav po vseh delovnih organizacijah začeli s temeljitimi pripravami za ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela. Pri jeseniških družbeno političnih organizacijah pregledujejo uspehe priprav in Ugotavljajo, da so največ storili v Železarni, kjer so že ustanovili štiri temeljne organizacije združenega dola, ter v gostinskem podjetju Gorenj -ka, Viatorju in Zavarovalnici Sava in Zarji, kjor se f« resno pripravljajo na ustanovitev TOZD. Precej manj pa je posluha predvsem pri dislociranih enotah, ki jih je na Jesenicah kar precej, in pri komunalnem podjetju Kovinar. In tudi drugod priprave počasi potekajo, nezadovoljive so predvsem vsebinske priprave, saj težijo za ustanovitvijo pred- vsem vodilni kadri in vodstva ni kadri, manj pa so s te* moljnimi organizacijami zdru. ženega dela seznanjeni neposredni proizvajalci. Na Jesenicah se tudi zavzemajo za več integracij delovnih organizacij predvsem zaradi tega, ker bi združitve vodile k večjim poslovnimi uspehom in večjimi nadaljnjimi možnostmi razvoja podjetij. Tako sta se ob koncu lanskega leta združili trgovski podjetji Zarja in Delikatesa, pred nokaj dnevi pa se je tudi Mesarsko podjetje Jesenice priključilo z referendumom k Ljubljanskim mlekarnam. Nikakor pa ne uspejo pri združitvi trgovskega podjetja Rožce Jesenice, odprto ostaja mod drugim tudi vprašanje združitve obeh jeseniških osnovnih Šol. S. KO ŽE POTREBUJETE STANOVANJSKO POHIŠTVO IN KER NATANČNO VESTE, KAKŠNO NAJ BO, STE PRED VPRAŠANJEM: KJE GA KUPITI. Kje?, je zdaj vprašanje RAZUMNO SE BOSTE ODLOČILI ZA UGODNEJŠI NAKUP. ZATO VAM NAVAJAMO BISTVENO PREDNOST, KI JO IMA SLOVENIJALES PRI PONUDBI POHIŠTVA; TO JE 16 LASTNIH TOVARN, KI IZDELUJEJO VELIKO ŠTEVILO MODELOV, KI SO NA PRODAJ SAMO PRI 5L0VENIJALESU. VABIMO VAS, DA OBIŠČETE TRGOVINO SLOVENIJALES V KRANJU, SEJEMSKA HALA V SAVSKEM LOGU. č|STO PRI ROKI, IMA PA DOLOČENE PREDNOSTI IN PRINESITELJU KUPONA DAJEMO TUDI POPUST. ■ Papirji ne menjajo položaja i Na zadnjem posvetovanju o kadrovski politiki v Tržiču so menili, da družbeni dogovor o kadrovski politiki v Sloveniji ne bo zaživel in bo ostal le kos papirja, ki ne menja položaja, če vanj ne bodo vključene vse delovne in družbene organizacije, interesne skupnosti itd. s svojimi internimi kadrovskimi programi. Le-teh v tržiški občini ni na pretek, kar se je že nekajkrat izkazalo. Pomanjkanje razvojnih programov podjetij (in vanje sodijo tudi potrebe po kadrih) je povzročilo že precej težav sestav-Ijavcev občinskega srednjeročnega razvojnega programa. e tržiških borcev za severno mejo V ponedeljek dopoldne so imc^h borci za severno mojo iz tržiške občine redni občni zbor. Le-teh je v občini 28 in so vsi starejši od 73 let. Občnega zbora so se udeležili predstavniki republiškega odbora borcev za severno mejo, predstavniki koroških borcev z Jesenic, iz Kranja, Radovljice in Ljubljane ter predstavnik občinskega odbora ZB. Predsednikov drugih občinskih družbenopolitičnih organizacij na občni zbor ni bhlo. Kljub visoki starosti so borci za severno mejo iz Tržiča zelo aktivni. Organizirali so dva izleta ter pomagali in obiskovali socialno šibke in bolne člane. Letos nameravajo tržiški borci za severno mejo razvili svoj prapor, obiskati proslavo ob 100. obletnici rojstva generala Maistra ter razvijati družabno življenje. Tudi na oslabele člane ne bodo pozabili. Sodelovanje /. drugimi gorenjskimi koroškimi borci pa nameravajo še okrepiti. Na ponedeljkovem občnem zboru je bil tudi domačin Lojze Ude, eden prvih koroških borcev in pisec številnih del o bojih za severno mejo in sedanjem položaju koroških Slovencev. -J k Čeprav se je v tržiški občini zadnja leta kadrovska politika in sestava izboljšala, je še vedno čutiti precej pomanjkljivosti. V zadnjih letih osnovne šole ni izdelalo nekaj sto otrok. Pojav je delno opravičljiv s tem, da šolska mreža ni bila popolna in da ni bila dobro opremljena in kadrovsko zasedena. Lani in predlanskim se je položaj popravil in pozitivnejši rezultati so pogostejši. V prihodnjih letih se bo stanje zanesljivo še izboljšalo, če bo program gradnje osnovnih šol in vrtcev uresničen do konca. Prav o tem se bodo morali letos tržiški občani odločiti na referendumu za podaljšanje samoprispevka. Pravega dopolnilnega izobraževanja za tiste, ki osnovne šole niso končali, ni bilo. Zato v Tržiču zahtevajo, da bi moralo biti dopolnilno izobraževanje stalna naloga delovnih in drugih organizacij in da naj bi bilo tudi oblikovanje osnovne šole po delovnem času brezplačno. Seveda pa pri tem izobraževanju ne bi smeli zanemarjati družbenopolitičnega izobraževanja, ki postaja in mora postati del strokovne izobrazbe. Razen že napisanega vpliva na slabo kadrovsko sestavo v tržiški občini tudi dejstvo, da je občina že več let brez srednje šole. Mladi, ki se odločajo zanje, morajo drugam in kljub štipendijam domačih podjetij radi poiščejo tudi zaposlitev drugje. Letos bi na primer tržiška podjetja potrebovala okrog 200 delavcev. Toliko delavcev pa v tako majhni občini tudi z najmodernejšo tehnologijo težko nadomestijo. Nekatera podjetja delavce »uvažajo«, vendar leti prinašajo s seboj še druge, predvsem socialne probleme. Tržičani so dogovor o kadrovski politiki podprli, vendar so menili, da ne bi smel mimo nekaterih znanih postavk, potrebnih v uspešni kadrovski politiki. Omenili so priučevanje na drugo delovno mesto, če podjetje spreminja dejavnost, štipendiranje na osnovi kadrovskih programov, izbiranje kandidatov za vodstvena in vodilna delovna mesta ter merila za izbor, ostro pa so grajali ravnanje nekaterih delovnih organizacij, ki same lastnih kadrov ne vzgajajo, temveč jih z vabljivimi ponudbami ter ugodnostmi odtegujejo drugim. Taka nepotrebna fluktuacija je škodljiva in bi jo nloral družbeni dogovor o kadrovski politiki preprečevati. Sploh bi moralo biti v dokumentu več besed o sankcijah, ki bi doletele podpisnike dogovora, če določil ne bi izpolnjevale. Socialistična zveza bo morala biti torej v razpravah o kadrovski politiki nadvse aktivna, če želimo, da bo dogovor čim prej zaživel v praksi in da ne bo ostal le kos papirja! J. Košnjek z za mejskimi Slovenci Po dogovoru na zadnjem regionalnem posvetu predstavnikov SZDL Gorenjske na Bledu je biilo v ponedeljek, 19. februarja, na Jeseničan skupno posvetovanje predstavnikov komisij za sodelovanje z zamejstvom pri občinskih konferencah socialistične zveze in predstavnikov izvršnih odborov občinskih konferenc SZDL Gorenjske. Posvetovanja so se udeležili predstaivniki iz Škofje Loke, Kamnika, Kranja, Domžal, Radovfjice in z Jesenic ter Jože Hartman, predsednik koordinacijskega odbora za sodelovanje z zamejstvom pri republiški konferenci SZDL Slo\ eni je« Na posvetovanju so izmenjali mnenja o izkušnjah sodelovanja z zamejskimi Slovenci, o nadaljnjih možnih oblikah novega sodelovanja ter razpravljali o problemih, ki ob tem nastajajo. Zavzeli so se predvsem za večjo koordinacijo sodelovanja, ki je ponekod zelo zadovoljivo in že zajeto v posebnih programih. Menili so, da* bi morali biti odprti prav do vseh krajev na Koroškem, kjer žive Slovenci, in so pripravljeni kakorkoli sodelovali z matično deželo in da bi morali kakršnekoli oblike sodelovanja in medsebojnih stikov potekati v obojestranski priprav- Ijenosti in zadovoljstvu. Onie/ njali so vpliv politične ernj" gracije, problem spominski'' Obeležij slovenskih partiZ* nov, ki so padli na Koroške^ itd. Ob koncu so se zmeni* da bodo v začetku marca °r' ganizirali poseben sernJna5 na katerem bodo sodeloval' predstavniki komisij za sodelovanje z zamejstvom, in k0-roški Slovenci. Tako se bodj najbolje seznanili z vsem* problemi in skupno iskali n°" ve oblike sodelovanja. D. S. Zbor podružnice LB Jutri dopoldne bo v Kranju prvi redni zbor kranjske podružnice Ljubljanske banke. Razpravljali bodo o poslovanju podružnice v minulem letu letošnje poslovne politike. Razen tega je na dnevnem redu tudi razprava o predlogu letošnjega plana kreditne bilance podružnice in o predlogu letošnjega finančnega načrta. 80-letnica gasilskega društva v Kropi Prostovoljno gasilsko društvo v Kropi, ki ima 60 članov, je imelo minulo soboto redni letni občni zbor. Izvolili so nov upravni in nadzorni odbor in pregledali delo društva v minulem letu. Novi odbor bo poskrbel za praznovanje 80-letnice društva. Ko so ocenjevali dosedanje delo društva, so ugotovili, da je bilo le-to zelo plodno, saj so samo lani v drugi polovici imeli 15 vaj. Na zboru so tudi sklenili, da bodo v naseljih Kropa, 75-letnica društva Mošcnjski gasilci bodo letos julija praznovali 75-letni-co obstoja. Društvo ima prek 60 članov, med njimi pa je tudi 8 krvodajalcev. Na nedavnem občnem zboru so ugotovili, da so v zadnjih letih opravili precejšnje delo, saj imajo danes mošcnjski gasilci sodobno opremo in češnjica in Rovte opravili preventivne preglede' in i/do lall nov načrt, v katerem bodo vrisani vsi hidranti, š0 naprej bo društvo sodelovale s tovarno Plamen in se skušalo dogovorili, da bi s P0' močjo tovarne zgradili tudi nov gasilski -dom, ker je sedanji na neustrezni lokacij1-Razen tega bodo letos za vse aktivne člane društva naročili Gasilski vestnik, za 1« maj pa bodo na Jelovici zakurili kres. C. Rozman e novo motorno brizgalno. Zdaj pa jim je hotel Grad PodvrO podaril tudi rabljeni komi"11* 75-letnico društva bodo proslavili pod pokroviteljstvo!« hotela Grad Podvin, s katerim društvo že dlje časa redno sodeluje. C. Zupan V DELAVSKEM DOMU V KRANJU od 2. do 15. marca POHIŠTVO, GOSPODINJSKI STROJI, OKNA, VRATA UGODEN NAKUP -S POPUSTOM eba uskladiti z dohodki V primerjavi z letom 1972 bodo letos porasli dohodki proračuna kranjske občine in za izvenproračunske dejavnosti za 7,07 odstotka — Zahtevki iz proračuna pa so letos kar za 40 milijonov novih dinarjev večji kot bo na voljo denarja — Nujna uskladi "S i.... • . trajala do konca prihodnjega meseca, ko bo po končanih zborih volivcev predvidoma 29. marca občinska skupščina dokončno sklepala o razporeditvi letošnjih sredstev. Za leto 1973 bo na vseh področjih značilna stabiliza- odhcJ m kran.i*kcga kluba ffu .n,kov' ki jc bila 8. fe-Jav J3' Sc ic v občini začela na razprava o letošnjih J^avidcnih dohodkih občin-dit ^ Proračuna in razpore-sredstev med porabnl-• Razprava bo predvidoma cija in zmanjšana poraba. Smernice o družbeno-eko-nomsikcm razvoju Slovenije na primer predvidevajo, da mora biti letos celotna poraba manjša od ustvarjenega družbenega proizvoda, da morajo nominalni osebni do- *E OD PONEDELJKA, 19. FEBRUARJA, JE ZNOVA ODPRTA PREUREJENA PRODAJALNA J-JUBLJAN5KE LESNINE NA TITOVEM TRGU V KRANJU. Majhna površina (62 kvadratnih "tetrov) pač ne dopušča, da bi podjetje v tej prodajalni pokazalo vse, kar ponuja kupcem. ato jc Lesnina tik pred novim letom uredila v komunalni coni na Primskovem veliko stalno Ustavo pohištva, medtem ko je prodajalno na Titovem trgu preuredila v boulique. ^*snina že več let ugotavlja, da ne more zadovoljiti željam čedalje bolj zahtevnih kupcev .^anju, zalo se je tudi takoj odločila, da sodeluje kot soinvestitor pri graditvi novega r8ovs!tega centra v Kranju. Na prostoru poleg gimnazije, kjer so na pobočju proti Savi predklone terasaste prodajne površine, je takoj pripravljena odkupiti okoli 1000 kvadratnih me-rov. To svojo namero je že pred časom pismena zagotovila in je še vedno veljavna. ^°da iz načrtov za novo poslovno središče v Kranju se doslej ni rodilo še nič. Lesnina pa ne *nore zanemarjati kupcev v Kranju in njegovi okolici. Zato se je začasno odločila za svojevrst-*** rešitev, ki naj kupcem omogoči vsaj nekoliko boljšo izbiro, dokler ne bo nared novo po-s*°vno središče poleg gimnazije. ^ *dajšnjein boutiqueu na Titovem trgu lahko kupci najdejo vse, kar potrebujejo za dopolni- ev v stanovanju. V njem so razni stih/i elementi, od izbranih ogledal, predsob, do skrinj in rustika!nega pohištva. Seveda to ni vse, kar Lesnina ponuja kupcem. Vse drugo je na ogled »talnem razstavnem prostoru na Primskovem, ki meri kar 1100 kvadratnih metrov, medtem ° je poslopje skupaj s skladiščnim delom še za 300 kvadratnih metrov večje, ^evsečno je sicer to, da je Primskovo kar precej odmaknjeno iz mestnega središča. Lesnina J* *ato prizadeva, da bo kupcem, ki se zanimajo za večji izbor pohištva nasploh, omogočila re*plačne prevoze na Primskovo in nazaj v Kranj. Za tiste kupce, ki prihajajo po nakupih 8 svojimi avtomobili, pa je pred razstavnimi prostori na Primskovem uredila velik parkirni j^ostor, kjer lahko stoji hkrati okoli 60 osebnih avtomobilov. To je mikavno zlasti za kupce, Prihajajo iz kranjskega zaledja. Med obiskovalci pa so čedalje bolj pogosti tudi kupci iz lubSjane, saj združijo prijeten bdet s koristnim ogledom razstavnega prostora, pa Še za *»*rkiranje niso v zadregi, kar je v Ljubljani že kar reden pojav. *ko je Lesnina poiskala edino rešitev, ki jc bila v zdajšnjih razmerah mogoča, da bi kupcem Iznudila k ;j več. 2e letos pa bo na Primskovem dopolnila izbiro tudi s polfinalnimi izdelki Sradbenim materialom, s čimer bo verjetno ustregla vsem graditeljem, ki jih na Gorenj-r/eiBl ni malo. Kakor hitro pa bo uresničljiv načrt gradnje novega poslovnega središča v rae-**uf pa bo Lesnina še na 1000 kvadratnih metrih približala izdelke res vsakomur, ki živi ali se ^Udi v Kranju. hodki rasti počasneje od delovne storilnost i. Ti republiški dokumenti obvezujejo tudi občinske skupščine. Prav na podlagi teh dokumentov je bil izdelan tudi osnutek bilance sredstev v kranjski občini za letos. Poglejmo nekatere vire dohodkov. Stopnja prispevka se letos ne sme spremeniti in znaša v kranjski občini 4,3 odstotka, kar je med najnižjimi v Sloveniji. Predvideno je, da se bo denar iz tega naslova v primerjavi z minulim letom povečal za 4 od-stotke. Sredstva zbrana od davka i/, osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti bodo zaradi dodatnih olajšav celo manjša kot lani. Kaže, da sc bodo stopnje davka od obrtnih dejavnosti še letos spri-menile oziroma znižale. Ce bo do tega prišlo, jih bo treba uskladiti z. drugimi gorenjskimi občinami. Trenutno pa je predviden za 5 odstotkov večji dohodek v primerjavi z minulim letom. Predvideno je, da sc bodo, sredstva od davka od skupnega dohodka občanov povečala za 15 odstotkov, od prometa blaga na drobno za 18 odstotkov, od davka od prodaje alkoholnih pijač za 20 odstotkov, od plačil za storitve za 50 odstotkov, od nepremičnin in pravic za 20, prav za toliko tudi od davka od stavb itd. Značilno za letošnja predvidevanja glede dohodkov torej je, da od glavnih virov dohodkov lahko pričakujemo minimalna povečanja, nekateri manj pomembni viri glc-de na višino dohodka pa kažejo precejšen porast. Eno z drugim pa pomeni, da bodo letos predvideni dohodki porasli za 7,07 odstotka v primerjavi z minulim letom; tako naj bi se proračun občine povečal za 2,89 odstotka, sredstva za kulturno skupnost za 19,34 odstotka in sredstva za šolstvo za 9,45 odstotka. Ko so o tem razpravljali na klubu odbornikov, pa so menili, da je ob letošnjem dokaj skromnem porastu (glc-de na zahtevke) vseeno treba prvenstveno zagotoviti sredstva za šolstvo, socialno dejavnost, kulturo in državno upravo. Na teh področjih je treba namreč zagotoviti sredstva za normalno dejavnost in za druge posege. Takoj pa je treba povedati, da so se vsi omenjeni porabniki zaradi pomanjkanja sredstev odrekli precej večjim prvotnim zahtevkom. Tako so se v šolstvu sporazumeli, da bo vrednost točke znašala 9,20 in ne 11 dinarjev, kulturna skupnost bo financirala tudi obnovo nekaterih objektov (Prešernovo gledališče, dom Svobode v Stražišču in dru- ge). Vsi so se strinjali, da se prav na socialnem področju poraba ne sme bistveno zmanjkati. Glede na naloge, ki čakajo državno upravo, pa je predvsem treba zagotoviti sredstva za predvideno nove zaposlene glede na siJ stematizaci jo, na področju osebnih dohodkov pa tudi za*i nje velja zamrznitev. Ob tem velja omeniti še' telesno kulturo. Financiranja le-te naj bi bilo rešeno podobno kot financiranje kulture in izobraževanja. Zato je treba pospešiti priprave za organiziran je samoupravno telesno kulturne skupnosti.' Hkrati bodo predlagali delovnim organizacijam, da sredstva, ki jih lete včasih namenjajo za telesno kultu^ ro in šport, nakazujejo v poseben sklad za financiranj^ telesne kulture. Zanimivo je, da so zahtevki krajevnih skupnosti oziroma krajevne samouprave letos kar 450 odstotkov večji v primerjavi z minulim letom. Ra^ zumljivo je, da takšnim zahtevkom ne bo moč ugoditL Tako bodo prihodnji mesec ponovno pregledali kriterije za delitev sredstev krajevnim skupnostim, hkrati pa name* ravajo del sredstev izločiti za tako imenovane akcije krajevnih skupnosti. Ta denar, bi potem razdelili na podlagi dogovorjenih kriterijev. Tako bi v grobem izgledal finančni položaj, če ga taka imenujemo, kranjske občine. Odborniki in udeleženci so stanka kluba so začrtano oziroma predlagano politiko podprli, in sicer da bodo nekateri dobili več sredstev, kot se bodo poprečno povedali letošnji dohodki, da pa bodo seveda ostali morali dobili, nekaj manj. i In še ena pomembna no* vost se predlaga v letošnji politiki. O razdelitvi možnih sredstev bodo odločale samoupravne, interesne in druge skupnosti same. Tako bosta o razdelitvi sredstev za šoli stvo odločala skupščina i nt izvršni odbor TIS, za kulturo skupščina in izvršni BcUttMB kulturne skupnosti, za telesno kulturo svet za prosveto in kulturo, kasneje pa ur;* i-ni te skupnosti, za krajevne skupnosti zbor delegatov krajevne skupnosti, ki ga bo sklicala občinska konferenca SZDL itd. Ob letošnjem proračunskem letu kranjske občine torej lahko še enkrat ponovimo ugotovitev. Na vseh področjih bo potrebna stabilizacija in usklajena poraba z dohodki. To pa bo pome* nilo, da bo treba nekatera predvidene akcije preložiti tudi na kasnejše obdobje. A. zaUCj GLAS * 6. STRAN Združevanje gorenjskega kmetijstva Družbeni razvojni program predvideva, da bi bil Kmetijsko živilski kombinat Kranj nosilec združevanja kmetov, kmetijske zadruge pa naj bi bile TOZD pri kombinatu Pretekli teden je bila v Kranju seja kmečke sekcije pri občinski konferenci SZDL v Kranju. Člani sekcije in predstavniki kmetijski!] zadrug in ustanov, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, so obravnavali gradivo o družbenem razvoju kranjske občine. Menila so, da bi morala dobiti kmetijska«problematika v gradivu več prostora, saj je kmetijstvo za Gorenjsko še vedno pomemben faktor, čeprav je medsebojno slabo povezano. Zato je združevanje edina in najbolj učinkovita pot za razreševanje problemov. Razvojni program kmetijstva v kranjski občini (lake težnje so vse glasnejše tudi v drugih občinah) predvideva, da bi bil Kmetijsko živilski kombinat Kranj nosilec združevanja gorenjskega kmetijstva, zadruge pa naj bi bile neke vrste TOZD pri kombinatu. Odpori proti takemu združevanju sq„ Z ustreznim elaboratom, ki bi zasebnemu kmetu pokazal pozitivne strani takega združevanja, bi se odpori odpraviti. Še vedno namreč prevladuje prepričanje, da je sedanje združevanje kmetov z kmetijskimi zadrugami boljše kot bi bilo združevanje s kmetijskim kombinatom. Združevanje kmetijstva, bodisi v okviru občine ali regije, je nujno. Proizvodnja se I« na ta način lahko poceni Ločani tretji V nedeljo, 17. februarja, je bilo v Žallcu tekmovanje mladih zadružnikov na temo Kaj veš o kmetijstvu. Tekmovanje je organiziral odbor za kmečko mladino pri zadružni zvezi Slovenije, udeležilo pa sega je devet ekip mladih zadružnikov iz Prekmurja, Slovenj Gradca, Slovenske Bistrice, 2alca, Škofje Loke, Črnomlja in Idrije. Med tekmovalci je bila tudi ekipa kmetijske šole iz Podravelj na Koroškem. Mladi zadružniki so odgovarjali na vprašanja iz živinoreje, pridelovanja koruze in strojništva, svoje znanje pa so preverjali tudi na vprašanjih o osnutku zalkona o kmetijskih zemljiščih. Ekipa škofjeloških zadružnikov se je dobro držala in aasedla 3. mesto. Zmagala je je ekipa iz Ptuja. —Jk in poveča. V nasprotnem primeru bo moral položaj na trgu reševati uvoz. Prav tako prinaša združevanje v kmetijstvu večji kapital, so poudarili i na seji sekcije. Pove-daili so primer - združevanja kranjske in jeseniške klavnice. Enoti sta se že dogovorili za združitev, vendar so se pojavile Ljubljanske mlekarne z več denarja. Kaže, da se jeseniška klavnica sedaj ne bo združila s kranjsko klavnico, temveč z Ljubljanskimi mlekarnami! Pomanjkanje kapitala je sploh bolezen našega kmetijstva. Da bi na primci- zadruge dobile nekaj več denarja za gradnjo potrebnih skladišč in drugih objektov, predlagajo, da bi se tudi zadruge lahko vključile v promet z lesom. Slednji je sedaij pristojnost Gozdnih gospodarstev! Vsekakor pa se zadruge samo na ta način ne bi okrepile. Opomogle bi si tudi na račun tesnejšega proizvodnega in kooperac' jskega sodelovanja s kmeti. Mnogi od njih na svoje zadruge niso kaj preveč navezani. Za nekaj dinarjev več so pripravljeni kmetje-zadružniki zadrugo ali drugo kmetijsko organizacijo zatajiti in zapustiti ter proizvode (tudi pogodbene) prodati mimo nje drugemu ponudniku. Oblike združevanja gorenjskega kmetijstva Se niso do končne, vendar je na dlani, da bo moralo do takega združevanja priti. Sodelovanje in združevanje v gorenjskem kmetijstvu bi moralo biti v interesu proizvajalca. Takšne, ga združevanja in sodelovanja je bilo na Gorenjskem v preteklosti premalo. Meje med posameznimi kmetijskimi organizacijami in kmeti so bile preostre in znotraj teh meja je vsak videl le sebe in svoje interese. Glede tega smo bili Gorenjci preveč nazadnjaški. St rekov nega kmetijskega kadra predvsem pospeševalnega, ni dovolj, skladi so borni, z osebnimi dohodki sc kmetijski delavci ne morejo pohvali i ti, razen tega "pa tudi hranilne in kreditne službe nimajo dovolj denarja. Združeni na osnovi tesnejšega sodelovanja bi bili na vseh omenjenih področjih močnejši in sposobnejši. Mogoče bi kazalo za začetek organizirati na Gorenjskem vsaj nekatere skupne službe, ostala organizacijska sestava pa naj bi ostala. O združevanju gorenjskega kmetijstva bodo morali razpravljati gorenjski občin- ski organi, kmečke sekcije, strokovne organizacije itd. Na takih pogovorih Se bodo lahko našle najboljše rešitve, mogoče boljše od predlagane, po kateri naj bi bil KŽK nosilec združevanja. J. Košnjek V kontrola mleka ? Kontrolo kvalitete in čistoče mleka že nekaj let opravlja kranjska mlekarna sama. Ker pa so zahteve kmetov-proizvajalcev mleka na Gorenjskem po nevtralni kontroli vedno glasnejše, kaže, da bo mlečno kontrolo opravljal Higienski zavod iz Kranja, ki ima vso potrebno pripravo, vendar je le-ta zastarela in jo bo treba obno- viti. Zavod bo obenem skrbel tudi za higiensko Ureditev hlevov. Ta predlog je že leta 1969 podprla kranjska občinska skupščina, vendar sklep ni bil uresničen. Higienski zavod naj bi opravljal kontrolo dvakrat mesečno. Ta kontrola bo ostrejša P1* proizvajalcih, ki oddajajo mleko dvomljive kvalitete. -jk razvoj kmetijstva tržiški občini Tržiška občinska skupščina je sprejela nekatere ukrepe za pospešitev kmetijstva v občini. Pospeševanje sloni na štirih osnovnih postavkah: na organizaciji pospeševalne službe, na regresiranju obresti za kmetijske kredite, na regresi-ran ju nabave plemenske živi-, ne in na regresiranju pašnine. Srednjeročni program razvoja kmetijstva v tržiški občini predvideva nastavitev kmetijskega pospeševalca. Do uresničitve tega določila še ni prišlo, ker občina ne najde ustreznega strokovnjaka. Zato so se v Tržiču odločili, da bo kmetijsko pospeševalno siužbo opravljala Kmetijska zadruga, ki je za opravljanje tega dela pokazala veliko pripravljenost. Občina bo razen vseh ostalih zainteresiranih pomagala pospeševalni službi z 20000 starimi dinarji (leta 1973). Ta pomoč ne bo enkratna, temveč bo trajala najmanj 5 let, ko se bodo morali že pokazati sadovi načrtnega dela pospeševalne službe. Le-ta bo morala sodelovati s kmeti, z zadrugo, Gozdnim gospodarstvom, skupščino občine in živinorejskim društvom. Ker sta pri zadrugi in Gozdnem gospodarstvu že osnovani hranilnokreditni službi, bo pospeševalna služba morala vsekakor soodločati, kje in kako naj se trosijo krediti, črpani iz hranilnih vlog pri GG in zadrugi. Druga novost v tržiški kme. tijski politiki je regresiranje obresti za posojila, najeta za pospeševanje kmečkega turizma. Doslej je občina regresirala le posojila, najeta za mo-dernizacijo kmetij, turistična posojila pa niso bila zajeta. Tako bo kmet (predvsem visokogorski) tudi pri turističnih posojilih plačal le 3-od-stotne obresti. Naslednji ukrep tržiške občinske skupščine za pospeševanje kmetijstva je registriranje nabave plemenske živine, predvsem živali svetlolisa-ste pasme. Doslej namreč še vedno prevladuje gorenjska cika. Občina bo s svojimi sredstvi regresirala pitanje najbolj kvalitetnih svetlolisa-stih telet. Tudi ta ukrep ne bo enkraten, temveč bo veljal najmanj 6 let. Na ta način bi dobili v občini vsaj 300 kvalitetnih krav. Občinski regres za vsako telico bo znašal od 300 do 500 dinarjev. Prav tako bo tržiška občinska skupščina še naprej regresirala pašnino, in sicer bo prispevala 50 dinarjev na pašno govedo. Do tega regresa bodo upravičeni lastniki govedi, ki stanujejo na področju občine. Ta ukrep bo pospešil pašništvo, ki je začelo za- mirati. Pašniki in planine n*" majo namreč le gospodarskega pomena, temveč tudi turističnega. S pašniki in plani* nami sedaj gospodarijo upO" rabniki pašnikov, združeni v pašnih odborih, ki pa niso zmožni nositi vseh stroškov paše, vzdrževati pašniške objekte ter plačati pastirje-Ekonomske pašnine bi bile previsoke, zato je občinski regres zelo dobrodošel. Ker v tržiški občini ni več veliko kmetov, bodo omenje-ni ukrepi odtegnili letno J*z tržiškega občinskega proračuna le 80.000 dinarjev. J. Košnjek Strokovna predavanja za kmete Kmetijska mehanizacija je vedno bolj pomembna za kmetijsko proizvodnjo. To so spoznali kmetje, ki jim je kmetija edini vir dohodka, prav tako pa tudi tako imenovani polkmetje. Prav zaradi tega bi bila potrebna predavanja o uporabi kmetijskih strojev in mehanizacije. Precej kmetov ne ve, kakšno gorivo je potrebno za traktorje, kosilnice, motorne Žage in driige kmetijske stroje. So pa tudi takšni, ki še niso sedeli za volanom, vendar so kupili traktorje. Zaradi nestrokovnega ravnanja prihaja na knietijskih strojih do pogostih tOfnov ali okvar ter celo do večjih nesreč in nevarnih poškodb! Kmetijski kombinat Po-niurka iz Murske Sobote je na primer za takšne uporabnike kmetijske mehanizacije organiziral občasna strokovna predavanja, ki so že rodila sadove. Ali ne bi mogoče kaj takega organizirali tudi na Gorenjskem? Zanimanje za take oblike izobraževanja je! Organizirati bi jih moral Kmetijsko živilski kombinat Kranj ali strokovne pri kmetijskih zadruga di pomoč Ljudske t&hniK. bila dobrodošla. Čas, ko v kmetijstvu še ni večjih del, je za takš>io izobraževanje najbolj primeren. C. Zupan Čevljarna »Ratitovec« Železniki razglaša prosta delovna mesta 15 nekvalificiranih delavcev (ženske) za šivalnico Delo v dveh izmenah, možnost priučitve za prešivalko. Poskusno delo 3 mesece. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Podjetje plača dve tretjini stroškov prevoza na relacijah Sorica—Škofja Loka. Nastop ttiogoč takoj ali po dogovoru. Prijave sprejema pismeno ali osebno tajništvo podjetja. Gorenjska predilnica Škofja Loka razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1 VODJA INVESTICIJ IN ENERGETIKE visoka strokovna izobrazba — ustrezne smeri, 10 let ustrezne prakse, znanje enega Svetovnega jezika (angleško, francosko, nemško) 1 PRODAJNI REFERENT PLETENIN višja strokovna izobrazba tekstilne ali ekonomske smeri, 3 leta ustrezne prakse ali Sl"eclnja strokovna izobrazba, 5 let ustrezne prakse, aktivno znanje enega tujega jezika (angleško, francosko, nemško) I IZMENOVODJA OPLEMEMTILNICE srednja strokovna izobrazba — tekstilne smeri, 3 leta ustrezne prakse 1IZMENOVODJA BARVARNE srednja strokovna izobrazba — tekstilne smeri, 3 leta ustrezne prakse I KONTROLOR KVALITETE višja strokovna izobrazba — tekstilne smeri, 1 leto ustrezne prakse ali srednja strokovna izobrazba — tekstilne smeri, 3 leta ustrezne prakse 1 MANIPULANT V BARVARNI Drednja strokovna izobrazba — tekstilne smeri, 1 leto ustrezne prakse 1 SKLADIŠČNIKA EMBALAŽE kvalificiran skladiščnik, 2 leti ustrezne prakse. Poseben pogoj za delovna mesta je poskusni rok 3 mesece. Vsa dodatna pojasnila daje kadrovski oddelek podjetja. Prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja 15 dni po objavi v časopisu. Dopisna delavska univerza Ljubljana vpisuje do 5. marca 1973 v šestmesečni strojepisni tečaj za stavce na strojih IBM Vpisani kandidati si lahko izposodijo pisalni stroj pri zavodu. Za tečaj organiziramo občasne seminarje — predavanja. Pogoj je uspešno opravljena osnovna šola. VPISOVANJE na Dopisni delavski univerzi Ljubljana, Parmova 39, telefon 312-133, vsak dan razen L, 3. in 4. sobote v mesecu, dopoldne od 7. do 14.30 in v torek popoldne do 18. ure. Zahtevajte prospekte; svoj naslov napišite s tiskanimi črkami. Za prospekt in navodila pošljite znamko v vrednosti 3 din. Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled razpisuje delovno mesto razrednega učitelja za določen čas — štiriurna zaposlitev v oddelku podaljšanega bivanja na Bledu. Zaposlitev lahko nastopi kandidat 1. marca 1973. Center slepih Škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto vodje stanovanjsko-oskrbnega oddelka Poleg splošnih se zahtevajo še naslednji posebni pogoji: — višja gospodinjska šola in 5 let delovnih izkušenj, — višja šola za socialne delavec in 5 let delovnih izkušenj, — srednja gostinska šola in 9 let delovnih izkušenj, — srednja ekonomska šola in 9 let delovnih izkušenj. Poleg vloge s kratkim življenjepisom mora kandidat predložiti dokazilo o strokovni izobrazbi, o dosedanji zaposlitvi v obliki izpiska iz delovne knjižice, potrdilo o nekaznovanju in potrdilo, da ni v kazenskem postopku. Kandidati naj vložijo prijave v 10 dneh od objave tega razpisa. Na ovitku naj bo oznaka »za razpisno komisijo«. Sprejmemo v delovno razmerje z manj kot polovico delovnega časa (2—3 ure dnevno), mlajšo žensko moč za pomoč pri čiščenju poslovnih prostorov. Prijave je treba oddati do 27. februarja 1973. Ljubljanska banka, podružnica Kranj Proizvodno montažno podjetje Inštalacije Škofja Loka razpisuje tri prosta delovna mesta nekvalificiranih delavcev ki bi imeli možnost priučitve za poklic ključavničarja ali elektroinštalalerja. Razpis velja do 1. marca 1973 do zasedbe delovnih mest. Kandidati bodo imeli poskusni delovni čas, nagrajevani pa bodo v skladu z določbami Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov v podjetju. Prijave skupno z dokazili o eventualnih dosedanjih zaposlitvah naj kandidati pošljejo na poslovni odbor podjetja. Telovadno društvo Partizan Kranj bo imel 23. februarja (petek) ob 19. uri redni letni občni zbor v kino dvorani šole France Prešeren. Vabimo vse telovadeče in podporne člane ter vse tiste, ki taborijo pri Partizanu Kranj v Banjolah-Pulj, da se občnega zbora udeležijo. Odbor KRANJ — Danes, v sredo, 21. februarja ob 18.30 bodo v galeriji Mestne hiše v Kranju odprli razstavo likovnih del akademskega slikarja Aleksandra Donoviča. Razstavo je pripravil Gorenjski muzej Kranj, odprta pa bo do vključno 1. marca letos. KRANJ — Koncertna poslovalnica Kranj prireja danes (sreda) ob 19. uri v Renesančni dvorani mestne hiše koncert tria »Pro musica rara«. Na sporedu so Riesov Trio op. 28, Allegro, Schcrzo Allegro vivace, Adagio in Rondo, Merkujev Astrazioni op. 23 ter DTndvjeva Uvertura iz Tria op. 23. Nastopajo klarinetist Franc Tržan, violončelist Alojz Mordej in pianist Leon Engelman. GORENJSKA POJE Pevski zbor »Davorin Jenko« iz Cerkelj Dve prešernovski razstavi Pravzaprav je vprašanje, kdo je lahko bolj upravičeno vesel, fantje-pevci ali njihov dirigent prof. Milko škoberne? Vse je skoraj kakor v srečni pravljici — kdor prepeva, zlo ne misli! Njihov zborovodja jc navdušen predvsem zaradi njihove glasovne kakovosti, ambicij in še posebej zaradi njihove mladosti. Poprečna starost članov je šestindvajset let. Pevci pa zaradi svojega dirigenta, znanega glasbenika, ki bo njihove ambicije že lahko uresničil.' Začelo se je lanskega marca. Tradicija starih pevcev in občasnih vasovalcev jih je združila. Pred tremi leti je zbor nastal, vadil in vodil pa ga je Jelo Selan. Zapisal sem, da se je začelo šele lanskega leta. Navdušeni pevci so hoteli uspehov in ker je eden med njimi pel tudi v opernem zboru (Miro Jenko), jc začel »snubiti« profesorja Skoberneta. In ker je profesor vedel, da navdušenje rodi znanje, vse skupaj pa kakovost in uspeh, je »jenkovec« sprejel tudi kot, da tako rečem, eksperiment in hkrati dokazilo, kaj lahko podeželski zbor pomeni v širšem slovenskem merilu. Dovolj bi skoraj bilo, če zapišem, da so po nekaj mesecih že peli eno najtežjih zborovskih skladb: Bravni-čarje Oče naš iz Hlapca Jerneja. Teoretičnega znanja se Cerkljani učijo sproti, zaradi naravnih darov dokaj uspešno, čeprav je izobrazbena struktura nižja in srednješolska. V zboru so kmetje, delavci, tehniki, prihajajo pa tudi iz Komende in Veleso-vega, dva celo iz Kranja. Lani so nastopili na reviji zborov v Stični in na pevskem tekmovanju v Mariboru. Slednji koncert jih je nekoliko razočaral. Vajeni uspehov so dosegli 68 točk. Dokaz njihove ambicioznosti, še zlasti, če pomislimo, da bi prejeli bronasto plaketo z dvema dodatnima točkama. Vendar, to je bila dirigentova taktika, fante je hotel seznaniti z najboljšimi slovenskimi zbori in jih nauč ti tekmovati. Aprila bodo imeli koncert v Kranju skupaj z žonskim pevskim zborom /. Jesenic ter gostom, opernim pevcem Ladkom Ko- rošcem. 23. marca pa bodo sodelovali tudi na radijskem tekmovanju pevskih zborov. Naštudirali so Prelovčeve ftkrjančke, Presovega Črička, Vabilo D. Jenka in Ježevo koncertno prireditev narodne Po jezeru. Na koncertu bosta zbora predstavila šest skladb iz obdobja renesanse in štiri sodobne, nadalje nekaj del romantike in ljudskega petja, za konec pa s Korošcem tri operne zbor (Gorenjski slav-ček, Ave Maria in Prodana nevesta). Da pa ima zbor vse možnosti, da bo med najboljšimi pri nas, jc tudi zasluga rc-pertoarne politike. Milko Škoberne, po upokojitvi tudi urednik »Naših zborov«, noče vaditi s svojimi pevci zgolj pesmi, ki sc slišijo vsak dan (zato že tako ali tako skrbijo razni narodno-zabavni ansambli), pač pa se mu zdi potrebno za večjo kulturo zborovskega petja vnesti v nastope čimveč redkih in dobrih del svetovne glasbene literature, vključno z oratorij-skimi (obrednimi cerkvenimi) par t i turami. Janez Poštrak Na predvečer obletnice pesnikovega smrtnega dne sta biilj v Prešernovem spomin-sikem muzeju odprti dve razstavi: Prešernoslovci — njih dela in podobe ter Prešernov-ske razglednice oziroma osnutki zanje. Prva razstava predstavlja v desetih vitrinah dela najpomembnejših slovenskih pre-Šejnosloacciv, nad vitrinami, na panojih, pa njihove podobe. Tako na tej razstavi spoznamo delo in zunanjo podobo Jerneja Levic nika (1808 do 1883), Janeza Trdine (1830 do 1905), Frana Levca (1846 do 1916), Luke Pintarja (1857 do 1915), Josipa Puntarja (1884 do 1937), Josipa Tominška (1872 do 1954), Avgusta žigona (1877 do 1941), Ivana Grafenauer-ja (1880 do 1964), Frana Kidriča (1880 do 1950), Frana Levstika (1831 do 1887), Ivana Plijatlja (1875 do 1937), Franceta Steleta (1886 do 1972), Jos'pa Stritarja (1836 do V)2M, Antona Slodnjaka (roj. 1899), Alfonza Gspana (roj. 1904), Ivana Vrhovnika (1854 do 1935), Toma Zupana (1839 do 1937), Ernestine Jelovšek (1842 do 1917) in drugih. Na častnem, osrednjem mestu, je podoba in delo dr. Avgusta Zigona, moža, ki je vse življenje premišljevali o Prešernu in tudi ob smrti — ustrelili so ga na ulici italijanski vojaki — jc bil ob njom Prešeren: ko se je dr. Ži-gon smrtnozadet zgrudili na pločnik, so se mu iz žepa vsul i lističi z mislimi o Prešernovi umetnosti . .. Razstavljena jc tudi velika risba Hinka Smrokarja, ki prikai/.uje štiri najvidnejše prešernoslovce — pni ga razčlenjujejo s srcem, s čustvi, drugi pa z znanstvenimi merili, celo z aritmetiko ... Ob otvoritvi so trije mladi z Bele oziroma iz Preddvora izvedli lep, estetsko zadržan kulturni program. Druga razstava, postavljena v kleti Prešernove hiše, prikazuje izbor 110 razglednic, katerih motivi so povezani s Prešernom. Seveda so v večini pesnikovi portreti, ki so jih izdelali različni slovenski in neslovenski slikarji in .kiparji. Najstarejša razglednica na razstavi je iz 1. 1893. Zelo zanimiv je osnuteik slikarja Ivana Vavpotiča za barvno razglednico Nezakonska mati. Ob tej razstavi, ki predstavlja le majhen in nepopoln izbor prešernovskih razglednic, vdja opozoriti na nenavaden in nepotreben pojav: pomanjkanje razglednic s prešernov-skimi motivi v trgovinah in trafikah je že kronično. Vse kaže na to, da se nikomm ne da več zaslužiti s prodajo razglednic, četudi je vedno zanje veiliko povpraševanje. Nihče (niti Državna založba niti M'adinska knjiga niti Go-renjakj tisk niti Turistično društvo) se ne odloči, da bi Kranj in Vrbo, pa tudi druge kraje — ne le Gorenjsko — založil s prcvšornovskimi razglednicami. Seveda ne le s portretom, pač pa tudi s hišo v Vrbi, s cerkvico sv. Marka, z nagrobnikom, s spomenikom, z blejskim obeliskom, z intericirji pesnikovega rojstni "a doma v Vrbi in hiše smrti v Kranju. Pa še hiš, ki so v tej ali drugi zvezi s Prešernom. Nerazumljivo je, da v Kranju ni moč dobiti raz- glednic s podobo Simona Jf0, ka, Matije Vadjavca, Josip'nfl Turnograjsike, kaj šele Janež* Trdine, Janika Kersnika, neza Mencingerja, Frana Fin«" garja, Janeza Jalna, Anton* Medveda, Rudolfa Maistra >jj drugih z Gorenjsko tako a* drugače povezanih velmoŽ. Seveda je natis velike koli" čine razglednic dolgoročn* naložba; prav zato bi mora* biti motiv zares tenkočutno izbran in kvalitetno natisnjen« Vse pa tako izgleda, da j* zaslužkov z večjimi srtvairTlđ zadosti in da se drobnarij z razglednicami ne splača UT1°" ti v mislih . .. Potem pa se jezimo, če moramo kupovati v trgovinah raz.gledn.ice z napisom zdrav sa Bleda« in podobnOi ker se stvarni lotevajo Pa^ podjetnejši zagrebški fotogi"*" fi. Kar poglejte v trgovin*1 prodajah so eno samo razglednico s Prešernovo podobo in še to je razmnožil neki zasebnik, za predlogo pa Je nekritično vzel najbolj kičast Prešernov portret, ki ga Je I. 1902 napravil Alojzij SubKf (ki ga pa seve ne smemo istovetiti z Janezom ali Jurijem Šubicem, niti z I vet oni Šu bičem). Zdaj ni več Pavlinov n* Jesenicah, ne Vengarjev v R*/ dovljici, ne Jankov Pogačnikov v Ljubljani — ti so trg nekoč prav zadovoljivo oskrbovali z. lepimi razglednicami« tudi s prešernovsko motiviko. Vsekakor pa naj bi se morebitni založnik prej posvetoval s strokovnjaki (prešernoslovci, u met nost n i m i zgodovinarji, likovniki ali arh iokti), da bi nove razglednice ustrezala tako po motiviki kot P° estetski izdelavi. CZ. Moški pevski zbor »Davorin Jenko« Iz Cerkelj nod vodstvom profesorja Milka Skobrncta. — Foto: F. Pcrdan HbO^l. 8!e{Iališčniki skupine GLEJ so predst PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU — bofP ^Uaiia Šelige. Režija: Dušan Jovanovič, ne °Pozoriti na lik Alje Tkačeve (na sliki). Igr °Pus 8'edaI^a' tako v besedi, kakor v inicrp ojj s^°venskih gledaliških iskanj specifičnega etn pa obdržati ali celo zaostriti status glc Zadnja predstava gledališkega tedna! — Ljub-avill sodobni reistični tekst Kdor Skak, tisti od igralskih interpretacij pa je potrebno pose-a je pokazala Kranjčanom nova hotenja sodob-retaciji. To delo pa je hkrati tudi zaokrožilo izraza v tokovih, ki skušajo biti komunikativni, dališča kot takega v sodobnem svetu. — j. P. Stevin kratkim izšla tretja ^.v"Ka biltena Med knjigarn V tcm šolskem letu. Revi-Pj °. Zasnovan bilten izdaja 2e j'rsku knjižnica v Kranju Son • Ugo lel°. tiskan pa je v Do ic vsekakor vreden cen1'"01'.1'- Namenjen je bral-v p.ln izposojevalcem knjig 00 zastonj,-njegova vsebina pa je tako pisana in zanimiva, da ga z veseljem podrobneje prelista tudi odrasel ljubitelj knjige, če se še posebej zanima za otroško literaturo. Bilten namreč ni le informacija o dejavnosti knjižnice, pač pa je vsebinsko zasnovan tako, da vzbuja zanimanje mladega bralca za knjigo, s tem pa se seveda posredno poglablja vez med bralcem in knjižnico. Posebna vrednost biltena je v tem, da vsebina ni prilagojena določeni starosti bralcev, pač pa zahtevnost posameznih sestavkov ustreza tako osemletnemu kot štirinajstletnemu bralcu. Med drobnimi zanimivostmi iz knjižnega sveta so v biltenu tudi stalne rubrike, kot so V Kranju živi in ustvarja ter Obisk pri knji- ovor o sodobnem gledališču Kakor je vedno potrebno za pameten Pogovor, se je tudi pogovor o sodobnem gledališču nekoliko zakasnil. Vedno je treba nekoga čakati. Podobnih pogovorov /s sicer kar precej, a še vedno so z za-Htudo. Ne samo, da kdaj kdaj koga ni, tudi drugače niso ob pravem času. Morda /e sedaj v Novi Gorici drugače, v Kranju 5e ie gotovo pokazalo, da smo Slovenci družabno ljudstvo, ki se rado udeležuje manifestacij, pa če vedo, za kaj gre ali Pa tudi ne. Ko je bil — namreč pogovor — odprt Za pogovor in morebitne predloge, je kadilnica Prešernovega gledališča mučno onemela. Brnele so le kamere ljubijanske TV, Jože Hudeček, voditelj Kulturnih diagonal, pa je v zadreg' vedno znova prižigal neđokajeno pipo. Oiunačil se je Igor Torbar. Rekel je, da bo izzival. Povedal je, da ne dovoli, da bi mu mladi režiserji spreminjali tek it, ker bi tudi Rembrandt le dovolil, da bi kdo packal po njegovem Platnu. Opjasil se je Jan, mlad režiser, ki je po dolgem pripovedovanju povedal, da Pri nas drajrtatiki pišejo stvari, ki jih morajo potem režiserji vendarle narediti nekoliko okusne, sodobnemu gledališču primemo. Pingpong pogo\>nri so se nadaljevali. Namreč, ko je kdo le kaj povedal, se je koreferent grozeče oglasil, nakar je tisti, ki je hotel kaj povedali, odvrnil, 'da ni mislil tako, ampak drugače. Ker pa bi bilo preveč naporno govoriti in razumeti tisto, kar je mislil tisti, ki je mislil povedati drugače kot je povedal, smo vsi skupaj prižgali cigarete in modro razmišljali, kdo ve o čem. O pivu pri Starem Mavrju, recimo. Sploh pa, tam se je pogovor zares šele začel. Povedali so si tisti, ki se poznajo že od vseh srečanj poprej, stvari, ki so jih zares želeli povedati. Navsezadnje pa, kaj bi govorili in pretresali gledališko problematiko, ko bomo delali tako kot doslej. Včasih dobro, včasih slabo. Amatersko gledališče je zelo hvalevredna zadeva, ni kaj. To poudarimo že zato, ker je amatersko gledališče ta pogovor pripravilo. Začelo je primanjkovati cigaret. In prišla je rešitev, tako kot v zastareli dramaturgiji deus ex machina. Prišla je. Predsednik kranjske skupščine je prosil za besedo Poudaril je še posebej, da bo govoril kot neposvečenec gledaliških muz. Potem je povedal vsem posvečenim, ki se jim je zdelo, da na takšnem pogovoru res ni vredno omenjati svojih idej, tisto, zaradi česar so se sploh zbrali. In komu je gledablšče nasploh namenjeno. Ni dolgo govoril, gledati nismo mogli več niti kolobarjev dima, ki jih ni bilo več. Potem pa, ko je predsednik povedal, česar mi nismo, smo ploskali. Ali kaj? Bili smo vsaj toliko modri, da se je uradni del pogovora končal. Janez Poštrak ihe Pogačnika V Kranju bo v ponedeljek, 26. februarja, ob 19.30 v kom certni dvorani delavskega doma koncert violinista Mihe Pogačnika. Miha Pogačnik je bil rojen leta 1949 v Kranju. Ko je bil star pet let, jc že začel s študijem violine na glasbeni šoli v Kranju pri prof. Staniču, študij je nadaljeval na srednji glasbeni šoli v Ljubljani pri prof. Verone-ku, od leta 1967 dalje pa na glasbeni akademiji v Kolnu pri prof. Igorju Ozimu. Lani je diplomiral z najboljšo oceno in s posebno diplomo. Med študijem v Kolnu je bil dvakrat nagrajen. Izpopolnjeval Se je pri prof. M. Rostelu in prof. H. Szervngu. Letos jeseni odhaja na študij k prof. Gingoldu na Univerzo Bloom- ževniku. »Mladim bralcem smo na ta način predstavili že nekaj književnikov pa tudi znanstvenih delavcev, ki žive in delajo v Kranju,« pravi prof. Eerta Golobova, ki večino sestavkov napiše sama. »V številkah, ki so doslej izšle, smo predstavili mlađim več zanimivih osebnosti. Ne bomo pa se omejili le na Kranj, pač pa bomo poiskali ljudi tudi drugod po Gorenjski. Za mladega bralca je pomembno, da so sestavki kratki in zanimivi. Ze!o radi preberejo tudi pogovore z znanimi še živečimi pisatelji in drugo.« Bilten kranjske pionirske knjižnice je zbudil precejšnjo pozornost pred meseci v Zagrebu na simpoziju za vodje pionirskih knjižnic. Vse kaže, da je ta oblika biltena, ki je nekaj več kot zgolj informativna, redkost med pionirskimi oddelki knjižnic, saj v Sloveniji takih biltenov do sedaj ni bilo. Bilten, ki ga poživlja tudi slikovno gradivo, je bil vsaj po dosedanjem odmevu sodeč, lepo sprejet med bralci in obiskovalci knjižnice, saj otroci po njem povprašujejo, izvodov pa vedno zmanjka. »Koncept biltena Med knjigami,« pravi prof. GolobOva, »bo za sedaj ostal takšen kot je. Cas in potreba pa bosta pokazala, kako naj sc bilten razvija in širi.« L. M. Čebelarski muzej v Radovljici je zaradi preurejanja do nadaljnjega zaprt. inglon (Indiana v ZDA). Miha Pogačnik ni bil le najboljši učenec glasbeno-vzgojnih zavodov. Na osnovi svojih dosedanjih študijskih uspehov in nadvse uspelih koncertnih nastopov spada med naše najbolj obetajoče reproduktivne umetnike. številni uspešni koncertid nastopi doma in v inozemstvu vodijo našega mladega umetnika v sam vrh evropskega in svetovnega glasbenega poustvarjanja. Izmed številnih strokovnih ocen njegovih koncertnih nastopov naj navedem naslednje: Konec prejšnjega meseca je v koln-ski koncertni dvorani Gurze-nich s Kolner Orchester Ge-sellschaft nastopil kot solist violinist Miha Pogačnik. Izva. jal je prvi violinski koncert Niccola Paganinija in s svojo izvedbo ne le navdušil, temveč naravnost osupnil poslušalce in kritike. Tako dokazujejo ocene, ki so izšle po koncertu. Kolnische Rundschau npr. poroča: Dvorana je doživela zvezdni trenutek mladega violinista. Jugoslovan Miha Pogačnik, učenec Igorja Ozima, je s prvim Paganini-jevim violinskim koncertom uresničil govorice o »hudičevem goslaču .. .«. Kritik hvali odlično violinsko tehniko in muzikalnost. Kritik v dnevni, ku Kolner Stadtanzeiger piše: Brez dvoma ima Ozimov učenec vse Pogoje za svetovno kariero: muzlkaličnost, popolno obvladanje instrumenta, osebnost. Spored koncertnega sporeda bomo objavili v sobotni številki Glasa. Vstopnice za koncert so že na voljo v knjL gami Simon Jenko in turističnem društvu. P. Lipar i Jezik ni kar tako Razmak med vozili je znašal pet metrov. Razmik med vozili je bil pet metrov. V poedinih primerih odloča kar mojster. V posameznih (nekaterih) primerih odloča kar mojster. Ob pomisli na posledice, se je raje vrnil. Ob misli (ko je pomislil) na posledice, se je raje vrnil. Predpriprave na kongres SO ie v teku. Prve priprave na kongres že tečejo. Nerazpoloženje se je odražalo tudi pri delavcih. Slaba volja se je kazala tudi pri delavcih. (Tudi delavci so bili slabe volje.) Oglejte si močneje tiskane besede in popravljene stavke. Smučarski konec tedna Saj! Pred poroko je bil sladek kot sladka smetana, ko sva se pogovarjala o kuhi in kuhanju. Tedaj sem mu pač odkritosrčno priznala, s hudo žalostnim in kesajočim obrazom, da je. pri nas vedno kuhala mama in da jc moje kuharsko znanje hudo omejeno in da bo treba vsaj v začetku poskrbeli z.a dobro kuharsko knjigo. Tedaj je odmahnil z roko, češ, da za take malenkosti ni skrbeti in da je bila njegova mama izvrstna kuharica, ki je svoje, znanje velikodušno razdajala med sinove. No, tako je začel pri čaju in še zdaj se totčem po glavi, ker mu nisem kakorkoli onemogočila, da bi kuhal še naprej in pri čaju za vselej tudi nehal. Smejali se boste in neverjetno sc vam bo zdelo, a je vendarle čisto res! Menda ne veste, da zna moj mož čaj kuhati tako, da čaj in sladkor vsuje v skodelico, strokovnjaško meša nekaj minut, na vse pa vlije vrelo vodo. Če ni cejdilčka ravno POMFRI KIOSK NAM B URŠKE PEČENICE globus pri roki, si pomaga kar z žlico in kolikor čitja uide v skodelico, toliko ga je treba pač požreti ali v najboljšem primeru pobrati ven. Najprej mi je šlo ob tem mojstrstvu pošteno na smeh. Ob misli, da bi bila lahko bolna in na nemilost prepuščena njegovim kuharskim sposobnostim, pa na jok. Ampak treba se je bilo hrabro premagati iti se tolažiti s tem, da čaj ni ravno njegova specialiteta. Potem je prišla na vrsto juha, prava goveja juha! Nekajkrat sem skrivaj pogledala v velik lonec, kajti zdela se mi je malo čudna, predvsem čebula, ki je plavala družno s peleršiljem po malo nečisti vodi. Zdelo se mi je na moč nenavadno, da je bila vrečka s čebulo, ki sva jo bila kupila v trgovini, še povsem nedotaknjena, druge čebule pa pri hiši ni bilo. Kaj veš, morda jo jc našel kje drugje! Kuhinja je bila le njegova domena in za vse na svetu nisem smela spregovorili besede! Ko pa sem ponovno pogjedala v lonec z juho, je bila čebula že povsem drugačna, zato sem mu čisto previdno in ljubeznivo, tako, kot da bi prosila za nasvet, omenila, da sc mi zdi, da je v juhi premalo čebule. Zanimalo me je namreč, kje naj bi jo imel spravljeno. »Morda res,« je vzvišeno sprejel moj nasvet in brž odvihral v klet. Vrnil se je s čebulo in malo, tla me ni vrglo! Prinesel je bil — čebulice ghuliol!!! Potem smo jedli vse, kar sftio si zaleteli. Kljub temu sem telila k temu, da naš jedilnik ne bi vseboval nobenih omak, obar itd., ker ga reveža nisem hotela utrujati, Ureditev čebelarskega muzeja v Nevarna misija Režija: Harry Kcller Gl. vloge: Tony Francoiso, Anjanette Comer, Guv Sto!k\vell Ničkoliko kilometrov filmskega traku je bilo že posnetega s podobnimi, bolj boljšimi kot "slabšimi, vojno-pustolovskimi zgodbami, ki se običajno, na splošno zadovoljstvo, srečno končajo. Tokrat se vse skupaj začne v Parizu. Obveščevalci raz.mli držav razpletajo svoje mreie in vanje se zaplete tudi lepa Francozinja. Da bi pomagala domovini, se poroči z nemškim oficirjem in odide na lepo posestvo v Nemčijo. Štiri leta kasneje imajo zavezniki liude težave na morju. Sovražnik je izdclđl novo torpedo, s katerim potaplja preskr-bovalne konvoie in uniči vsak dan več ladij. Tovarno, ki izdeluje uničevalna torpeda, je treba najti in onesposobiti. Dobiti pa morajo še eno torpedo, ki naj bi jim pomagalo izdelati protiorožje. Naloga je zaupana trem izurjenim strokovnjakom. Kot ujetniki pridejo v tovarno, sporočijo njeno z.emljc pisno lego in zavez.-niška letala opravijo svoje. S pomočjo francoske agentke ukradejo torpedo in skupaj z njim odletijo proti domu. Misija sc je srečno končala. Toda glavni junak ima solzne oči. Zakaj? Seveda, ledena čustva vojaka so se stopila ob lepi agentki. M. G. V okviru priprav za letošnje svečanosti v počastitev 200-letnice smrti znamenitega slovenskega čebelarja Antona Janše so te dni v radovljiški graščini začeli z obnovitvenimi deli čebelarskega muzeja. Letošnja proslava bo imela namreč širši, mednarodni pomen. V muzejskih prostorih v prvem nadstropju graščine bodo poleg bogate zbil ke nad 300 izvirnih panj-kih končnic, čebelarske opreme, orodja in drugih zanimivosti opremili tudi Janševo sobo. Tako bodo obiskovalci čebe-sarskega muzeja v prihodnje lahko dobili vpogled v zelo pomembno gospodarsko panogo na Slovenskem in v tipično slovensko ljudsko umetnost. Urejena zbirka bo pomenila tudi dopolnilni pouk iz biologije. Proslav ob obletnici Janševe smrti se bodo udeležili številni domači in tuji strokovnjaki ter kulturni delavci. Čebelarski muzej bo nam-i i liii te vrste v Jugoslaviji. Znani belgijski strokovnjak arb. Jošef Schoofs, ki je lani obiskal muzej, pa je celo zapisal, da* je čebelarski muzej v Radovljici po svojem gradivu najbogatejši med tovrstnimi muzeji v Evropi. Hkrati z obnovo in ureditvijo muzeja bodo pripravili vse potrebno tudi za potujočo razstavo panjskih končnic. Ob jubileju Janševe smrti pa bodo izdali še poseben katalog. JR razen tega pa je tovrstna jedila tedaj ocenil moj želodec kot neprebavljiva. Da se razumemo: da smo jedli vse, namreč pomeni to, da stno jedli na razne načine stepena, ocvrta, mehko kuhana, trdo kuhana jajca in vrh vsega njegovega kuharskega ustvarjanja (beri: pacanja) jajca s slanino. Zares odlična izbira pestrega jedilnika, če pomislite, da smo jedli za zajtrk mehko kuhana jajca, za kosilo jajca na oko in z.a večerjo trdo kuhana v solati! Dan za dnem, dokler ni mož. ugotovil, dn je moral kupiti z.a dve šte\'i!ki manjše hlače in dokler mi ni Robertova to-varišica na govorilnih urah rekla, da je Robert pravi mali požrešni votkec, saj ob malici poje svoj del, sosedovega in se vedno pritožuje, da je Še vedno lačen. No, tedaj sva se pogovorita, da je %e skrajni čas, da Začnem sama kuhati. Saj ni, da bi ob moievih kuharskih sposobnostih sčasoma postali že presiti. Začuda mi jc kupil najdebetejšo kuharsko knjigo, rekoč, da bo v najhujši moji kuharski stiski sam tudi priskočil na pomoč! Minulo soboto in nedeljo je lepo vreme obetalo rekorden obisk smučarjev v gornji savski dolini. Napovedovalci se niso zmotili in res jc obiskalo Gozd-Martuljk, Mojstrano, Kranjsko goro in Špa-nov vrh veliko smučarjev. Dotge vrste pred žičnicami in vlečnicami, popolnoma z.a-Sedetlt parkirni prostori ter celo robovi cestišč ob žičnicah, so pričali, da je smučanje zares poslalo izredno vabljiva rekreacija. Mojstrana je bila dobesedno natrpana z avtomobili in smučarji, v Gozd-Martuljku je ob vlečnici kmalu zmanjkalo par. kirnega prostora, v Kranjski gori so morali promet usmerjati miličniki. Edinole na Španovem vrhu je bila vrsta še kar znosna, kajti tereni Spanovega vrha še vedno zahtevajo kar precej smučarskega znanja. Nerazumljivo pri tem vsem pa je, da niti v Martuljku niti na Špano- vem vrhu niso računali na takšen naval in so bili zato parkirni prostori slabo sphu leni. Veljalo pa bi omeniti še nekaj: vsi smučarji, ki čakajo V dolgih vrstah, vedno negodujejo nad vsiljivci, ki bi se radi vrinili med prve in prej prišli na ličnice. Godrnjajo in se jezijo, pa vendar po-stanejo zelo razumevajoči za tiste, ki bi se z žičnicami radi peljali brez smuči in Z otrokom v naročju. Tako so minulo nedeljo na Španovem vrhu odstopili sedež ženski z majhnim otrokom in prer prosili uslužbenca Viatorjd, ki je sprva odločno odklonil, da bi smela pred vrsto. Po njegovem naj bi čakala v dolgi vrsti kot ostali! Res na mestu službena odločnost in pravičnost, ki pa ji na žalost manjka precej uvidevnost in uslužnosti do matere z majhnim otrokom. vas zanima lep zaslužek? zastopnika prav v vasem kraju voj naslov pošljite: Pomurska : 69001 Murska Sobota Kocljeva 7 «4r 1 tC^-^f Uba^fifekai Se° Šmartnem, Gašteju, Laborah, Šmarjetni gori in Gorenji Savi d4. zapis) l Wcmiaen\Zc na Pripoved M Je iiu družini Vestoivih, prija Prijateljevala z v njegovih kaZal tur!- 101111 *~ C,a bi P°" "o gro,b.7„ na njeno zapušče-linskern1SCe na starem šmar-h ^ J Pokopališču (česar n«Vnat', pač Pa splošna ra«ost lurna nezaintere- i r' bral • ~~ a so nie ncka" f°riir r10.1 te rubrike nago- 'em '0n.a'J te še kaj več po-zvonu, ki Ntj J!,,8,^1--^ Jošta tih«. e Pa r, kalcri zvon - teh ;kem . tlsoče po Sloven- im tako zanimivo Prešernov na- Z DNA MORJA "i'ešcrnovega napisa Moj J* šentjoškem r°n De najden bil zvonu |estv0 ■ ko Turčije kra-*avarinXv Hćladi končal je bra-' t* s0«b* nepoučeni k, kvaril ?'S,iU' da ;ie bil C'Jnik kak vojaški po- BSi. a ™orda col° kak ad' !-4Var: Je Navarin (pravilno 0 tuat ' ka'U Nava«n ima-etn «7 na skrajnem vzhod-*0ricu sovjetske Sibiri- je) le mestece (zdaj se imenuje PyIos) na zahodni obali, prav na jugu grškega polotoka Pelopone/a, imenovanega prej tudi Morea. Mestece, pred katerim se je leta 1827 razvila silovita pomorska bitka, leži na 37. vzporedniku severne širine. Grčija je bila tedaj — v začetku preteklega stoletja — še v turških rokah, v sužno-sti. Uživala pa je zato v vsej Evropi nedeljene simpatije pa tudi zaradi svoje staro-slavne zgodovine in umetnosti. Za osvoboditev Grčije (po starem: Helade) se je šel bojevat celo slavni angleški pesnik lord George Bvron (1788 — 1824), najvidnejši predstavnik evropske literarne romantike. V skladu s svojo nemirno naravo in s strastno željo po velikih, plemenitih dejanjih, se je leta-1823 udeleževal gverilskih borb v grških gorah proti Turkom. Neutrjenega aristokrata je že naslednje leto pobrala mrzlica. Grki pa še da-" nes slave lorda Bvrona kot svojega narodnega junaka. GA KUPI ROMAR ... o, 20. oktobra 1827, jc združeno rusko, francosko in angleško ladjev- je napadlo dosti šibkejšo in slabo opremljeno turško-egip-čansko mornarico. Do odločilne bilke je prišlo na morju, pravzaprav že v navari irskem zalivu. Tako je bila strta turška moč in zagotovljena osvoboditev staroslavne Helade izpod tiranije. Ker pa je morje pred Na-varinom dokaj plitvo, so posebne ladijske združbe že kmalu po končani vojni začele dvigovati topove s potopljenih turških ladij in jih prodajati kot bronovino zvonarjem po Evropi. Ohranjeno je sporočilo, da so samo v Ljubljano do 1. 1837 poslali kakih 1000 stotov (50.000 kg) iz morja dvignjenih topovskih cevi. Sicer pa veliki zakladi (zlatniki in dragi kamni) še zdaj počivajo v notranjščini potopljenih turških ladij. Ustanovljene so že posebne ladijske družbe (s specialnimi napravami in vrsto izvežba-nih globinskih potapljačev), v katerih prednjači jo Italijani, za dviganje zakladov iz potopljenih ladij, v prvi vrsti tudi onih v navarinskem zalivu. No, romar najbrž ni kupoval teh topovskih cevi, ki so jih angleške ladje pripeljale do Trsta. Bronovino je kupil ljubljanski zvonar Anton Sa-rnassa in v HI i/, nje med drugim tudi šer.ljoškj zvon. Plačan je bil s sredstvi, ki so jih kol mile darove nabrali med pobožnimi romarji. Le tako je treba umeti ono vrstico »ga kupi romar« v Prešernovem pesniškem zapisu. ...GA SAMASSA V ZVON PRELIJE vonarna Samassa v Ljubljani (na začetku Kaiiovške ceste, tiik nad vhodom v cestni predor pod Gradom) je bila v prejšnjih stoletjih zelo popularno podjetje. Z delom je prenehala 1. 1932. Saj so v sleherni vasici, če je le imela podružnično cerkvico, zbirali darove in nairočali večje in manjše zvonove. Kajti bila jc stvar časti neke vasi, če je imela v linah svoje cerkve zvonove z lepim glasom. Zvonovi iz SarhaSSove livarne pa so se odlikovali z odličnim zvenom. In dober glas — v tem primeru dobesedno — seže v deveto vas in še dlje... Tako so si tudi zvonarji iz ladinske naselbine Forni Avoltri v Italiji (severno od Tolmezza, že na pobočju Karnijskih Alp — na oni strani gora je naš šmohor), naseljeni 1. 1687 v Ljubljani, zaradi sposobnosti in solid- nosti pridobili najboljši sloves že na začetku poslovanja. No, naš Samassa, ki je v lil šentjoški zvon, je bil Anton, eden od potomcev prvega naseljenca. Živel jc v tetih 1808—1833 in vlil v svoji delavnici kar 1764 zvonov! Seveda je bilo vlivanje zvonov že od nekdaj posebna umetnost — v bistvu celo d vej na: sestava prave litine (78% čistega bakra in 22% kositra — cina; brez primes] svinca, antimona in cinka!) in umetniško oblikovanje, tako zvonove oblike kot dekorativnih in figuralnih (svetniških) okraskov na njem. Prav skrbno sestavljena litina in pravšnja oblika (notranji volumen) sta odločilni: za poln, čist, močan in prijeten glas, ki pa mora imeti dolgotrajno in enakomerno resonanco, brez valovitega, sunkom podobnega odmeva. Črtomir Zoreč gorenjski kraji in ljudje ohištva 3 °lo popust od 15. 2. do 31. 3. Prodajalna Titov trg 5 in velika razstava pohištva na Primskovem — Komunalna cona Ugodni kreditni pogoji: polog samo 20 % — brez porokov — Brezplačna dostava na dom — NON-STOP tudi ob sobotah popoldne VI. zimske Športne igre ObSS Kranj v Mojstrani ar Pod pokroviteljstvom tovarne Planika so bile minulo soboto in nedeljo v Mojstrani VI. zimske športne igre občinskega sindikalnega sveta Kranj — Rekordna udeležba: 442 tekmovalcev iz 53 sindikalnih organizacij — Najboljša prva ekipa Iskre Elektromehanike Kranj Jaka Vehovec je bil tudi letos predsednik organizacijskega odbora. »Ce bo število udeležencev v prihodnje naraščalo, bo treba razmisliti o drugačni organizaciji zimskih športnih iger.« KRANJSKA MOJSTRANA Tako kot prve, druge in vse naslednje bodo prav gotovo tudi VI. zimske športne igre občinskega sindikalnega sveta Kranj imele v arhivu športne komisije in rekreacijske sindikalne dejavnosti V kranjski občini posebno mesto. Označene bodo z največjim številom prijavljenih, z največjo udeležbo, z največjim številom praktičnih nagrad in povsem mirno lahko tudi zapišemo z najboljšo organizacijo na vseh področjih. Prav gotovo noben dan v letu v Mojstrani ni bilo toliko Kranjčanov kot minulo soboto in nedeljo. Prizadevnim in sposobnim organizatorjem smučarskega kluba Mojstrana, ki so imeli v rokah celotno izvedbo tekmovanja in so postavili tudi proge, je to prav gotovo svojevrstno priznanje. Ce namreč lanske zimske športne igre ne bi bile dobro organizirane, letos prav gotovo ne bi bili priča tolikšnemu zanimanju. Podobno javno pohvalo zaslužijo tudi vodstvo in zaposleni v hotelu Triglav v Mojstrani. Postregli in ustregli so prav vsem. Prepričan sem, da bo čez leto pre-nekateri Kranjčan rad zavil Res je, da jc že od vsega začetka osnovno pravilo tako poletnih kot zimskih sindikalnih športnih iger rekreacija in sodelovanje. Toda tudi za tak rekreativni šport je potrebna skrbna organizacija, uig/nno kolektivno delo, včasih še večja mera zavarovanja, varnosti in odgovornosti kot sicer na pravih tekmovanjih. Spominjam se prvih zimskih športnih iger občinskega sindikalnega sveta Kranj 1968. leta. Takrat se Je v veleslalomu pomerilo blizu 90 tekmovalcev iz kranjskih s'nđikalnlh organizacij. Čeprav ne nevešči organizacije takšnega tekmovanja, so imeli takrat prireditelji precej dela. Kaj pa letos? Na šestih zimskih sindikalnih športnih igrah se Je srečalo 442 mladih in starejših tekmovalk in tekmovalcev iz 53 sindikalnih organizacij v kranjski občini. To pa je že kar vznemirljiva številka, če pomislim na organizatorje in njihov trud. zares, so bili le redki, ki jih ni prevzelo tekmovalno razpoloženje. Naj so se kolena še tako šibila in je vsaka smučka silila po svoje, vsakdo je hotel skozi cilj. Bili so med njimi tudi takšni, ki so prišli bolj po vseh štirih, vendar prišli so in bili v veselem razpoloženju burno pozdravljeni. Prav zalo velja pohvaliti odločitev organizatorja, ki je sklenil, da tokrat vseh nagrad ne bo razdelil med najboljše. Od prek sto nagrad so jih namreč 35 razdelili tudi med tiste, ki so tako ali drugače uspeli priti skozi cilj. In tudi tokrat je 11 tekmovalcev, ki so po »čudnem« naključju pristali na zadnjih mestih, dobilo spodbudne le-Ščerbe. Posebej pa so nagradili tudi najstarejšega tekmovalca in najstarejšo tekmovalko ter invalida Iva Bevca i/ Iskre, ki se je doslej udeležil vseh sindikalnih šport- mx •> i x i . xi nih iger in vedno pokazal ve-Oto Plčulln jc že vsa leta član organizacijskega odbora. »Čeprav so bila doslej vsa tekmovanja uspešna, mislim, da jc letošnje najbolj kvalitetno.« v ta prijeten kraj v jeseniški občini, saj so letošnje zimske športne igre lahko vsem ostale v prijetnem spominu, pa tudi gorski reševalni službi Mojstrana, ki kljub tolikim tekmovalcem ni imela dela. U TEKMOVALNni KATEGORIJ Udeleženci tekmovanja so bili razvrščeni v 11 starostnih kategorij. Na sobotnem tekmovanju v veleslalomu, ki se, je začelo ob 12. uri in je potekalo na dveh progah, so se pomerile ženske od 25 do 35 in od 35 do 45 let ter moški do 25 let, od 35 do 40 in od 40 do 45 let. CepraV S(J sc morda nekateri, predvsem starejši, odločili za start bolj za šalo kot liko borbenost in požrtvovalnost. V nedeljo se je tekmovanje začelo ob 9. uri. Tokrat so se pomerile ženske do 25 in nad 45 let ter moški od 25 do 30, od 30 do 35, od 45 do 50 in nad 50 let. V prid veselemu razpoloženju je bil zelo lep, sončen dan. Sicer pa naj povem vsem tistim 120 prijav-jenim, ki sc niso udeležili tekmovanja, da jim je lahko resnično žal. Ne le zaradi lepega vremena, marveč zaradi prijetnega dne, ki bi ga lahko preživeli pod slikovitimi vrhovi v Mojstrani. VELJA JIH OMTZNITI Ko zdaj v mislih še enkrat razvrščam vtise in dogodke, ne morem mimo občutka, da so organizatorji tokrat mislili prav na vse; tudi na drobne in morda nepomembne stvari. Nihče od udeležencev najbrž ne bi zameril, če za to tekmovalno srečanje ne bi dobil skromnega darila. Pa .vendar je vsakdo dobil lepo oblikovano značko v obliki medalje — darilo pokrovitelja tovarne Planika Kranj. 27 tekmovalcev in tekmovalk, ki so se udele/:li vseh zimskih sindikalnih športnih iger došle i, je prej. lo še posebna priznanja občinskega sindikalnega sveta. Najboljši pa so poleg nagrad dobili tudi diplome, za katere je izdelal osnutek akademski slikar Henrik Marchel. In kdo so tisti, ki prav tako zaslužijo priznanje, da je to doslej največje tekmovanje potekalo brezhibno. Skorajda vsi so organizacijski veterani tovrstnih in drugačnih tekmovanj. Predsednik organizacijskega odbora le bil Jaka Pokrovitelj letošnjih igef fc bila tovarna Planika. D"*!* pit* *5 torica tovarne Milica je rekla: »Več so letošnje igr„ boljše; največ je bilo pr*'a i razlogov Je< . re najbrž Ijenih, največ jih je do* tudi tekmovalo in po so bile tudi najbolj kvaUte' no pripravljene.« a««P Vehovec, tajnik Slavko lan, vodja tekmovanja F' McJja, sekretar tekniovi Bore Oražem; potem P*^ Marta Tepina, Oto T\Č^ Mara Vujisič, Anica Ora-*j£ in že prej omenjeni člani ^ Mojstrana, GRS Mojstrana^ vodstvo ter člani kolek** hotela Triglav v Mojstra!"' Nagrade so prispevale njske delovne in družbcnOPJ litične organizacije ter »". ska skupščina. Med gosti _*1 tekmovanje ogleda'1, Ozbič, član republiškega ta sindikatov Jože Vi predsednik občinske ^°?i0\-renče SZDL Kranj TonC V čič, član komiteja občlflj^ konference ZK Franc Ru^ ^ direktorja Iskre in Čredo* drugi. cmovanje ve«.—-imenu pokrovitelja direkf~jl ca tovarne Planika Tudi možje na sliki so že stari znanci zimskih Športnih iger občinskega sindikalnega Kranj: Srečko Kurlat, Jože Skubic (UJV) in Franci Thaler (obč. konf. SZDL) tolar,,o ,VČIČ lz Zavoda za 10 "»U S{nSiUŽbo Kr»nJ: »Všeč ^emh Kalne športne igre; cila u na )"e namreč rekrea-* »©delovanje.« •Wj še abj»r iz Iskre jc ao-'''»Uit ftkrat tekmovala na kai žPortnih igrah. J*0 45 ,g0r«Ji žensk od 35 le i„ e' je imela nekaj smo-*»o so Vojila 4- mesto. »Vse-v Prih^l Za«ovoljna in tudi ^ l"*1!«, če bom mogla, 5e sodelovala.« »Hem!ekmovanJa je letos S« r3' Jancz Kuhar iz u del- 1 °n Je zauPano opravil brezhibno KDO SO BILI NAJBOLJŠI? Poglejmo, kako so se v posameznih kategorijah uvrstili: ženske do 25 let (20 tekmovalk) — 1. Eti Kurnik (L. banka) 49,08; 2. Marina Lapuh (Tekstilindus) 50,60; 3. Darinka Grog~?PSKG) 50,98; ženske od 25 do 35 let (35) — 1. Av-relija Kavčič (Iskra) 49,50; 2. Ivanka Bcrčič (Merkur) 50,88; 3. Jana Tepina (Gor. oblačila) 51,77; ženske od 35 do 45 let (8) — 1. Anica Finžgar (Iskra) 43,7; 2. Boža Tretalt (Projekt) 44,3; 3. Julka Erbežnik (Zav. Sava) 48,4; ženske nad 45 let (4) — 1. Božena Stuhec (Teks. center), 2. Zdenka Jamnik (šola F. Prešeren); najstarejša tekmovalka 3. Milena Smole (Projekt). Moški do 25 let (109) — 1. Milan Nadižar (Iskra) 47,00; 2. Franc Zadnik (Projekt) 47,13; 3. Blaž Andoljšek (Elek-tro) 47,18; 4. Stane Sova (Iskra) 47,43; 5. Boris Lebcr (Iskra) 48,18; moški od 25 do 30 let (78) — 1. Matija Kramar (Elektro) 50,27; 2. Ferdo Meglic (Sava) 51,49; 3. Andrej Zupan (Sava) 51,58; 4. Peter Stare (Iskra) 52,43; 5. Ivan Rupar (Sava) 53,02; morski od 30 do 35 let (76) — 1. Tomaž inž. Jamnik (Iskra) 45,43; 2. Tine Bernik (Elektro) 49,18; 3. Alojz Dežman (zas. obrtnik) 49,23; 4. Jože Hladnik (Elektro) 49,87; 5. Janez inž. Poni-kvar (GG) 50,08; moški od 35 do 40 let (49) — 1. Branko Jaklič (Iskra) 35,90; 2. Matevž Rozman (GG) 37,80; 3. Drago inž. Stefe (Elektro) 38,10; moški od 40 do 45 let (42) — 1. Franc Pri možic (GG) 36,2; 2. Franc Bajželj (Iskra) 39,1; 3. Gorazd dr. Zavrnik (Z. dom) 39,2; moški od 45 do 33 let (14) — 1. Ivan Stružnik (šol. c. Iskra) 39,1; 2. Franc Moko-rel (Iskra) 40,0; 3. Drago Vo-dopivec (Toks. center) 40,1; moški nad 50 let (10) — 1. Ivan Bertoncelj (Elektro) 42,2 (najstarejši tekmovalec); 2. Avgust Smole (Iskra) 45,6; 3. Janez Hladnik (Tekstilindus) 46,7. Prvo mesto in pokal občinskega sindikailnega Sveta Kranj je osvojila prva ekipa Iskre EIciktromehanLke, druga jc bila druga ekiipa Iskre, tretja pa ekiipa Tokstilindu-sa. Zimske sindikalne športne Igre, ki jih jc med prvimi v Sloveniji organiziral občinski sindikalni svet Kranj, so postale v zadnjem času zelo priljubljena oblika rekreacije. Letos jih bo prvič organiziral tudi republiški svet zveze sindikatov. To tekmovanje bo 10. in 11. marca v Kranjski gori. Kranjski občinski sindikalni svet bodo zastopali zmagovalci posameznih kategorij. • Naj ta zapis o VI. zimskih • športnih igrah občinskega • sindikalnega sveta Kranj • končam z oceno odlično in • z željo organizatorja, da bi • bilo prihodnje leto število • udeležencev še večje. Na • svidenje na VII. športnih • igrah. Besedilo in slike: Andrej Zalar Problemi jeseniškega športa Pred dnevi so ustanovili na Jesenicah prvi aktiv komunistov — športnih delavcev »Pred ljudmi, ki delajo v športnih organizacijah, se nenehno pojavlja vprašanje: ali usmeriti in dati poudarek množičnemu, rekreacijskemu ali tekmovalnemu vrhunskemu sistemu dela. V vseh primerih so nam potrebni strokovni in vodstveni kadri ter objekti, predvsem telovadnice. Vsega tega nam manjka, tako kot nam manjka denarja. Ce bi se odločili le za vrhunski šport, ne moremo mimo potrebne množičnosti, ki je za vrhunski šport nujna. Menimo, da bi množični rekreacijski šport bil domena delovnih organizacij, tekmovalni šport in drugo množično udejstvovanje pa domena športnih organizacij,« so dajali na minulem sestanku komunisti — športni delavci, ki si nenehno prizadevajo za množičnost, za boljši jeseniški šport. K temu jih ne spodbuja le trenutna želja, ampak tradicija, saj so na Jesenicah v preteklosti vzgojili več odličnih, vrhunskih smučarjev, skakalcev in alpskih smučarjev, jeseniški hokejisti pa so bili vseh petnajst let nepremagljivi na ledeni ploskvi doma. VRHUNSKI ŠPORT Na Jesenicah štejejo med vrhunske športe smučanje in hokej. Denar, ki ga namenjajo hokeju, dosega precejšnje vsote, a vendar trdijo, da so gredstva glede na izdatke premajhna. Poprečna cena za enega tekmovalca presega 50.000 dinarjev, Eno moštvo pa šteje 20 ljudi in jc zato 100.000-dinarska vrednost enega samega moštva jasen dokaz, dragega športnega udej-stvovanja. Za vrhunsko formo pa je nujno nenehno treniranje vse leto z več hokejisti, čas za njihovo izpopolnjevanje pa je dolg desetletje. Ta investicija je zelo draga in se posamezna društva teh naložb izogibajo, zato raje kupujejo igralec. Člani smučarskih društev na Jesenicah so nekdaj tvorili jedro jugoslovanske reprezentance, zdaj pa je slika povsem drugačna. Vzrok je spet V denarju, vodstvenih in strokovnih kadrih. Za enega samega vrhunskega smučarja, na primer, je potrebno okoli 40.000 dinarjev na leto, tega denarja pa kljub pokroviteljstvu Železarne nad smučarji, ne zberejo dovolj. TELESNO VZGOJNA DEJAVNOST Občinska zveza za telesno kulturo vključuje temeljne telesne vzgojne dejavnosti v petih društvih Partizana na Jesenicah, Javorniku, v Žirovnici, na Hrušici in na Blejski Dobravi, občinski odbor tabornikov, občinski strelski odbor z družinami, šahovsko društvo s svojimi sekcijami, smučarske klube ter sedem šolskih športnih društev. Financiranje telesne kulture prihaja iz sredstev občinskega proračuna prek sklada za financiranje telesne kulture, ki letno razpolaga brez sredstev športne stave z 58,9 milijona dinarjev. V letu 1972 je Občinska zveza za telesno kulturo dobila 430.000 dinarjev, kar se deli na telesno vzgojo in tekmovalni šport. To pa je premalo, zato osnovne organizacije dobivajo sredstva tudi od drugod: največji prispevek daje Železarna, dohodek od reklam, vstopnine in druge dejavnosti, ki so rezultat prizadevanja športnih delavcev. Čeprav na Jesenicah ugotavljajo, da imajo premalo denarja, pa se po drugi strani zavedajo, da še vedno ne znajo v društvih izkoristiti vseh možnosti za večje lastne dohodke. TELES NO-KULTURNE SKUPNOSTI Na Jesenicah vedo, da z uveljavitvijo zakona o sredstvih za financiranje telesno* kulturne dejavnosti in s tem z večjimi finančnimi sredstvi ne bodo mogli rešiti vseh problemov, če se ne bodo prav vsa podjetja v občini zavedala, kako nujna je za slehernega delovnega človeka rekreacija, šport, masovnost. Zavedajo sc tudi izrednega pomena, ki ga ima telesna kultura pri splošnem ljudskem odporu, zavedajo sc pomembnosti graditve športnih objektov, telovadnic, dvoran. Prav zato so se na nedavnem sestanku jeseniški športni delavci trdno zavzeli za čimprejšnje reševanje vse problemov, ki tarejo jeseniški šport. D. Sedej V Tržiču sindikalna tekmovanja v smučanju in sankanju Občinski sindikalni svet iz Tržiča bo tudi letos organiziral tekmovanje članov sindikata v sankanju in smučanju. Občinsko sankaško tekmovanje bo v soboto, 24. februarja, občinsko tekmovanje v smučanju pa dan kasneje. Prvo tekmovanje bo na san-kaški progi v Podljubolju, drugo pa na Zelenici. Pri organizaciji tekem bosta pomagala domači sankaški klub ter smučarski klub Tržit Naj bol; je uvrščeni bodo sode-lovaJi na republiškem sindikalnem tekmovanju, ki bo 10. in 11. marca v Kranjski gori. Organizatorji sindikalnih teu kem v sankanju in smučanju računajo na dobro udeležbo, saj je med tržiškimd člani sindikata veliko privržencev smučanja in sankanja. To potrjujejo vsakoletne tekme V. obeh. disciplinah. —-Jk Najboljša Vodovod Jesenice in Komunalni servis Kranj 16. februarja je bilo na Ljubelju prvo srečanje gorenjskih komunalnih podjetij v kegljanju. Pobudnik in prvi organizator tega srečanja je bilo Komunalno podjetje Tržič, ki je srečanje organiziralo v zadovoljstvo vseh nastopajočih. Izmed dvanajstih vabljenih, je nastopilo osem podjetij s 54 tekmovalci in 9 tekmovalkami. Največ uspeha so imeli tekmovalci Vodovoda Jesenice in tekmovalke Komunalnega servisa Kranj. Najboljša mesta in s tem nagrado so osvojili: moški: 1. Janez Lovše (Vodovod Jesenice), 2. Milan Bernik (Kom. servis Kranj), 3. Alojz Žerjav (Vodovod Jesenice); ženske: 1. Slavka Podboršek, 2. Marta Kos (obe Kom. servis Kranj), 3. Majda Likozar (Vodovod Kranj); ekipno — moški: 1. Vodovod Jesenice, 2. Vodovod Kranj, 3. Komunalni servis Kranj; ženske 1. Komunalni servis Kranj, 2. Vodovod Kranj, 3. Komunalno podjetje Tržič. Organizator naslednjega srečanjr. bo Komunalni ser- vis Kranj, ki je osvojil tudi prehodni pokal. Na željo vseh nastopajočih bodo taka srečanja vsako leto, le da bo spored obsegal več panog. J.Ko&nik JUBILEJNO LETO GORENJA Mladost in tradicija — 690 let 690 let: 400 let GORENJE-MUTA, 200 let GORENJE-FECRO, 50 let GO-RENJE-SEVER, 20 let GORENJE-ELRAD in 20 let GORENJE-VELENJE 20 let Q&ten§a &a$it> 20 let Cenjeni potrošniki! Gorenje slavi letos 20-lelnico svojega obstoja. Za nami je 20 let naporov, 20 let odrekanja, trme in volje, vztrajanja in hotenja, prepričanja, da smo izbrali pravo pot. Vaša zvestoba in zaupanje nam to potrjujeta. Gorenje je danes nepogrešljiv sestavni del vašega doma, je pomemben del vašega prostega časa, je nagrada moža ženi, je vaš spremenjen odnos do okolja in družbe in vaša nova vloga v njej. Gorenje je vaš prijatelj, je uresničitev vaših želja. Gorenje je mladost in tradicija. V okviru praznovanj v jubilejnem letu bomo posvetili posebno pozornost letošnjemu praznovanju osmega marca. Od 5. februarja do 31. marca 1973 bo vsak kupec, ki bo kupil pralni stroj Gorenje, dobil naše darilo kuhinjsko tehtnico Gorenje rekord. j| jijJOira j kolektiv tovarne gospodinjske opreme gorenje velenje Moderna kovinsko predelovalna industrija *^ ^ svoje začetke v srednjeveški pesmi kovaškega ^ diva. Moč človeških mišic se je s podaljšano r°^tt povečala, nemirni in stalno iščoč ustvarjalni človeka pa-je iskal novo podobo svojega izraz3 ta in nova pomagala na svoji civilizacijski poti. J" Današnje 600-tonske stiskalnice, ki jih uprav*!^ mladi proizvajalci GORENJA, so postoterjena J* kladiv, so hrupnejša, manj melodična in manj Uvf&U na pesem dela, in vendar visoka pesem organi ^ nega snovanja človeškega duha. pr ,Ni 400 let je obdobje, ki v zgodovini človeštva^ meni neskončne daljave in vendar v drugačnih Pr rilih pomeni to 14 do 16 generacij. 81; G^a Prvi začetki današnjega združenega podjetja r RENJE so na Muti. Začetki kladiva na vodni Pj gon segajo ob potoku Bistrica v 1573. leto, lct°f5 je slovensko zemljo pretresal slovcnsko-hrva^ kmečki upor. V tem času sc porajajo prve sl° ske tiskane knjige. 2 Zgodovina je sicer skopa. Ohranjena davčna 1' Jv na iz leta 1579 nam kaže, da je uradni začetek t°v pb< nc na Muti 1573. leta. ta Temna in premalo raziskana jc zgodovina slednjih desetletij. Jasno pa je, da v obdobju ^ ^ francosko revolucijo lahko govorimo o krepki ^ *o vitem fužinarstvu tako na Muti, kot v okolicl p ^ venj Gradca, kjer so 1773. leta nastali zameti*1 našnjega FECRA. Plavži, fužine, kovaška kladiva na vodni P so zrasli ob potokih na rudah bogatega P0^ jfH« Leta 1780 se že pojavi železarna na Muti. Sv0jlijff*C delke je prodajala na Hrvaško, Madžarsko in in Bosno. Tako so 1804. leta v sajkah (čolnih) \p| tapili tudi orožje v Srbijo za prvo srbsko vS j3 Počasi in vztrajno jc rasla tradicija pohorskih J vačev, železarjev, uveljavljala sc je pohorska Nič sc ne zgodi po naključju. GORENJE ' — mlado podjetje modernih kovinarjev, ki 1 gj/ za sabo številno vrsto generacij s tradicijo, ^-i) NJE je zraslo pred 20 leti. To jc podjetje, ki j| žuje mladost in tradicijo in, ki z izbiro proizv°\J programov spreminja včerajšnje navade i'1 življenja. V nagli rasti in v koristnem gospoda' j; povezovanju sta se med prvimi našla GOREN SEVER iz Subotice. r Kolektiv, ki je brez predsodkov osvajal ^ J$ dernejše organizacijske prijeme in tehnološke ve, je v enem samem generacijskem obdobju P JI pot k najpopolnejši proizvodni tehnologiji, Jc tj skupen jezik s kolektivom, ki je pred 50 leti naš prvi proizvajalec elektromotorjev, tiste ki edina veča produktivno moč. V poslednjem času pa se je mlad kolekt'^ RADA tudi včlanil v veliko družino GORENJ*" 0 del< Danes slavi GORENJE 20-letnico. Zato je svet tega kolektiva sklenil, da bo leta 1973 j- j leto, ki bo izzvenelo v prizadevanju za kak°^no5'' proizvodnih, družbenih in samoupravnih °c Po predvidevanjih bo GORENJE v Jub![^.,i4 letu ustvarilo 325,5 milijarde starih din dru * .iJI proizvoda. Od tega GORENJE Velenje 243 "jjcjii GORENJE SEVER Subotica 50 milijard, G°!/o0 t MUTA iz Mute 16 milijard, GORENJE-FE^^A": Slovenj Gradca 7,5 milijarde in GORENJE j* f 9 milijard starih din. Ni potrebno še pose ~$H Udarjati, da bo GORENJE v jubilejnem letu P tilo vso skrb boljšim stikom s potrošniki. i Težave zaradi obnovitve planinskih domov zbrali n 1 fobruarJa» so »T Planin * Kow>aki Be]i »a-T*k-Kx>r «i;ega druStva Javor-Ken,0 i" Bela na svojem Udel v .em občnem zbo-Uinci ta?llIX so se mnogi pla-ua v' da je bila dvora- KajhSnna°Vni ** ^orajda jI' l*la ■ ^ik-W? društvo. Javor-Ke v ka Bela' ki vklju-Kcev tSVOje vrste 1200 P1*" Precej kraja, med njimi «^°vinav 1 . ^e ln domove: lKav!Ski ^m v Krmi, dom rJh, st .v Javorniških Rov-avomn!Čevo kočo pod Tri-a Stolu"1 XTPrešern°vo kočo 3° Wanin'. a*več težav hna-T^jem j1 posebno z oskrbo-* ln obnovo visokogor- skih domov, saj so stalne težave z nosači, koče in domovi pa so deloma že tudi dotrajani in potrebni popravil in obnove. Prav zdaj bodo ob finančni podpori Železarne temeljito obnovili Pristavo v Javorniških Rovtih, nekaj obnovitvenih del pa terja tudi Staničev dom in Kovinarska ter Prešernova koča. Največji obisk so tako kot že prejšnja leta zabeležili v Staničevi koči pod Triglavom pa na Pristavi in v Prešernovi koči, neko'iitko manj pa je obiskana Krma. Planinoi so na zadnjem občnem zboru obsojali' precej številne planince in obiskovalce gora, ki kakorkoli ne spoštujejo nenapisanih planinskih pravil ^5 ief amaterskega dela Minul; t^mJok ,*večer je bil L°r fot , rCdm letni °bČni M n '° «no kluba Klub. — kluba. Klub, KJt^nu,^ 25-letnico de- 58 članov v teh letih do-lepih uspehov. t &i j » trna ' !° s??0 ln Prizadevno de-* kalili na °bčnem zboru ' NrinilPVQmu Predsedniku vjJim i Go,rnajerju in kas-fociia Prednikom Janezu W..Qc,cu. Ad anu p""'"' Adu Finku in if^iboi ba Miro Grilc-W teh u\\ Prizadevni člani v 'na je še danes Pa so bili: Marjan in Dinko Černe, dr. Jaka Prešeren, inž. Stane Fon, Jože Fon, Jože Poljanec, Justina Fink, Anton Mrak, Majda Jensterle in drugi. Po končanem zboru sta mlajša člana kluba Miro Grilc (mlajši) in Janez Božič predvajala dokumentarni film Srečko, s katerim sta tekmovala na filmskem festivalu na Jesenicah in v Trbovljah. Prvo nagrado za ta amaterski film pa sta prejela na filmskem festivalu v Mariboru. T. šegula "uski pohod na Stol 0&mi ,l že tradicionalni Stoj ,,1imski pohod na Plnist•? 8a 1,0 izvedel A1" •keifa1 odsek Planin- P°«noč?rUŠtva Jesenice ob vseh w sodelovanju U, I,08!8"* AO Slovenije staj t h re§evalnih poln Vr»fxSenice' Radovljice to bo predvidoma V nT?oto, 24. februarja, bo sS1J°' 25- februarja Pri E0minska slovesnost Sto^ rešernovi koči na 1942 hi ie bi,a leta ksenisu 40 prvoborcev te z !l ' Cankarjeve če-°k«patorjem. Letošnji spominski pohod bo potekal v okviru praznovanja 80-letnlce ustanovitve slovenskega planinstva in 70-letnice začetka organiziranega planinstva v jeseniški ob-čini. Udeležilo se ga bo okoli 500 članov borčevskih, lovskih, planinskih, smučarskih, taborniških in drugih organizacij tr-žiške, radovljiške in jeseniške občine, poleg njih pa še drugi iz vseh krajev Slovenije. in onesnažijo naravo ali celo delajo škodo. Precej Časa pa so v razpravi poudarjali tudi nujnost večjih dotacij planinskemu društvu, saj zdaj ko- maj najde toliko sredstev, da financira svojo osnovno dejavnost, ob raznih obnovitvenih detlih pa zmanjka denarja. D. S. Skrb za kulturne spomenike V tržiški občini je 180 kulturnih spomenikov in spomenikov NOB. Taborišče na Ljubelju ima republiški pomen in skrbi zanj posebna komisija pri republiškem odboru Zveze borcev. Za druge kulturne spomenike v občini pa skrbi spomeniško varstvo. Glavne varstvene akcije se odvijajo v Kurnikovi hiši, na Trgu svobode, ki predstavlja staro mestno središče, v stari kosami, imenovani Ger-movka, V Mallvjevi hiši in na starem gradu Gutenberg. Nekaj teh spomenikov je že obnovljenih. Pri obnavljanju spomenikov pomaga republiška kulturna skupnost. Ker pa imajo le-ti turistični pomen, bo treba pritegniti k sodelovanju tudi turistično društvo'. —j k Planinsko društvo Kranj bo pregledalo svoje enoletno delo Danes, 21. februarja, se bodo zbrali kranjski planinci ob 18. uri v veliki dvorani občinske skupščine na svoj letni občni zbor. Lepo vabljeni vsi planinci, da pridete na ta zbor in tako manifestirate svojo planinska zavest, navdušenje za gore in pripravljenost, da še naprej prispevate k delu in razvoju naše organizacije, ki je vsak dan bolj množična in pomlajena. M. B. Alplesu štirje naslovi Selca — V nedeljo je bilo na sankaški progi Novak-Rudno VI. republiško prvenstvo v sankanju s športnimi sanmi. Na 1100 metrov dolgi progi z 12 °/o padca in 9 zavoji je nastopilo 61 tekmovalcev iz 6 klubov. Največ uspeha so zabeležili domači sankači, saj so osvojili kar štiri naslove prvakov, dva pa so osvojili sankači Sore. Med članicami enosedi je bila najboljša Tolar (Alples), med mladinkami Šolar (Alples). V konkurenci starejših članov* je bil najboljši Veber (Sora), med člani pa Frelih (Alples). Med mladinci je zmagal čarman (Sora), med dvosedi pa Frelih-Goljevšček (Alples). fr Bizjak in Galjot občinska prvaka Na 25-metrski skakalnici v Besnici je bilo v soboto letošnje občinsko prvenstvo Kranja v smučarskih skokih za pionirje. Nastopilo je okoli 40 mladih skakalcev iz štirih društev. Med mlajšimi pionirji sc je najbolj izkazal Miro Bizjak, pri starejših pa je zanesljivo zmagal Jože Galjot. Vrstni red — mlajši pionirji: 1. Miro Bizjak, 2. Leon Bevc, 3. Aci Sink (vsi Triglav), 4. Brane Horvatin (Podbrezje), 5. Slavko Vesel (Triglav); starejši pionirji: 1. Jože Galjot, 2. Dominik Po-lanič (oba Triglav); 3. Franci Jeglič (Podbrezje), 4. Edo Galjot Triglav), 5. Anton Fendc (Duplje). J. j. Ekipa TVD Partizan nje prva Agilnost članov TVD Partizan Mošnje se kaže na raznih področjih športnega udoj-stvovanja. Med drugim sodelujejo tudi na radijski oddaji Spoznavajmo svet in domovino. Doslej so nastopili že trikrat, enkrat v domači dvorani. V soboto pa je bilo finalno tekmovanje v narod- nem domu v Celju. Tudi tokrat so se Mošnjani odlično izkazali. Od 18 možnih točk so dosegli vse in tako zmagali na vseh treh tekmovanjih. S tem so dokazali, da niso samo športniki, ampak zelo dobro poznajo tudi zgodovino športa. C. Zupan HRANA ZA PTICE IN RIBE Ž IVI L. A. globus Mladinci iz Godešiča o svojem delu Pred dnevi je imel aktiv ZMS Godešič redno letno konferenco. Člani so najprej pregledali dosedanje delo ter ugotovili, da je klub v preteklem obdobju dosegel precej uspehov, saj so odprli novo knjižnico ter pomagali organizirati proslave ob 29. novembru. Aktiv je v zimskem času priredil tudi nekaj plesov, s katerimi pa je zaradi neljubih izgredov moral prenehati. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ Obrat komercialni servis prodaja v svojem skladišču Cesta JLA št. 1 (bivši Beksel): krmila za kokoši (briketi) krmila za krave molznice koruzo pšenico Cene konkurenčne! Se priporočamo vsem kmetovalcem. GLAS * 20. STRAN . 4 SREDA — 21. februarja 1 mali oglasi Prodam -80-1 i trski BOJLER tiki. Šenčur, Sveteljeva 3 873 Prodam rabljeno POHIŠTVO za samsko sobo. Stru-ževo 51, Kranj 874 Prodam REPO iz zasipnice in avstrijski globok OTROŠKI VOZIČEK. Hraše 15, Smlednik 875 Prodam 450 kg težko KRAVO s teletom. Hraše 46, Smlednik 876 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Pivka 16, Naklo 877 Prodam ČISTILEC za žito, DROBI LEČ na kladiva, ELEKTROMOTOR 6 KM. KROŽNO ŽAGO (cirkularko) za obžagovanje desk. Naslov v ©glasnem oddelku 878 Prodam odlično, staro, navadno HARMONIKO. Pšenična Polica 4, Cerklje 879 Prodam KRAVO po izbiri. Vopovlje 16, Cerklje 880 Prodam sedem mesecev brejo KRAVO ali po izbiri. Lahovče 33, Cerklje 881 Prodam semensko GRAHO-RO. Remic, Pšenična Polica 10, Cerklje 882 Ugodno prodam trajno žareči ŠTEDILNIK kiipers-buseh. Ocepek, Preddvor 2 883 Prodam kompletno moško in žensko gorenjsko NARODNO NOŠO. Informacije na telefon 75-302 Radovljica 884 Prodam PUN TE in BAN KINE, ŽELEZO, premera 60, 70 kosov OPEKE MONTA in BARAKO za gradbeni material. Ogled vsak dan popoldne, v nedeljo ves dan. Kle-menčič, jGniajnica 31 a, Komenda 897 Prodam šest let starega krotkega KONJA in OBRAČALNIK za kosidnico BCS 110 cm. Avsenek, Vrbnje 1, Radovljica 893 kupim Kupim vprežne GRABLJE. Naslov v oglasnem oddelku 885 Izdaja in tiska CP Gorenj. *ki tisk Kranj, Ulica Mole Pij ade j a 1 — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijade-Ja 1. — Tek. rač. pri SDK v Kranju 51500 601-10152 -letel oni; glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 60 din, polletna 30 din, cena za 1 številko 70 par. Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka na-daljna beseda 2 din; naročnik] imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Kupim moško gorenjsko NARODNO NOŠO. Mohorič Franc, Podblica 5, Zg. Besni-ca 886 zaposlitve Iščem dobrega inštruktorja matematike za 4. razred gimnazije. Ponudbe poslati na podružnico Glasa v Škof-jo Loko 894 stanovanja Prodam STANOVANJE (tri sobe in kuhinja) na Jesenicah, Cankarjev bataljon 6 pri Lasanu I. nadstropje ali i gostilna Dalmacija. Poizvc se vsak dan od 15. do 18. ure 817 V Radovi j ioi iščem ENO-SOBNO STANOVANJE ali GARSONJERO. Ponudbe poslati pod »Predplačilo« 893 vozila Poceni prodam VW furgon in 2-tonski FORD. Smledni-ška 64, Kranj 899 Prodam karambolirano ZASTAVO, tudi po delih. Pristava 58, Tržič 889 Prodam FIAT 125, letnik 1970, rumene barve, ga raži ran in zelo dobro ohranjen. Jože M., Cesta na Lipce 10, Lesce 890 Prodam MOTORNO KOLO CZ 175, letnik 1972, prevože- nih 4000 km za 4500 din. Rom-šak, Pokopališka 20, Koikrica 891 Prodam SPAČKA 2 CV. Naslov v oglasncmi oddelku 892 Prodam FIAT 750, letnik 1970. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure. Kožuh, Mlakarjeva 2, Kranj 887 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1964. Srednja vas 9, Golnik 888 Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini od 23. februarja do 2. marca od 19. do 6. ure zjutraj za Žiri do Gorenje vasi dr. Bernik, tel. 89598, od vključno Gorenje vasi do Škofje Loke pa loška dežurna služba, tel. 85440. prireditvi* MA ŠENČUR bo v petek, 23. februarja, ob 19. uri v domu kulture v Šenčurju priredil kviz »MLADINA 73«. Konferansje: MILAN KALAN. Sodelujejo še: SONJA GABRŠČEK, njen ansambel in drugi. Vabljeni! 895 KUD Valentin Kokalj VISOKO prireja v soboto, 24. februarja 1973, ob 19.30 v zadružnem domu na Visokem Finžgarjevo ljudsko igro v štirih dejanjih »DEKLA ANČKA«. Dvorana bo ogrevana. Vabljeni! 896 Kranj CENTER 21. februarja amer. barv. film KONJENIKI ob 16. in 18. uri 22. februarja amer. barvni film LJUBEZENSKI GLASNIK ob 16., 18. in 20. uri 23. • februarja amer. barv. film NEVARNA MISIJA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 22. februarja amer. barvni firtim KONJENIKI ob 16., 18. in 20. uri 23. febiuarja amer. barvni film LJUBEZENSKI GLASNIK ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ 21. februarja franc. barvni film UM KRALJUJE ob 18. in 20. uri KAVA Jk M^mm m m /mi /m. Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubeče mame, stare mame in sestre Frančiške Kozjek roj. Zupan iz Zg. Dupelj se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih dneh pomagali, sočustvovali z nami, izrazili sožalje, počastili njen spomin, ji darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Hriberniku za dolgoletno zdravljenje na domu. Zahvaljujemo se gospodu župniku, ki jo je večkrat obiskal in jo spremil k njenemu zadnjemu počitku, ter pevskemu zboru za lepe žalostmke. Posebno se zahvaljujemo sodelavkam tovarne Iskra, še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Mara z družino, sinovi Janez, Duplje, 16. februarja 1973 Tonček, Rudi z družinami in brat Ciril iz Kanade Zahvala Ob smrti naše dobre, skrbne in nenadomestljive mame, babice, prababice in tete Katarine Gašperšič roj. Markun Mcžnarjcve mame se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sorodnikom, ki so nam ob bolečem trenutku stali ob strani, ji poklonili toliko cvetja in vencev in jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala č. duhovščini iz Šenčurja za spremstvo, PGD Srednja vas, pevcem iz Srednje vasi, sodelavcem PE Petrol Primskovo I, kolektivu Puškar-na Kranj, sodelavcem Valjarna Bela, kolektivu Vino Kranj, Servisnemu podjetju in sodelavkam šivalnice Kranj ter vsem, ki so nam izrekli sožalje. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinovi Jože, Matija, Janko, Lojze z družinami, hčerki Ana z družino, Micka z možem Florjanom in družina Globočnik Srednja vas, Šenčur, Vogljc, Slov. Javornik 22 februarja franc. °r* m film UM KRALJUJE <# | in 20. uri Ji 23. februarja franc. o* j film UM KRALJUJE <* j in 20. uri Kirnmik DOM .A 21. februarja a^nVI barvni film NEZGREšK* j SHANGO ob 18. in 20. Ulj J 22. februarja anu^j barvni film NEZGREšHVf SHANGO ob 18. in 20. Un DOM - OPREMA ŽELEZNIKI obvešča, da 12. febrnajjj 1973 ni izvedla l»clta^. prodaje mizarskih str?Ljj-Prodaja bo v Sorici 23- f*l ruarja 1973 ob 12. urf-JJj formacije na telefon 23. februarja a^frf barvni film NEZGREšH SHANGO ob 18. in 20. U" | Škofja Loka SORA M 21. februarja kal. t>rv^ MORTADELA ob 18. in "•JI 22. februarja ital. barv. I MORTADELA ob 20. uri J{ 23. februarja amer. ^3 film DEMONI ob 18. 10 ! uri Železniki OBZORJE 21. februarja kinoteka . NAD MESTOM ob 20. u", 23. februarja amer.^ftl ski barv iilm CVRCH^ LEOPARDI ob 20. uri Radovljica y»& 21. februarja ital.*' film SLED MAŠCEV ob 20. uri 22. februarja meh. D^\. film EL SANTO - J, tif; NI.K POD MASKO ob 23. februarja meh. [J^j-v film EL SANTO — \ $ NI K POD MASKO ob 1J- pfr amer. barv. film KRALJ' MA, FANT ob 20. uri Bled M 21. februarja amer. ^ 1 film TARZANOV V?«> DŽUNGLI ob 17. in 2°-^ 22. februarja amer. ®„ film TARZANOV V?u*. 20. #L 23. februarja amer. ^ * fiJm TARZANOV UpUJ\j DŽUNGLI ob 17. in 20. " DŽUNGLI ob 17. in Jesenice RADIO 21. februarja ital. film SILV1JA IN UVB^f 22. februarja angl. V, $\ CS film PRED MILIJO* TI jt> 23. februarja angl. ° j) CS film PRED MILIJO* TI Jesenice PLAVŽ pij 21. februarja nem. ng£fl film HOTEL Z &V j LUČJO ^ 22. februarja nem. fttf fiim HOTEL Z RUP LUČJO film SILVIJA"IN LJUB^ 23. februarja *t^;fll«rf Kranjska gora 21. februarja amer. ^ CS fi>kn UMAZANI " JUKE hJL 22. februarja ftd-.Jplh fflm SILVIJA IN LJ^p^ Javornik DELAVSK^,/ 21. februarja amer. CS film CATĆH 22 Zahvala Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Janeza Vurnika mizarja v pokoju se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, M so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in ga sPremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se predvsem dr. Zdravku Črne-tu> ki mu je dolga leta lajšal trpljenje. Najlepša hvala g. župniku in pevcem 23 žalostinke. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: žena Ančka, sin Jože z družino, sin Janez z ženo Ani, brat Ignac in drugo sorodstvo Ob smrti najinega brata Zahvala Franca JeSenca ^e najlepše zahvaljujeva vsem, ki so ga imeli radi in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Šubicu za vso skrb v njegovi težki bolezni, sosedom, ki so nama nudili pomoč, enako tudi fantom, ki so lepo skrbeli za prenos z mrtvaškega odra na pokopališče. Hvala duhovnikoma za pogrebni obred in lep tolažilui govor ter organistu Francu Potočniku iz Bukovice. Prav lepa hvala občinski skupščini Škofja Loka in ZB za socialno pomoč, s katero sc je zadnja leta preživljal. Vsem še enkrat na.j lepša hvala. žalujoča brata Jože in Janez Bukovščica, Knape, 10. februarja 1973 Zahvala Ob boleč: izgubi naše drage mame Ivane Okorn Katrušnikove mame s Podbrezij s<^ iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrck 1 i iskreno sožalje, ji darovali toliko lepega cvetja in vencev in jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Udirju ter dr. Novaku za veliko prizadevanje med boleznijo; Posebno se zahvaljujemo č. duhovščini Ja somaševanje in pogrebni obred, PGD Podbrezje, pevskemu društvu Podbrezje. Vsem Še enkrat iskrena hvala. žalujoči: mož Franc, sin p. Klavdij, Lojze in Metka z družino ter drugo sorodstvo «mtiitnri«aa— Zahvala Ob prerani smrti naše drage žene, mame in stare mame Lucije Ahčin 80 iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, *J so nam ob teh težkih dneh stali ob strani, darovali cvetje, počastili njen spomin in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Petriču in osebju onkološkega inštituta ter gospodu župniku in kaplanu iz Predoselj za tolažilne besede. Hvala tudi kolektivoma KOP in IBI ter sodelav-Ccrn žalujočih za darovano cvet jc. žalujoči: mož Franc, sinovi Franc in Ivan z družinama, Rudi z ženo, Tone, Marjan, Ludvik in Pavel, hčerke Anica in Francka z družinama, Marinka z Suha, 15. februarja 1973 možem in drugo sorodstvo Obletnica I Ob žalostni prvi obletnici smrti naše ljubljene mame Frančiške Pintar Mežrrarijske mame iz Trboj ?e Je z žalostjo v srcu spominjajo hčerke Francka, Milka, Ani, Ivanka, Tilka In Mici z družinami. Trboje, Bukovica, Kranj, 21. februarja 1973 Iščejo pobeglega voznika V noči od sobote, 17. februarja, na nedeljo, 18. februarja, se je kakih 10 minut čez polnoč na cesti tretjega reda v Pre-bačevem pri hiši št. 29 pripetila hujša prometna nezgoda. Neznani voznik osebnega avtomobila zastava 750, novejše izdelave in svetle barve, je zbil Cirila Galjota, roj. 1931 iz Preba-čeva. Pešec je obležal na cesti hudo ranjen, voznik pa je odpeljal naprej proti Kranju. Na kraju nesreče so delavci milice našli drobce prednjega žarometa zastave 750. Obstaja možnost, da je bil pobegli voznik na mladinskem plesu v Trbojah, ki se je zaključil opolnoči, v smeri proti Kranju pa je takrat peljalo več avtomobiiov. Morda bi vedel kaj več povedati o nesreči in pobeglem vozniku tudi voznik osebnega avtomobila, ki jc vozil nekaj sto metrov za njim. Delavci PM Kranj in postaje prometne milice Kranj zdaj sistematično preverjajo vsa vozila zastava 750 novejšega letnika. Hudo ranjenemu pešcu sta prva priskočila na pomoč zakonca Jenko iz hiše št. 29. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, kjer je bil operiran in zdaj okreva. Ni izključeno, da je pešec pred nesrečo hodil bolj po sredini ceste, kot to kažejo sledi, in da je bil vinjen. Uprava javne varnosti v Kranju naproša občane, ki bi kakorkoli vedeli razjasniti omenjeno nesrečo, naj to sporoče najbližji postaji milice ali na UJV Kranj. difelji etovalci! Kmetijsko živilski kombinat Kranj vam nudi po konkurenčnih cenah v našem skladišču v Hrastju (bivša farma bekonov): gradbeni material stavbno pohištvo umetna gnojila Informacije daje KŽK — Komercialni servis, Cesta JLA št. 2 (nad kinom Centrom), telefon 22-439 in 21-260. Priporočamo se! KŽK Kranj Vrtnarija Zlato polje vam nudi v svojih vrtnarijah In cvetličarnah veliko Izbiro cvetočih lončnic in šopkov od 5—8 din dalje. OBIŠČITE NAS v vrtnariji Zlato polje od 7.—18. ure telefon 21-529, v vrtnariji StražiŠče od 7.—18. ure, telefon 21-600, v cvetličarni Globus od 7.—19. ure, telefon 24-083, v cvetličarni Rožmarin od 7.30—11.30 in 13.45—16.30, telefon 2.1-224 v cvetličarni Pri mostu od 9.—13.45 in 16.30—18.30, telefon 21-221 Za predhodna večja naročila kolektivov od 500 din dalje dajemo v vrtnariji Zlato polje in S t razišče za 8. marec 10"» popusta. Cvetje in vence lahko naročate tudi DO telefonu v navedenih vrtnarijah in cvetličarnah, po želji pa jih tudi dostavljamo nar ročni kom. 1?! S Pokal 1000-letnice Loke dobili Avstrijci mg/m mm %jr ■ ■ m m Tudi nasi dobri Na Starem vrhu je šlo vse kot po maslu: organizacijski komite in Transturistov tehnični štab sta svojo nalogo izborno opravila, Jugoslovanom so smuči tekle presenetljivo dobro, pa še vreme je bilo »tip-top« »Ni kaj reči, dobro so jo pripravili. Tekmo mislim. Precej sem jih že videl, a nobene bolj skrbno organizirane, v lepšem kraju, z lepšimi programi. In če upoštevamo še sonce, ki kar ni znalo zaiti, je seznam ,plusov' rekorden,« smo v nedeljo zvečer, pri spodnji postaji žičnice, slišali modrovati nasmejanega turista. Sicer je govoril nemško, s pojočim avstrijskim naglasom, kar bi lahko pojasnilo neprikrito zidano voljo, sevajoče iz »komplimentov« polne Izjave (Avstrijci so namreč drugi dan prvenstva želi skoraj popolno zmagoslavje), tudi njegova zagorela spremljevalka ni imela nič proti. Da, res je prireditev celo prekosila pričakovanja občinstva. Bila je »velika«, kot se na kratko reče, velika po vsem, razen po rasti tekmovalcev. Pa Še njim bi se najbrž nihče od navzočih ne drznil reči v obraz, da so »majhni«, kajti kdor je fantiče ln dekleta opazoval med vratci, ni v prožnih, kuclje in strmine premagujočih postavah mogel odkriti ničesar otroško nebogljenega. V eliti smučarskih naraščaj-nikov Evrope so manjkali samo predstavniki Francije. Razen medlih uradnih opravičil, da spričo prenatrpanega koledarja »dirk« ne utegnejo priti, ni znan noben tehnični vzrok odsotnosti trikolorov. A prejkone bi ga veljalo iskati v lanskem hudem polomu Francozov, ko je na podobnem merjenju moči v Meier-hofru (Avstrija) ekipa njihovih izbrancev doživela katastrofalen poraz, saj so, denimo, ostali daleč za najhitrejšim Jugoslovanom. Zato bomo dojaili, da smo na Starem vrhu spremljali vožnje 80 tre- O medaljah j in pokalih | s Zaključna slovesnost, na ■ kateri so prvo, drugo ln g tretjeuvrščenim ekipam {§ ter posameznikom neurad. 5 nega evropskega smučar- I skega prvenstva pionirjev {§ na Starem vrhu podelili 3 medalje in priznanja, je = bila v nedeljo zvečer na S Mestnem trgu v Škofji 3 Loki. Izredno lepe kolaj- I ne ter pokale, tokrat za 3 spremembo lesene (izdelal 3 Jih Je jeseniški rezbar VI- I šnar), so dobitnikom izro- = čili predsednik skupščine j§ občine Škofja Loka Tone || Polajnar, predsednik srnu. I carske zveze Jugoslavije 3 Jože Malnarlč, predsednik 3 organizacijskega komiteja 2 Janez S ter, predsednik SK 9 Transturist Janez Gašper- 3 Sič, podpredsednik občin- S ske skupščine Lojze Ma- 5 lovrh, vodja tekmovanja = Gašper Zakotnik, pred- 3 stavnlka FIS Hubert Pir- 3 ehner in Oskar Flscher |j ter direktor tovarne Alpi- 3 na, generalnega pokrovi- 3 tel j a tekmovanja, Izidor 3 Rejc. Svečanosti je priso- 3 stvovalo več kakor 2000 | ločanov. nutno najkvalitetnejših smučarjev stare celine, rojenih v letih 1959/60 in 1960/61. Glavno besedo sta imeli roprozen-tanci Avstrije in Zvezne re-publiike Nemčije; Avstriji je s tremi zlatimi, petimi srebrnimi in sedmimi bronastimi kolajnami pripadla skupna moštvena zmaga ter čudovit »Pokal 1000-letnice Loke«, Nemci pa so osvojili kar pet prvih, eno drugo in eno tretje mesto. Ce bi nastopili v popolni postavi, bi brez dvoma postali lastniki dragocenega ekipnega odličja, saj je sodniška komisija upoštevala doseženi čas dveh starejših in dveh mlajših pionirjev ter po eno starejšo in mlajšo pionirko. Toda žal so v Škofjo Loko .prispeli okrnjeni, brez nepričakovano obolelega 12-letnika. In naši? Mirne vesti smemo zapisati, da je reprezentanca SFRJ potrdila napovedi strokovnjakov. Skoraj ne zaostajajo za vodilnimi alpskimi športnimi velesilami, saj so modri — poleg solidnih Švicarjev (ena srebrna in ena bronasta medalja) — nekajkrat resno ogrozili nadvlado vrstnikov iz obeh omenjenih dežel. Domačinka Jana Valič je v sobotnem veleslalomu dosegla tretji najboljši rezultat v razredu mlajših pionirk ter znova potrdila sloves izredno obetavne smučarke. Prav nič skromnejši dosežek ni četrto mesto Mariborčana Petra Sitarja, ki ga je zmagovalec Hohenwarter (Avstrija) pustil le pičlih 3,14 sekunde zadaj in ki je prijetno presenetil že v sobotnem veleslalomu (6. mesto). Ne smemo pozabiti tudi četrtega mesta Kožarjeve v slalomu. In če bi v nedeljo glavna »aduta« plavih Zavrl ter Virk ne padla, bi nemara iztržili še precej več. Ampak sreča je opo-teča, kaj hočemo. Trenerji so z izkupičkom vseeno zadovoljni in menijo, da jugoslovanski četici primanjkuje malce ostrine. Lepo smučajo, vendar ne zadosti odločno. S pravilnim treningom bo napako morda moč hitro odpraviti. Poglejmo zdaj, kako so potekali dogodki na starovrških strminah. Na 1100 m dolgo veleslalomsko progo (300 m višinske razlike) za mlajše pionirje in pionirke je traser domačin Jaro Kalan postavil 49 vratic, njegov vrstnik Avstrijec Franc Rupert pa za 1300-metrsko stezo za starejše pionirje in pionirke 50 vratic. Na obeh so bili boji trdi in zagrizeni, saj je šlo za vsalko stotinko sekunde. Največ uspeha so imeli predstavniki ZRN, ki so pobrali kar tri prva mesta. Med mlajšimi pionirkami je bila najhitrejša Moscnlecher, pri starejših je član domačega kluba Transturist je z 11. mestom v vel ^ lomu in 8. v slalomu docela opravičil zaupanje zveznih s torjev, ki so ga uvrstili v jugoslovansko reprezentanco zmagal Sirch ter pri starejših pionirjih VVildgruber. Edino zlato kolajno za avstrijski tabor pa si jc prismučal mlajši pionir Thonhofcr. Naši niso razočarali. Že prvi dan si je Ločanka Valičeva z odlično vožnjo prigarala bronasto kolajno, druga najuspešnejša Jugoslovanka med mlajšimi pa je bila Kokličeva. Tudi ostali niso zatajili, saj je zaostanek za najboljšimi minimalen. Rezultati — veleslalom — mlajše pionirke: 1. Mosenle-cher (ZRN) 1:22,54, 2. Baun-gart»er (Avst.) 1:24,46, 3. Valič 1:30,63 , 4. Koklič (obe Jug. I), 6. Klajnšek, 7. Kožar (obe Jug. II), 8. Črnko (Jug. I), 10. Kolenc (Jug. II); mlajši pionirji: 1. Thonhofcr (Avstrija) 1:22,20, 6. Sitar (Jug I) 1:27,98, 8. Smid, 9. Požar (oba Jug.II), 10. Gortner (Jug. I), 11. šter (Jug. II), 12. Franko (Jug. I), 13. Rajtmajer (Jug. II), 15. Markič (Jug. I), 16. Gašperšič (Jug. II); starejše pionirke: 1. Sirch (ZRN) 1:21,78, 7. Celcer (Jug. I) 1:28,12, 8. Dornik Jug. II), 11. Tome (Jug.II), 12. Blažej (Jug. I), 14. Jezernik (Jug.II), 15. Oblak (Jug. I); starejši pionirji: 1. VVildgruber (ZRN) 1:19,18, 5. Zavrl (Jug. I) 1:22,93, 13. Obrstar (Jug.II), 16. Levstek (Jug. I), 17. Koželj (Jug. I), 18. Kavčič (Jug.II), 19. Stefanovič (Jug. I), 20. Križaj, 21. Valič. 24. Virk (vsi Jug. II), 26. Lukanc (Jug. I). Nedeljski slalom nam bo še dolgo ostal v spominu. Mladi tekmovalci so P°^pj toliko smučarskega ?rl o da je večini gledalce^1 J drznih vožnjah zastaj— ^ Tokrat so največ prvih pobrali Avstrijci. Zlate * ^ ne za sosede so os voj1,1 ^ starejših pionirjih M°s^ »Jfl mlajših pa Hohenwai"tcr,yf slabše niso smučali v $° fi\ neprekos I j ivi pred s ta vn i" u, Nemčije. Regina Mdscnle to: si je priborila šc drug0 ^j! odličje, spet je bila n*J ša med mlajšimi pionir" ^ Od Jugoslovanov sta f. p dekletih najbolje uvrstil'^ žarjeva in Tomelova, Pr} tih pa Stritar in KozeU- Rezultati — slalom še pionirke: 1. Mdscnl^ il (ZRN) 58:54, 4. Kožar 68:66, 6. Koklič, 8. črnko *M Jug. I), 9. Pintar mlajši pionirji: 1. HohcfJ J, ter (Avst.) 58:22, 4. Sitar o 1 k 5. Rajtmajer (oba Ju2,'nV. Smid, 8. Ster (oba Jug- li''J Vučko (Jug. I), 13. Ga^j); (Jug.II), 14. Franko (JJJJ^ starejše pionirke: 1. ^ jD (Avst.) 63:97, 6. Tome 0™fi 68:93, 8. Dornik (Jug. D' Naši smučarski tekači so se odlično °Zali sredi Dolomitov. Na tradicionalnem smučarskem tek-_ vanju srednjeevropskih držav za pokal Kurikkala je med 1'5 k •' na ^ km zma§al Jugoslovan Brainik. Pri članih na stir ^° bi* naJboljši Demel (ZRN), Jugoslovani pa so sc uvr-s.Ul takole: 11. Kalan, 12. Jelene, 15. Dornik. Lep uspeh pa so So ^lan' Pritekli tudi v štafetnem teku na 3 x 10 km, ko Zascdli drugo mesto pred favoriziranimi tekači ZRN. -dh ^latjašič tretjič zapored stv*anSk° šah°vsko prven-g °.vKranja se je končalo tia"xaltoVamm uspehom Ma- •Po ki -"c tako tletjič za" red osvojil naslov prvaka Bogataj >n Bizjak van3 mfuaruštvenem tekmo-jkj'V Pionirjev v smučarskih sk->£ v Besnici so nastopili LiuK?- 2 Gorenjske in iz kat ' ki so tckmovali za h*leSorizacijo. Naj več uspe-ske^ •I?.uli skakalci Uubljap-8lav ^6 in uomaecSa Tri-. 1 ^"Itati: mlajši pionirji: 24) , Jak (Triglav) 209,5 (23, 21) ',Soba (Ilirija) 187,2 (20,5, (22. 3- Bevc (Triglav) 175,6 ltt» 3,5)' 4- šink (Triglav) «„£.(19, 21), 5. Podgoršek re!;jJa> 157-8 (20, 22,5); sta-roni p!omr.H: 1- Bogataj (Go-j n« vas) 222,2 (22,5, 24), 2. 23 S j0t Triglav) 222,0 (23,5, (20 s i Vdovec (Ilirija) 188,4 187 e Ti,:5)' 4- Pulanič (Triglav) Vrst ni red — članice: 1. Ahačič (Begunje), 2. Ovscnek (Tr- (21,5, 20,5), 5. Jeglič (Tri- 8,av) 1^(2^21) J. J. Kranja. Kljub dvema porazoma in enem remiju jc nabral poldrugo točko prednosti pred Lazarjem in Paunovim. Njegova zmaga je povsem zaslužena, saj je prikazal najboljšo igro in bil vseskozi v vodstvu. Poraz s Hribarjem in Paunovim bi lahko izkoristili drugi in ga spodrinili z vodilnega položaja. Toda ni jim uspelo. Bukovac je popolnoma odpovedal in igral daleč pod svojimi zmožnostmi, Naglic je slabo začel, Paunov je imel nekaj nepredvidenih težav, »povratniku« Bcrčiču je sreča obrnila hrbet, Lazar pa ni bil najbolj uspešen proti močnejšim igralcem. Tako Matja-šiču ni bilo težko ohraniti prvega mesta. Končni vrstni red: Matjašič 9,5, Lazar, Paunov 8, Berčič, Murovec 7,5, Naglic 7, Bukovac, Požar 6, Sire, Hribar, Deželak 4,5, Va.'javec 3,5 in Viđali 1,5. Organizacija prvenstva je šepala in bilo je tudi nekaj nesporazumov, ki so obenem opozorilo organizatorjem, da morajo v prihodnje takšna' tekmovanja bolje pripraviti. M. G. V predzadnjem kolu prve zvezne hokejske lige skupine A so za presenečenje poskrbeli hokejisti zagrebškega Mcdveščaka. Po boljši igri v zadnjih dveh tretjinah so v novi ledeni palači v Zagrebu naredili pravo senzacijo, ko so odpravili lanskoletnega državnega prvaka Olimpijo. Modveščak je Jeseničanom naredil neprecenljivo uslugo, saj so lc-ti že praktično prvi. Res je, da je v soboto v Ljubljani še zadnji derbi med obema tekmecema za osvojitev najvišjega mesta, toda že-lczarji si lahko privoščijo poraz, pa bi vseeno z dvema točkama naskoka osvojili šestnajsto zvezdico. Pripomniti pa jc treba, da varovanci trenerja Afanasijeva zadnjo tekmo igrajo na domačem ledu z Medvcščakom, ki jim je v lanskem prvenstvu prav pod Mežakljo odvzel prvo mesto. Drugi gorenjski predstavnik Kranjska gora je v borbi- za obstanek v družbi najboljših na Jesenicah pretrpel še en poraz in kot kaže se bo moral posloviti. Kranjski Triglav, ki tekmuje v drugi zvezni ligi — zahod, je v hali Tivoli prepričljivo premagal INO iz Siska. Kranjčani vodijo le s točko prednosti, o prvaku pa bo odločala zadnja tekma z Mladostjo. Rezultati: Medvešeak : Olimpija 3:0 (0:0, 1:0, 2:0), Partizan : Jesenice 1:14 (0:2, 0:7, 1:5), Kranjska gora : Sla-vija 1:5 (0:1, 0:2, 1:2), Triglav : INA 8:2 (5:1, 2:0, 1:1). Drugo kolo je odigrano V okviru občinskega prven-• stva Kranja v košarki za starejše pionirje je bilo odigrano drugo kolo. Prvenstvo postaja vse bolj zanimivo zaradi izenačenosti košarkarskih ekip. V tem kolu je za presenečenje poskrbela ekipa osnovne šole Matije Valjavca iz Preddvora, ki je premagala lansko drugouvrščcno ekipo osnovne šole Staneta Žagarja iz Kranja. Rezultati M. Val javce : S. 2agar 37:29 (18:14), S. Jenko : D. Jenko 27:23 (12:10), S. Jenko : M. Valjavec 30:19 (15:11), S. Žagar : D. Jenko 25:21 (15:12), F. Prešeren : S. Mlakar 40:17 (22:00), F. Prešeren : L. Seljak 18:27 (10:10). Lestvica po drugem kolu: OS L. Seljak 3 0 3 83:73 6 OS S. Žagar 4 13 123:114 6 OŠ S.Jenko 3 1 2 84:75 4 OŠ M. Valj. 4 2 2 108:117 4 OŠ F. Preš. 3 2 1 87:80 2 Oš S. Mlakar 3 2 1 69:86 2 Oš D. Jenko 4 4 0 82:101 0 M. C. Lestvica A-skupina: Jesenice 10 9 0 1 88:25 18 Olimpija 10 7 0 3 94:30 14 Medvcščak 10 4 0 6 29:47 8 Partizan 10 0 0 10 14:123 0 B-skupina Slavija 9 8 0 1 72:21 16 C. zvezda 19 5 1 4 39:53 11 Celje 9 3 1 5 23:40 7 Kr. gora 10 1 2 7 33:53 4 II. ZHL Triglav Mladost INA 7 4 2 1 7 4 12 8 116 39:19 10 28:19 9 21:50 2 Pari prihodnjega kola: Olimpija : Jesenice, Celje : Kranjska gora, Mladost : Triglav. —dh ' Namiznoteniško prvenstvo SFRJ za mladinke Trialav letos šesti Pod pokroviteljstvom občinske konference ZMS Kranj jc bil namiznoteniški klub Triglav organizator ekipnega državnega prvenstva-za mladinke. Med deseterico jugoslovanskih ekip je prvo mesto ponovno pripadlo mladim igralkam Proleterja. Na odlično drugo mesto so se uvrstile predstavnice ljubljanske Olimpije, domačinke — Ljuba Novak, Zakojč in Krmclj — pa so tokrat zasedle šesto mesto. Rezultati Triglavank v finalu: Triglav : Vojvodina 5:0, Triglav : Mladost 3:5. -dh Pred dnevi jc imel teniški klub Triglav iz Kranja svoj redni letni občni zbor, kjer so ocenili zadnji dve sezoni. Na zborovanju so ugotovili, da sta bili to doslej najuspešnejši sezoni v zgodovini kranjskega tenisa. Najbolj razveseljivo je, da je načrtno delo kluba in požrtvovalnost vzgojitelja mladih tenisačev prof. Lada Kustra obrodilo sadove. Člani so si dokončno utrdili drugo mesto v Sloveniji, takoj za Mariborom in pred večnim rivalom ljubljansko Olimpijo. Pravo zmagoslavje na republiškem prvenstvu so dosegli mladinci, saj je bil Cirič prvi, še trije igralci pa so bili med prvimi petimi v kategoriji mladincev do 18 let. Tudi pionirji, posebno Damjan Ahlin in Uroš Strniša, so s svojimi uvrstitvami v polfinale na državnem prvenstvu in turnirju V Zagrebu dobro končali lansko sezono. Na žalost pa so ugotovili, da je bilo delno zanemarjeno delo z žensko ekipo, saj so v letu 1971 imeli še pionirsko prvakinjo SRS Alenko Jerkič. Za najmlajši rod skrbijo s teniško šolo, ki jo vodi tov. Žnidar. Novi upravni odbor bo vodil Andrej Polenc. M. Jezeršek Za jugoslovanski hokejski pokal Drevi spet Jesenice : Olimpija Po porazu Olimpije v Zagrebu preteklo nedeljo, ko je naslov šampiona tako praktično že v rokah jeseniških hokejistov, bodo drevi oči ljubiteljev spet odprte na novo srečanje starih rivalov Jesenic in Olimpije. V športni dvorani pod Mežakljo b« namreč drevi spet vroče. Za jugoslovanski hokejski pokal se bosta v prvi finalni tekmi spoprijela oba velikana jugoslovanskega hokeja. Kot smo že omenili, je Ljubljančanom letošnji državni naslov že ušel. Vse moči bodo vrgli, da v pokalnem tekmovanju osvojijo najvišjo lovoriko. Tudi Jeseničani so enake-ga mnenja. Zakaj naj ne bi šestnajsti zvezdici dodali še drugo najvišje jugoslovansko priznanje. S tem bi dokazali, da so še vedno tisti stari železarji, borci in igralci, ki jih trenutna slabost nc zmede. Začetek srečanja je ob 19 url. —dh GLAS V Sobotni in nedeljski boji najboljših mladih smučarjev Evrope na Starem vrhu bodo brez dvoma šli v anale smučarskega športa kot ena doslej največjih prireditev le vrs>le pri nas. Odlična organizacija, hiter sneg in močna konkurenca so pri tem brez dvoma igrali odločilno vlogo. Gledalci smo navdušeno spremljali vožnje pionirjev in pionirk ter seveda navijali za domačine, med katerimi je še največ pokazala trojica Maja Celcer, Peter Sitar-in Jana Valič. Poglejmo, kaj so nam povedali v soboto, po končanem veleslalomu. SREDA — 21. februarja " # MAJA CELCER (roj. leta 1959), članica Fužinar-ja iz Raven: »Sedmo mesto v takšni konkurenci je, mislim, kar lep uspeh. Startala sern kot četrta, •teza je bila dobra, sneg pa idealen. ?,ai me je pri enih od vratic zaneslo. Najmanj dve sekundi sta Sli po zlu, a zdaj so tožbe brez pomena. Koliko treniram? Zdi se mi, da v primerjavi s tujci odločno premalo. Vzrok je šola, kjer nam sicer vsestransko pomagajo, vendar si zaradi težkega učnega programa ne smem privoščiti preveč izostankov.« 0 PETER SITAR (roj. leta 1961), član SK Branik Maribor: »če sem zadovoljen? Seveda sem. Biti šesti v veleslalomu, in to med 21 izbranci, ni slabo. Proga je precej dolga. V zgornjem delu sem preveč .forsiral', zato mi je spo- daj zmanjkovalo moči. Vmes sem naredil tudi napako, toda uspel sem jo popraviti ter zaostal za prvim le 5 sekund. Čeprav treniram trikrat tedensko na Pohorju in enkrat v telovadnici, bi moral še več. Ampak mamica in očka zahtevata, da sem odličen v šoli in med vratci, kar pa zmeraj ni mogoče. Ker sodim v krog še kar zanesljivih tekmovalcev, bom — upam — jutri prišel skozi in se solidno uvrstil.« (Peter je v nedeljo res »prišel skozi«, zasedel 4. mesto, zaostal bore 3,44 sekunde za prvim in v skupnem seštevku postal najboljši Jugoslovan — op. p.). 9 JANA VALIČ (roj. leta 1961), članica SK Transturist škofja Loka: »Veste, voziti znam tudi bolje kot sem danes. Nekoliko me je dajala trema, saj na tako velikem tekmovanju doslej še nisem sodelovala. Smučam zelo rada in bi brez snega ne mogla shajati. Tudi očka in brat sta smučarja. Letos sem nekoliko boljša od brata, a najbrž zaradi tega, ker v moji skupini ni zares veliko solidnih tekmic. Bronaste kolajne sem seveda zolo vesela. Zdaj bom morala trenirati s podvojeno silo. Šola? Ne, prav nič ne trpi. Cisto lahko se učim.« I. Guzelj Naša ekipa mlajših pionirjev je na Starem vrhu pokazala relativno največ, saj so fantje V° doseženih časih le malenkostno zaostajali za najboljšimi tujci. Vedno pripravljeni pomagati Kranjski gorski reševalci so lani sodelovali v številnih akcijah* njihova glavna skrb pa je bilo preprečevanje nesreč Ob 25. obletnici postaje Gorske reševalne službe v Kranju, 25. obletnici Planinskega društva Kranj in 60. obletnici slovenske gorske reševalne organizacije je bil v petek, 16. februarja, v zavetišču GRS na Krvavcu redni letni občni zbor kranjske postaje Gorske reševalne službe. Postaja GRS (gorska reševalna služba) v Kranju ima 38 članov in pripravnikov, med katerimi so štirje zdravniki, 2 pilota helikopterja, vodnik lavinskega psa, 4 člani Uprave javne varnosti in 2 člana odbora za splošni ljudski odpor iz Kranja. Lanska dejavnost gorskih reševalcev kranjske postaje je bila usmerjena predvsem v preventivo, preprečevanje nesreč in v vzgojo ter izpopolnjevanje članov. Leti so opravili kar 7 vaj iz tehnike reševanja v kanjonu Save in na Jezerskem. Te vaje so bile priprava na prvo slovensko štafet no reševanje, ki so ga kranjski gorski reševalci uspešno izvedli v severni steni Grintavca in s tem počastili 25. obletnico postaje in 60. obletnico slovenske GRS. čeprav so bile na delovnem področju kranjske GRS le 4 lažje gorske nesreče in ena poizvedovalna akcija (relativno zatišje), drugje ni bilo tako. Kranjčani so pomagali drugim reševalnim skupinam v velikih reševalnih akcijah v triglavskem pogorju, v Martuljku, na Jalovcu in v Mojstrovki. Lansko leto je bilo glede nesreč rekordno. Kar 27 ljudi jc izgubilo življenje v gorah, 7 jih pa še doslej niso našli. Samo letos sta v gorah že umrli dve osebi. V glavnem so to »samohodci«, ljudje, ki križarijo po vrhovih sami, brez spremstva. Iskanje in reševanje takih ljudi je najtežje! Kranjski 'reševalci so imeti veliko dela tudi na krvavških smučiščih. V sobotah, nedeljah in ob praznikih (po potrebi tudi v ostalih dneh) so na Krvavcu stalno 4 kranjski gorski reševalci. Lansko zimo so morali na smučiščih posredovati kar 88-krat ■v težjih primerih, 5 nesreč pa se je pripetilo zunaj organiziranih smučišč. 40 smučarjem so nudili pomoč v zavetišču, ostale pa so morali prepeljati v dolino. Gorski reševalci najbolj vedo, kakšen nered vlada na naših smučiščih. Krvavec ni izjema. Gorski reševalci in uprava žičnic sta večkrat brez moči. Največji problem jc divjanje brezobzirnih smučarjev. S tem lanska dejavnost kranjskih gorskih reševalcev še ni izčrpana. Sami so izdelali program šolanja reševal-cev-letalcev in zdravnikov-le-talcev in reševalcev (reševanje v primerih, ko je treba uporabiti helikopter) za vso Slovenijo. Kranjski program bo kmalu odobren pri pristojnih organih, člani postaje GRS so opravili tudi obnovitvene seminarje iz prve pomoči ter osnov imobilizacije. Prav tako so izpopolnili opremo, zaščitni material ter zdrav^' ško opremo. 14 gorskih rc'?j valcev se je udeležilo 'u alpinistične odprave v Afii^ Tudi v letošnjem delovne1* programu ima vzgoja, prep1** čevanje nesreč ter slrokovO izpopolnjevanje pome m of^1 mesto. Prav tako je komisi)" za gorsko reševanje pri P'*' ninski zvezi Slovenije povcy la kranjski postaji GRS vedbo I. zveznega tekmovanj* z akia čolni, ki bo 17. marc* na Krvavcu. Sodelovale bodo reševalne ekipe iz vse držav.C' razen njih pa še vojaki UJV. Računajo, da se bo tekmovanja udeležilo prek ^ ekip. Za načelnika kranjske oO* staje GRS so ponovno izbral Emila Herleca, najstarejšega člana postaje. J. Košnjek