iS« XLVI - št.89 - CENA 70 SIT ^fed, 12. novembra - Strokovnega izobraževalnega seminarja slovenskih ekonomistov se je "deleži! tudi njihov stanovski kolega dr. Janez Drnovšek, predsednik slovenske vlade, ki je 'Pregovoril o aktualnih problemih tekoče ekonomske in razvojne politike. Ekonomisti so na j**jem 12. seminarju pozornost posvetili tudi prilagajanju gospodarstva, prestrukturiranju ^nk, denarni politiki Banke Slovenije, pogojem zunanjetrgovinskega poslovanja v prihodnjem zadnja tema dvodnevnega seminarja pa je bila kuponska privatizacija na Češkem, (vec na strani) Foto: G. Šinik zaključen jeseniški festival Pšenice - "Zaključeni so Čufarjevi dnevi '93, nasvidenje prihodnje leto," je predsednik 0rganizacijskega odbora Srečko Mlinaric dejal na sobotni slovesnosti ob koncu jeseniškega ptedališkega festivala. Zaključil se je s podelitvijo Čufarjevih priznanj jeseniškim kulturnikom j* predstavo Gledališča Tone Čutar Vaje v slogu. Na slovesnosti je bil slavnostni govornik Sergij občinsko pomočjo in s pomočjo jeseniških podjetij lahko organizirali letošnji že šesti festival. 7*inister Pelhan se je o možnostih razvoja kulture na Jesenicah pogovarjal tudi s predstavniki foeniške občine; pred predstavo pa se ie v gledališki garderobi srečal z igralci v komediji Vaje v 8,°gu in jim zaželel uspešno nastopanje. • L.M., foto: Janez Pelko arobni avtobus se je ustavil na Gorenjskem bJjffl1 Loka, Jesenice, 14. novembra • Potujoča prireditev Čarobni avtobus, ki jo Zveza ^jateliev mladine Slovenije in KUD France Prešeren iz Ljubljane pripravljata s ciljem zbližati |°venske otroke z begunskimi, se je v soboto ustavila na Gorenjskem. Namenjena je v devet .°vcnskih mest, svoj "ognjeni krst " (razen dveh predstav v matičnem gledališču) pa je °zivela v Škofji Loki. Otroci iz škofjeloških šol in vrtcev ter tisti iz begunskega centra so se tj^r zbrali za vrati centra, čeprav so si prireditelji želeli raje v mestna središča, ven iz h*gunskega geta. Toda čar prireditve, ki je nastala na pobudo kantavtorja Janija Kovačiča in arbare Bulatovič iz KUD France Prešeren, je zabrisal tudi neprivlačno okolje, v katerem soje Q°rala odvijati zaradi vremenskih razmer. • D.Ž., foto: J. Pelko LpVv ti Kranj, torek, 16. novembra 1993 STRAN 11 DO 14 VSOTOČJU Gorenjska ^ Banka * W d.d. Kranj VARNOST ZA ZAUPANJE Škof j a Loka dobila novega častnega občana v Misijonar Bernik bo častni občan Škofje Loke Škofja Loka, 15. novembra - Sklep občinske skupščine Škofja Loka, ki je bil sprejet pred tednom, o tem, da se podeli naziv častnega občana škofjeloškemu rojaku salezijancu Pavlu Beraiku, misijonarju v Indiji, je bil uresničen v soboto. Na posebni slovesnosti s kulturnim programom v Puštalski kapeli je naziv podelil predsednik občinske skupščine Peter Havvlina. Kljub nekaterim formalnim oviram, po katerih naj bi se naziv častnega občana podeljeval s sklepom občinske skupščine le po predhodno izvedenem razpisu, se ie velika večina poslancev škofjeloškega parlamenta odločila, da naziv častni občan dodeli misijonarju iz Škofje Loke g. Pavlu Bemi-ku. K taki odločitvi so pripomogle tudi okoliščine, saj se predlagani v domovino iz Indije, kjer biva že 59 let, por-edkoma vrača, do takrat ko naj bi v Škofji Loki praznoval svoj svetomašniški jubilej, pa ni dovolj časa, da bi potreben postopek izpeljal v celoti. Rojen je bil pred skoraj 77 leti v Puštalu pri Škofji Loki in se kot 17-letni fant odpravil v Indijo. Tam je končal gimnazijo in študij bogoslovje ter filozofije ter se kar 32 let ukvarjal s poučevanjem grščine, latinščine, filozofije in teologije, zelo dobro pa se je poleg angleškega jezika naučil kar štirinajstih jezikov Indije, kar mu je omogočalo dobro opravljanje misijonarstva v tej nam oddaljeni, prenaseljeni in revni deželi. Posebne zasluge ima v državici Nagaland na indijskem severozahodu, kjer je prav njegovo delo in prizadevanje pripomoglo k temu, da prebivalci Nage niso več lovci na človeške glave, pač pa gostoljubni, vztrajni, veseh in delavni ljudje. V kulturnem programu sta nastopila sopranistka Vera Mlejnik in kitarist Uroš Lovšin ter trio flavt Glasbene šole Škofja Loka, državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj pa je g. Bemiku, ki je indijski državljan, slovnostno gročil slovenski potni Ust. • Žargi Uspešna kandidatura Kranja Italijanski Giro na Gorenjskem Ker drugje v Sloveniji ni bilo interesa za vključitev v eno največjih športnih prireditev na svetu, seje na izziv odzval Kranj in uspel. 2. in 3. junija prihodnje leto bo v Kranju cilj 12. in start 13. etape. Milano, 14. novembra - Start imela 22 etap, dolga pa bo 3739 italijanskega Gira, največje kole- kilometrov. Za kako veliko prir- sarske dirke profesionalcev bo editev gre, pove podatek, da bo 22. maja v Bologni, cilj pa bo nagradni sklad 2 milijona mark. 12. junija v Milanu. Dirka bo V Kranju bo cilj 12. etape. Start Po novem tetu odmrznjene pokojnine Spet poračuni za upokojence Ljubljana, 11* novembra • Z novim letom pokojnine ne bodo več zamrznjene, kar je v četrtek izglasoval državni zbor. Pokojnin ne bodo več izplačevali po interventnem zakonu. Večina poslancev je namreč glasovala, da se iz besedila proračunskega memoranduma za prihodnje leto črta del besedila, ki predlaga podalj Sanje že veljavne politike usklajevanja pokojnin brez poračunov, vlada je tudi predlagala, da je treba v letu 1994 uvesti usklajevanje pokojnin v odvisnosti od vseh zavarovalnih osnov, tako da povprečna pokojnina za polno pokojninsko dobo ne bo presegala 85 odstotkov plač in ostalih zavarovalnih osnov. Večina poslancev je temu nasprotovala in dosegla, da se bodo od i. januarja 1994 dalje pokojninski prejemki usklajevali v skladu s sistemskim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vključno s poračuni. • D. Z, bo v Bibioneju ob jadranski obali. Kolesarji bodo državno mejo Erekolesarili pri Solkanu in vozi-skozi Ajdovščino, prek Cola, kjer bo gorski cilj, skozi Godovič, Logatec, Vrhniko, Ljubljano do Kranja, kjer bo pred hotelom Creina cilj. Naslednji dan bo v Kranju start 13. etape. Kolesarji bodo vozili skozi Radovljico, Jesenice in Kranjsko Goro. V Ratečah bodo zapustili Slovenijo in vozili do cilja etape v Lienzu v Avstriji, odtod pa se bodo spet obrnili proti Italiji. Poslastica slovenske etape bo* vzpon na Gol, prav tako po tudi krog pred ciljem v Kranju, po tradicionalni progi za Veliko nagrado Kranja. V Kranju bo torej marsikaj videti. Kranjsko zastopstvo je v Milanu vodil predsednik organizacijskega komiteja Jelko Kacin, v delegaciji pa so bili še Franc Hvasti, Borut Farčnik, Beno Hvala, Marjan Lah in Jože Dek-leva. • J. Košnjek KRANJSKIZIMSKOŠPORTNI SEJEM • ODDAJA IN NAKUPI RABLJENE OPREME • UOODNI NAKUPI NOVE OPREME • VELIKA IZBIRA BLAGA ŠIROKE PORABE KRANJ, 18. - 21.11. 1993 V gorenjskih svobdnih sindikatih so črnogledi Ali gre Gorenjska enako pot kot Maribor? Škofja Loka, 12. novembra - Gospodarske, zaposlitvene in socialne razmere na Gorenjskem so vsakokrat tema na srečanju sindikalistov območne organizacije svobodnih sindikatov. Tudi tokrat so lotili te tematike in spričo številk ter vsakdanjih sindikalnih izkušenj iz tovarn in ustanov so bile njihove ugotovitve zelo črnoglede. Nekdaj najbolj razvita regija tone v revščino, kar potrjuje dejstvo o 24 tisoč izgubljenih delovnih mestih v zadnjih letin, vrsta stečajnih postopkov, množično odpuščanje delavcev, visoka stopnja brezposelnosti in zaostajanje plač za republiko. Gorenjsko gospodarstvo je pred bankrotom, trdijo sindikalisti in navajajo, da je letos za stečaj dozorelo 40 podjetij s 3451 zaposlenimi. V izgubi, ki dosega 8,7 milijarde tolarjev, so številna podjetja, ki zaposlujejo več kot 20 tisoč delavcev ali dve Eetini vseh zaposlenih na Gorenjskem. Več kot sto podjetij je že ronično nelikvidnih in ima blokirane račune, s tem mečem nad seboj pa dela čez 12 tisoč gorenjskih delavcev. Tudi plače zaostajajo, da o neredu pri izvajanju kolektivnih pogod, ki so prav tako večna tema sindikalnih srečanj, niti ne govorimo. Zaradi vseh teh okoliščin, ki se še poslabšujejo in grozijo, da bo prihodnje leto na cesti še več ljudi, so v svobodnih sindikatih kot že večkrat doslej na odgovorne naslovili vrsto zahtev. Zadevajo zlasti spodbujanje gospodarske rasti in ohranjanja delovnih mest, sprememba davčne politike, ki bo spodbujala zaposlovanje, prerazporeditev proračunskih sredstev v korist razvoja in na račun državne uprave, okrepitev aktivne politike zaposlovanja (zahteva prihaja v najbolj aktualnem trenutku, ko je država zmanjšala sredstva ravno za to dejavnost), spodbujanje izvoza na podlagi aktivnejše tečajne politike, okrepitev sistema kolektivnih pogodb in sankcioniranje njihovega neizvajanja, racionalizacijo javne porabe, organiziranje in ustanavljanje invalidskih podjetij (invalidi imajo namreč v sedanjih razmerah najmanj možnosti za ponovno zaposlitev). Zahtevajo tudi okrepitev kontrolnih mehanizmov države, ki bi onemogočali zlorabe črno in sivo zaposlovanje ter druge zlorabe delodajalcev. Zlasti tekstilci in usnjarji pa nasprotujejo preveč liberalnemu uvozu oblačil in obutve po dumpinških cenah, ki domačo industrijo in z njo delavce postavlja v neugoden položaj. Črnogledi so tudi železarji in delavci v podjetjih, ki so vezana na železarno. Kakšna bo njihova usoda po odprodaji dela teh podjetij? K besedi so sindikalisti tudi tokrat povabili mag. Franca Beličiča z območne enote zavoda za zaposlovanje, ki je glede gorenjske brezposelnosti pokazal manj črno sliko. Vsaj letos je bila Gorenjska v primerjavi z drugimi slovenskimi pokrajinami dokaj stabilna. Še decembra lam je delo iskalo 11.812 ljudi, letos pa sc je nezaposlenost vsak mesec zniževala, nekoliko povečala se je le aprila, julija, avgusta in septembra. Letošnjega spetembra imamo le za 0,6 odstotka večjo brezposelnost kot lani, medtem ko jo ima ostala Slovenija za 14 odstotkov. Nedavni stečaj Zlita bo to podobo nekoliko pokvaril, še bolj pa jo bo še kak stečaj in pričakovani presežki, ki jih napovedujejo zlasti v Železarni, pričakujejo pa jih tudi zaradi denacionalizacij. Črnogledost sindikatov očitno ni brez osnove in vprašanje je, ali se utegne Gorenjski v najslabšem primeru zgoditi, da zabrede v enako katastrofalen položaj, v kakršenm je zdaj Maribor. Tokrat so gorenjski sindikalisti ocenili tudi stavko v zdaj že propadlem tržiškem Zlitu in imenovah krivce, zaradi katerih je propadlo nekdaj cvetoče podjetje in z njim 175 delavcev. Navajajo Uroša Korzeta s Sklada za razvoj, Milana Tilija, Bojano Prinčič iz upravnega odbora podjetja, Franca Dobido iz vodstva podjetja in tržiški izvršni svet s Frančiškom Megličem na čelu. Izognili se niso niti lastninjenju, saj so k besedi povabili enega od avtorjev lastninske zakonodaje Emila Milana Pintarja, pri katerem so se lahko podrobneje poučili o notranjem odkupu podjetij. • I). Z. Žleb i r Tržiška pobuda državnim poslancem in svetnikom Država naj reši probleme prevozov Kranj, 16. novembra -Tržiški odborniki so že avgusta opozorili na problem neurejenih avtobusnih prevozov dijakov in študentov. Gre za uvedbo enotno mesečne ali letne avtobusne vozovnice, ki bi veljala za vse slovenske avtobusne prevoznike. Sedaj vozovnica enega prevoznika ne velja za drugega. Problem naj bi bil delitev prihodka med podjetji. V Evropi so to znali rešiti s posebnim računalniškim programom. Je pa zelo drag in ga prevozniki niso sposobni rešiti. Tržičani so to pobudo naslovih na državni zbor in državni svet. V kranjski poslanski pisarni so nam povedali, da so pobudo posredovali tudi ministrstvu za promet in zveze. Pretekli teden odgovora še ni bilo. • J.K. SLOVENCI PO SVETU Tržičani na Portugalskem Tržič, 16. novembra - Predstavniki Liberalno-demokratske stranke Slovenije so sodelovali na seminarju o poti v demokracijo na Portugalskem. Sodelovali so predstavniki 21 držav. Slovenijo sta zastopala Anton Horvatič, vodja volilnega štaba LDS Tržič in Miran Ipavec, sekretar LDS iz Nove Gorice. Predstavniki sodelujočih držav so predstavili svoja pota v demokracijo. Posebej so bili zanimivi delegati iz Južne Amerike in Afrike. Liberalne stranke so bile v teh državah najbolj zaslužne za prehod iz diktatur v demokracijo. Seminar je bil tudi promocija Slovenije, ki je še slabo poznana in pogosto zamenjana s Slovaško ali Slavonijo. Prikazane so bile zgodbe o uspehu iz Nemčije in Japonske. Prav tako pa tudi iz Južne Koreje, ki postaja vedno bolj uspešna država, poroča Anton Horvatič. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor sprejel proračunski memorandum, proračun pa prihaja na vrsto konec tega inV začetku prihodnjega leta Večina v dvorani, opozicija pa na hodniku Med petkovim glasovanjem o vladnem predlogu, da se 3,4 milijarde tolarjev iz postaj "investicije v obrambo" uporabi za prestrukturiranje podjetij in za razvoj znanosti, je večin »pozicije zapustila dvorano. Od 47 navzočih poslancev v dvorani jih je za sklep glasovalo 44, opozicije Ljubljana, 12. novembra - Opozicija, ki je resno računala, da se bo prav ob denarju za obrambo, kjer je Združena lista terjala zmanjšanje in prerazporeditev denarja v "njene re-sorje", vladajoča koalicija razklala, se je uštela. Ker je Združena lista dosegla svoje, opozicija pa je v tem primeru ostala brez Slovenske ljudske stranke in Samostojne poslanske skupine, je bila glasovalna zmaga nemogoča. Proračunski memorandum s kopico dodatnih sklepov in zadolžitev vladi je bil tako •prejet. Vlada bo sedaj do konca leta oziroma do začetka prihodnjega leta pripravila še sam proračun za leto 1994. Opozicija je dvorano ob glasovanju zapustila iz protesta, ker ni soglašala, da se na že sprejeti memorandum, ki je temeljni proračunski akt, sprejemajo še dodatni sklepi, ki pa povrhu vsega za vlado niso zavezujoči, ampak so le priporočilo. Obvezujoč je le memorandum in dopolnila nanj, teh pa je bilo 83, torej slaba polovica vseh predlaganih. Vladajoča koalicija se je tudi obvezala, da bo "prijazno" gledala na predlog zakona o investicijah v obrambo, ki naj bi ga sprejeli še pred proračunom. Polčetrta milijarda tolarjev, vzeta iz obrambnih naložb, bo razporejena ministrstvu za gospodarske dejavnosti in ministrstvu za znanost (Tajnikarjevo in Bohinčevo ministrstvo). Denar bo na posebnih računih, trosil pa se bo izključno za presktrukturiranje gospodarstva in za odpiranje novih delovnih mest, torej za resor, ki ga pokriva ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Zavrnjen je bil predlog Slovenskih krščanskih demokratov, da bi v proračunu predvideli 3 -odstotno gospodarsko rast. Ta predlog so nekateri ocenili kot "politično fantazijo". So pa poslanci zadolžili vlado za pripravo zakona o kolektivnih pogodbah in za pospešeno aktivnost pri sklenitvi socialnega miru. Predlog za nižji delež javne porabe je bil zavrnjen, tako da ostaja na dobrih 47 odstotkih bruto družbenega proizvoda. V memorandumu bo po sklepu državnega zbora tudi zapisano, da se mora Podržavljene igralnice Državni zbor je podržavil igralnice. Z 42 glasovi za od 71 ?oslancev v dvorani je bilo sprejeto dopolnilo Marjal! oljšaka, ki se glasi: Zaradi spornega lastninjenja poslovanja v slovenskih igralnicah jih bo vlada začasn podržavila, predvidoma za leto 1994. To bo pomenilo tU dodatna sredstva za državni proračun. V letu 1995 bo dr*3 delno privatizirala igralnice. Sprejem tega dopolnila, ki ? nista podprla niti vlada niti matični odbor za finance, J presenečenje. V Hitu so takoj reagirah. V izjavo za javnost so zapisali, da domneva o spornem lastninjenju in poslovanju sc ni bila nikjer potrjena in zato ne more biti razlog 1 podržavljenje. Način, z aktom vlade, ne neustaven. ^a,'C naj pripravi strokovno analizo utemeljenosti in posleoj amandmaja. Parlament naj bi ga izglasoval brez poznavanj posledic in stroke. Kje najti dodatnih 10 milijard Poslanci, čeprav so skoraj vsi po vrsti prisegali na varčevanje in zmanjševanje stroškov države in javne porabe, so z dopolnili k memorandumu povečali prihodnji državni proračun za 10 milijard tolarjev: s predvidenih 398 na skoraj 400 milijard tolarjev. Nekateri se sedaj že sprašujejo, kje vzeti denar. Več denarja terja sklep o finančni pomoči občinam, ki ne dosegajo povprečne porabe na prebivalca v republiki, pokrivanje stroškov prireje mleka, cene moke in kruha, dve dodatni milijardi za kulturo, odplačevanje posojil za avtoceste, ponovna uveljavitev poračuna pokojnin, izvozne spodbude itd. Če se bo vlada strogo držala teh sklepov, bo nemočna pri pripravi proračuna, katerege obseg pa je omejen. Marjan Poljšak (desno), avtor predloga za podržavlja^ igralnice. Levo poslanca Marjan Stanič in Brane Eržen. - Sli** G. Sinik denacionalizacija pospešeno in dosledno izvajati. V dopolnjenem memorandumu je več poudarka aktivni industrijski, zaposlovalni in izvozni politiki (rast brezposelnosti naj bi se ustavila), zaustavitvi uvoza po-trošnega blaga in povečanju uvoza reprodukcijskega materi- ala, dodatnim izvoznim sti# lacijam in znanosti ji. Vlado so . zadolžili za pripravo celo tehnologiji. Vlado so P°fa"{( zadolžili za pripravo celo politike zaposlovanja in ?} * lednega ter poenotenega ■• f ma socialnih pravic, pri pa se raven socialne varn°fH sme zmanjšati. • J Košnj«* STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICČ Prepočasna denacionalizacija Kranj, 16. novembra - Iz tajništva Slovenske ljudske stranke sporočajo, da so se sestali predstavniki Slovenske ljudske stranke, Slovenske gospodarske stranke in Združenja lastnikov razlaščenega premoženja. Zamude pri uresničevanju zakona o denacionalizaciji so neupravičene, prav tako pa še ni rešeno vprašanje garancije države za obveznice oškodnins-kega sklada. Desnosredinske stranke bi morale uskladiti nastop na lokalnih volitvah. Nad prepočasno denacionalizacijo so negodovali tudi na skupni seji Odbora društva razlaščencev pri Slovenski ljudski stranki in Združenja lastnikov razlaščenega premoženja. V izjavi za javnost so tudi zapisali zahtevo po olajšavah za družbene obveznosti do vrnitve premoženja za nevzdrževane objekte, izsekane gozdove, vpeljavi enotnih metodologij za vrednotenje premoženja po zakonu o denacionalizaciji in privatizacijskem zakonu, enakih pogojev za izvedence in cenilce, zagotovitvi pogojev in denarja za operativno delo občinskih komisij za cenitev in geodetskih komisij, zaščiti kmetijskih zemljišč pred nesmotrnimi spremembami namembnosti in brezpogojni vrnitvi nacionaliziranih stanovanj v last in posest upravičencev, pri čemer naj za nadomestna stanovanja poskrbi država. Izjava izraža podporo ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti, dr. Janez Drnovšek in Herman Rigelnik pa naj javno odgovorita, kakšni so njuni zadržki za sprejem predstavnikov Združenja lastnikov razlaščenega premoženja. Narodna demokratska stranka, krilo Slovenskih krščanskih demokratov je javno pozvalo predsednika države Milana Kučana, naj obsodi nemoralno in nezakonito prisvajanje družbene lastnine in stopi v bran pravne dražave. Javno delovanje predsednika v tej smeri je bilo po njihovem mnenju nezadostno. Po hitrem postopku je treba sprejeti protimafiis-ko zakonodajo. Slovenska nacionalna desnica - deželni odbor Gorenjske nam je poslal dopis z naslovom Histerija med topovi in maslom, v katerem Zeleni čestitajo vladi Zeleni Slovenije so z javnim pozivom 12. oktobra f>redlagali vladi umik nerazumnega predloga za obdavčitev astnikov avtomobilov. Če bi vlada ta zakon uveljavila, bi to povzročilo naraščanje števila starejših avtomobilov, manjšo porabo neosvinčenega bencina s tem pa večje obremenjevanje okolja, več nesreč, mrtvih in poškodovanih ter splošno škodo Sloveniji. Zeleni zato čestitajo vladi, ker je upoštevala njihov predlog in predlog drugih organizacij, da bo namesto avtomobilov raje obdavčila druge izdelke. Še bolj pa bi bili zadovoljni, če bi biala vlada uspešnejša pri izterjavi davkov, ker potem novih sploh ne bi bilo treba uvajati. med drugim graja "revol^ -narno hujskaštvo in sprevr* , zgražanje Združene liste* ^ obrambim proračunom Sj? jp nije. Lep primer so leta*1 flJ plakati, ki se pojavljajo javnih mestih, na katerih ZfJ^ žena lista odkrito poziva JJ . naj ne dopustijo sprej* obrambnega proračuna v P j dlaganem obsegu. Obrat" ^ izdatki naj bi direktno o8ko« vali blaginjo in zdravje p.r -0 valstva. Ob tem pa se izogiD g analize položaja Slovenije v primerjave obrambnih str os ^ z ostalimi državami. Slove" f narod prepričuje, "naj 51 A zgradi strehe nad glavo, aJI,^0". naj si raje kupi novo pohi"^ V svetu je eden prvih pogoj«' >v povečevanje blagostanja P^, varnost in družbeni kons . Na tem področju Slovenija " jj lastne varnosti ne bo ""V*, bogata in privlačna država- ^ ovniška histerija Združene je v bistvu strah pred njihove oblastniške vsemoc'-m bi v ZL resnično želeli blažjo slovenskemu narodu, bi P'.^ svojih skrivnih kanalov iz tuLjj vrnili ukradeni kapital, zrna"! privilegije svojim izbrance"1 svojim jugobratom, pa v imeli obilo masla in ^ve;sp farni državi, pravi goret\) deželni odbor Slovenske "3Cr<| nalne desnice. • * J.Košnjek GORENJSKI GLAS sni nestrankarski politično-infonnativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega »veta; Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik ^r^-niča: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Kosnjek, Lea Mencinger, Stoian Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto ZaP ^ :j Žalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava u tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, U^JS ml t..l..f.,.> ">11 Q(J\ 11 1 Q1< ,„l,.f... T! \ 1 (.1 I Xj.„„*„:„„____. ... ............I.. ™l..!.PI.;„™m,„li; Vrani t»l»fnn 11U .(/.1 t,. I., f . U c \ 1 1 >; •»AA / M alt «al a.i. t\f ffin '■ i-1 ,. lfl Uredniška politika: neodvisni Valj a vec / Odgovorna urednica:! . ...... ,. * Danica Zavrl-ZIebir, Andrej Zalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava m tuk: MecUa Art, Kranj / Tu^ Ustanovitelj in izdajatelj: / Uredniitvo: Zoisova 1, Kranj, telefon: 211-860,211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleiweisova 16, Kranj, telefon: 218-463, telefaks: (064)215-366 / Mali oglasi: telefon: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročnikih" KRANJ odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 70,00 SIT. anes izredna seja zbora združenega dela Kako rešiti skupščinsko krizo? ^edsednik zbora Bernard Tonejc predlaga ločene seje zbora. Jj50v'jica - Predsednik zbora združenega dela radovljiške j^jjttke skupščine Bernard Tonejc je za danes popoldne '»-lical J£*u>o sejo, na kateri naj bi se dogovorili o nadaljnjem _ no vanj u in ■ tem tudi celotne skupščine. Od dogovora je veliko JJ2J°» ali bodo v občini preprečili skupščinsko krizo in blokado (i^anj.a» do katere bo sicer prišlo, če (po zapletu ob imenovanju ^atelje blejske šole) zbor ne bo več sklepčen. Hfbr združenega dela je na ičijih skupnih zasedanjih JjPpinskih zborov po začetni jjpdepčnosti postal sklepčen • e Potlej, ko so nekatere e*ate s telefonskimi pozivi jr^juej povabili na sejo. Premik zbora Bernard Tonejc HPjj da sta temu kriva pre-delovna zadržanost de-jRov in občutek, da s svojo ^tnostjo na sejah ne morejo ničesar prispevati k izboljšanju razmer v okoljih, ki jih sicer zastopajo. Seje so po mnenju nekaterih delegatov pogosto tudi preveč razvlečene in strankarsko obremenjene, skupščina izgublja čas za malo pomembne zadeve, ob tem pa zastaja uresničevanje nalog zlasti na področu prostorskega urejanja ter pri načrtovanju in izgradnji cestnega omrežja. Ko je skupš- čina na zadnjem zasedanju sklepala o imenovanjr* » vna-telja blejske osnovne šole, so se razmere zaostrile tako, da so nekateri delegati iz protesta zapustili zasedanje in zagrozili, da jih na zasedanja ne bo več. To so storili zato, ker je razprava presegla meje politične dostojnosti in ker skupščina še nikoh doslej ni več kot dve uri razpravljala o gospodarstvu, kot je sicer o kandidatu za ravnatelja. Ker ni realne možnosti, da bi bil zbor na skupnih zasedanjih še kdaj sklepčen, je predsednik zbora za danes popoldne sklical izredno sejo, na kateri naj bi se dogovorili o nadaljnjem delu zbora. Ob tem, da nadomestne volitve delegatov, ki se sej ne udeležujejo, zaradi bližajočih se novih volitev ne bi bue smiselne, predsednik za rešitev skupščinske krize ponuja ločene seje zbora. S tem bi izrazili nestrinjanje s tistimi, ki zbor izrabljajo za uveljavljanje strankarskih interesov, izognili bi se vsiljenim razpravam o zadevah, ki ne prispevajo k napredku, zbor pa bi se lahko bolj poglobljeno lotil vprašanj, ki posredno ali neposredno vplivajo na gospodarske razmere v občini. • C Zaplotnik Volk sit in koza cela Savčani nočejo sedeti na dveh stolih S»J» 10. novembra - Sindikati poslovnega sistema Sava, ki so bili Savi je v sindikat včlanjemh Rezani v dve sindikalni organizaciji, Sindikat kemične, okoli 3000 delavcev), dogovor-j*^vinske in gumarske industrije pri svobodnih sindikatih in v iti pa so se morali tudi o J*j kranjskih sindikatov, so že aprila na svoji skupščini tehtali finančnih obveznostih, če bi J*4 dvema možnostima: ali iz kranjskih sindikatov izstopiti ali pa Savčani potrebovali le del stro-2 njimi povezati le "pogodbeno". kovnih storitev. V kranjskih sindikatih so na spremembo iStatut Sveta kranjskih sindi- stolih. Prepričani so, da je za statuta nedvomno pristali tudi *tov a—1_: —->-J>"^->'"' '■-♦-■»*nA*\nvati v zato, ker finančno ničesar ne izgubijo, ko se Savčani odrečejo polnopravnemu članstvu. Drugi razlog pa je tudi interes nekaterih drugih sindikatov, ki jih moti "dvojno" članstvo v sindikalnih centralah. V kranjskih sindikatih sicer trdijo, da niso centrala, pač pa samostojni območni sindikat, neke vrste zbornica, v katero se povezujejo vseh vrst sindikati, in da Savčani ne razumejo njegovega bistva, sicer bi ne tuhtali o lažni dilemi o dveh stolih.SavČani med drugim omenjajo tudi reprezentativnost sindikatov, zaradi česar je po njihovo tili St 2golj njihove strokovne dodobra razvite strokovne službe. Zato so tudi predlagali, e naj Svet kranjskih sindikatov spremeni svoj statut, v katerem popravno Članstvo. Slednje va odprta tudi možnost "po-;*r pomeni možnost odločan- godbenega" sodelovanji Po dmgi strani pa so za člane ja.Preden je skupščina Sveta ijezujoči sklepi Sveta kranjs- kranjskih sindikatov v sredo J* sindikatov. Glede na to, da sprejela njihovo pobudo, so se ? Savčani člani panožnega savski in kranjski sindikalni «?đ»kata pri svobodnih sindika- funkcionarji o tem temeljito g;, bi se ovbeznosti mogle pomenih. Območnemu sindika-^jučevati, odtod tudi misel, tu kajpak ni vseeno, če izgubijo * sedijo na dveh sindikalnih desetino svojega članstva (v nesmiselno biti član dveh sindikatov. Pravijo tudi, da niso nasprotniki sindikalnega pluralizma, pač pa se ne strinjajo z drobljenjem sindikatov na pra-faktorje, ker to slabi akcijsko moč sindikata. Ob tem primerjajo razdrobljeno sindikalno organiziranost na Slovenskem z nemškimi sindikati, kjer je 98 odstotkov članstva v 15 panož-nih sindikatih, združenih v DBG. O tem so na skupščini kranjskih sindikatov živahno polemizirah, češ da tujih vzorcev ne gre nekritično prenašati v slovenske razmere. Z epilogom o pogodbenem sodelovanju je volk sit in koza cela. Savski sindikat bo poslej branžno povezan s svobodnimi sindikati, funkcionalno s kranjskimi, finančno pa z obema. Tako tudi območni sindikat ničesar ne izgubL • D.Z.ŽJebir Selcami plaz grozi že petič Si bodo pri Bobkovih končno oddahnili? ^ več kot trideset let mineva, odkar se je plaz nad domačijo Pri Bobkovih prvikrat sprožil in prav *toj poteka druga temeljita sanacija. Vzrok je verjetno v izgradnji asfalitrane ceste. 11. novembra - Slabo odvodnjavanje in povečanje količin .-Jo solidarnost v vasi, na občini pa so vse leto odlašali tako, da tje sanacija začela šele pred kratkim, torej po obilnem deževju Ue.sen. Dela sicer dobro napredujejo, vendar nekateri znaki I^nO, da grozi delu vasi prava katastrofa, če sanacija »uuspe in °dtrga še zgornji del hribine. Ko u iT- smo se oglasili pri hiši, ki ^ Prva na udaru" pod plazom, d*o ga poimenovali kar po lj3ačem imenu te domačije d^kov plaz, je bila prva bese-^nienjena zahvali Selčanom gasilcem, ki so lani 6. decenija (torej na dan volitev), ko se {jjj trga) plaz, množično pristopa na pomoč in z velikim v„!r*devaniem oomaeali reše- ter v strahu, da se zgodi še kaj nepredvidenega. Varčevanjem pomagali reše-Hj1 |n usmerjati plaz tako, da 0lstyeno prizadel hiše. Le t^a je, da je bilo zamujeno i^Su$no poletje in se je čakalo p lo mokro jesen, ko se IUjT^Ja opore in odvodnjavan-•*Vaja v tako slabih razmerah Takole nam je pripovedoval 82-letni gospodar Ciril Debeljak: "Prvi plaz smo tu doživeli 3. januarja 1961 in še danes vam ne morem povedati, kako smo se počutili, ko smo skozi okno videli premikajočo se zemljo in na njej velike smreke in druga drevesa, ki so polzela v dolino. Zemlje je naneslo toliko, da smo bili s sosedom poravnanj in le dobro podprta vrata so preprečila, da blato ni vdrlo v hišo. Plaz smo takrat odvozili s konji, kar je trajalo 6 tednov, stroške pa je plačala občina. S sosedom smo se takrat odločili, da izgradimo škapo, ki so jo delali Prekmur-d, jasno pa je, da je nismo armirah. Tako je v jeseni 1964 ■ torej tri leta kasneje - ponovno prišel plaz, ki je polovico škarpe porušil, in nam štirim sosedom ponovno napornih hiše Dela potekajo, za denar se še pogajajo Kot nam je povedal ini. Franc Mohorič, član škofjeloškega izvršnega sveta, odgovoren za infrastrukturo, se je lani za Miklavievo odtrgalo 300 do 400 kubikov zemlje. Že v začetku leta je bil naročen projekt sanacije, ki je bil zgodaj spomla-diizdelan, vendar se je, kljub številnim opozorilom in intervencijam zatikalo pri denarju. Izbira izvajalca del -Podjetja za urejanje hudournikov iz Ljubljane, konec julija, tako še ni pomenilo začetka sanacije, pač pa se je z deli začelo pred štirinajstimi dnevu Prvi del - izgradnja močne dvojne kaste (podpornega zidu sestavljenega iz betonskih elementov) za ustavitev spodnjega dela plazu je zaključena prav v teh dneh, potrebna je še izgradnja koritnic za odvodnjavanje vode s tega pobočja. Neprijetno presenečenje se je pokazalo kmalu po začetku del na zgornji strani, saj pribliino 10 centimetrov široka razpoka kaie, da se je utrgala veliko večja zemljiška masa (po ocenah več kot 2000 kubičnih metrov), zato bo nujno potrebno urediti tudi odvodnjavanje na zgornji strani ter z ilovnatimi mašili preprečiti prodiranje vode v zemljišče. Za dela na spodnji strani plazu je sklenjena pogodba med Izvršnim svetom občine škofja Loka in izvajalcem v vrednosti 4 milijone tolarjev, za nujno sanacijo na zgornji strani, ki naj bi stala pribliino enako, pa se pogajajo na Republiški vodni upravi Slovenije, ki naj bi po prvih obljubah prispevala pribliino polovico stroškov celotne sanacije. in hleve z blatom. Mislili smo, da je s tem s plazovi končano in le zaradi zanesljivosti smo nameravali hrib utrditi s piloti, pa so nam to odsvetovali. Ponovno se je vsulo februarja 1967, vendar smo s preusmeritvijo vode takrat preprečili, da bi zdrselo veliko. Potem je bilo 25 let mir. Lani je bilo ponovno hudo: ko smo se vrnili z volitev, je kmalu popoldne začelo drseti in le več kot 60 vaščanom ter gaslicem se lahko zahvalimo, da ni bilo večje škode. Če ne bi uspeh sproti usmerjati plazu, nam bi zasulo prašiče v svinjaku, in te pomoči jim ne bomo nikdar pozabili. Sedaj se je začela tudi gradnja opore in odvodnjavanja in le žal nam je, da se je toliko odlašalo, pa tudi stroški bodo zato precej višji. Se bolj pa se bojimo, da bi se odtrgal zgornji del, saj se zatr-ganine že kažejo, pri čemer se zgrajena opora verjetno ne bi porušila, pač pa bi šlo vse čez. Vsemu je kriva cesta, po kateri se na ta svet izliva več vode in samo odvod te vode nas lahko reši pred plazovi. Zapišite našo zahvalo vsem, ki so nam lani pomagali, pa tudi občHli in Podjetju za urejanje hudournikov, ki se trudijo, da bi ta hrib uredili!" _ . • S. Zargi Rod Svobodnega Kamnitnika si obeta prelomnico pri delu S Prijatelji do boljšega dela Klub Prijateljev taborništva naj bi omogočil boljše delo škofjeloške taborniške organizacije. škofja Loka, 15. novembra • Na letnem občnem zbora Roda Svobodnega Kamnitnika, kije bil konec preteklega tedna, so izvolili novo vodstvo škofjeloške taborniške organizacije, davno zaslombo za njihovo delo pa si obetajo pri klubu Prijateljev taborništva. Razveseljiv je podatek, da vse več staršev ponovno zaupa svoje otroke mladim vodnikom, zato so se vrste škofjeloške taborniške organizacije začele ponovno širiti. Da bi upravičili zaupanje, je menil novo izvoljeni načelnik Igor Drakuuč, se je potrebno dobro organizirati, in ker brez pomoči starejših pri delovanju take organizacije ne gre, so se odločili organizirati klub Prijateljev taborništva. Vanj naj bi vključili starše otrok, nekdanje tabornike, simpatizerie, pa tudi sponzorje, donatorje in mecene, ki naj bi pomagali pri zagotavljanju opreme za dejavnost, zbiranju potrebnih finančnih sredstev ter se aktivno vključevali pri izvajanju programa. Tak klub pa naj ne bi pomenil le obveznosti vključenih, pač pa tudi priložnost za družabnost, za srečanja, izlete in morda celo taborjenja, hkrati pa zagotovilo, da se ne ponovi "kratek stik", ki je nastal zaradi menjave generacij v preteklosti. Organizirana vključitev nekdanjih tabornikov naj bi tudi preprečila včasih slab vzgled, ki so ga taborništvu dajali nekateri "pretirani veseljaki", saj bi se na tak način natančneje vedelo, kdo pripada tej organizaciji. Letnega občnega zbora so se udeležili v veliki večini mladi taborniki, ki so brez zapletov podprli in izvolili predlagane, nato pa "pohrustali" dobrote, ki so jih pripravile taborniške mame. * Š. Ž. Seja družbenopolitičnega zbora Komu Prešernove plakete? Kranj • Družbenopolitični zbor kranjske občinske skupščine bo na jutrišnji seji razpravljal in sklepal o tem, komu naj bi 3. decembra na slovesnosti ob Prešernovem rojstvu podelili letošnje Prešernove plakete. Skupščinska komisija za odlikovanja in priznanja je na razpis, ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu, prejela štiri predloge za veliko m sedem za malo Prešernovo plaketo. Po tem, ko je o predlogih razpravljala na seji ob koncu oktobra in ko je pridobila še strokovna mnenja, je sklenila predlagati družbenopolitičnemu zboru, da bi podelili le dve veliki Prešernovi plaketi, in sicer mešanemu pevskemu zboru Davorin Jenko iz Cerkelj in Adria duueland bandu. Cerkljanski zbor praznuje 35-letnico delovanja. Med najpomembnejše uspehe šteje nastope na tekmovanju Naša pesem v Mariboru, kjer je prejel srebrno in tri bronaste plakete mesta Maribor. Med kranjskimi zbori je bil na tej prireditvi uspešnejši le APZ France Prešeren, medtem ko ostalim na njej še ni uspelo sodelovati. Adria dbaeland band deluje že petnajst let. Skupina osmih glasbenikov, ki izhaja iz Kranjskega velikega zabavnega orkestra, se posveča klasični jazz glasbi in večno zelenim melodijam in se v konkurenci dixieland skupin lahko pohvali tudi z mednarodnimi nagradami. S projektom Glasba mladini bo pcc. Idla priznane klasike jazza približati tudi mladim, še zlasti srednješolcem. • C.Z. "oU©3EnGLAS TRGOVINA S POHIŠTVOM Sp. Besnlca 81 IZREDNI POPUSTI V NOVEMBRU ZA KUHINJE. POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI Z GARANCIJO Pokličite IT 064/403-871^ December se bliia DARILO: GORENJSKI GLAS Kakorkoli obračamo koledar, so datumi neizprosni- le še mesec in pol je do konca letal Malčki ie razmišljajo o pismu Miklaviu, trgovci pripravljajo novoletno ponudbo, kajti kmalu bo tukaj čas daril. In ko pomalem ie sestavljate spisek, kaj bi komu od znancev, prijateljev, druiinskih članov, poslovnih partnerjev itd. podarili ob Novem letu, Vam ielimo prišepniti izvirno darilo: PODARITE NAROČNINO GORENJSKEGA GLASA ZA LETO 1994!Zadoščalo bo, če pokličete Gorenjski glas (telefon 064/ 211-860 ali 218-463) in se bomo dogovorili. Povedali nam boste le naslov, komu telite podariti naročnino in za koliko čaša, npr. za pol leta ali celo leto 1994. Vse ostalo bomo izpeljali mi v Vašem imenu. Lahko pa nam Vašo ieljo sporočite tudi na naročilnici, ki pa ni namenjena le novoletni obdaritvi, pač pa z njo lahko naročite Gorenjski glas tudi na Vaš naslov. In pri tem boste dobili novoletno darilo: naročnino do konca letošnjega decembra! Naročilnica Nepreklicno naročam GORENJSKI GLAS za najmanj eno leto Ime in priimek............................................................................................. Točen naslov............................................................................................... Pošta (štev.)................................................................................................. Datum: Podpis Naročilnico pošljite na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj Leto turizma Na nedavnem zaključnem sestanku častnega odbora za pripravo turistične prireditve Kmečka ohcet pod Storfičem, ko je bilo kar precej govora in tudi kritičnih besed na račun politike o turizmu, kot prednostni gospodarski dejavnosti v Sloveniji, je bila izrečena tudi pripomba, da Leto turizma v Sloveniji še najbolj kate na "šnops idejo". Gre za obsodbo, ugotovitev, oceno? Vsakega nekaj je v tej pripombi in vsakega nekaj je tudi v današnjem slovenskem turizmu, ki je še vedno opredeljen kot prednostna gospodarska dejavnost, pa čeprav brez resornega ministrstva, podrejeno gospodarstvu. In dokler bo takšno, tako opredeljeno in predvsem obravnavano, kot je, bomo lahko še lep čas ugotavljali ali v pripombah označevali Leto turizma za takšno ali drugačno šnops, hec, poskus... in podobno idejo. Če je turizem opredeljen kot pomembna gospodarska panoga zato, ker prizadevni in vneti turistični delavci po različnih krajih na Gorenjskem prirejajo prireditve, da potem lahko v tej ali oni vasi asfaltirajo cesto, uredijo javno razsvetljavo oziroma gradijo gospodarsko komunalno infrastrukturo, namesto da bi z denarjem širili in bogatili turistično ponudbo in promocijo jutrišnjim gostom, potem se današnji turizem kar dobro razvija. Prepričan pa sem, da fostje in turisti, ki si jih v Sloveniji tako telimo, točno vedo, aj je turistično gospodarstvo in vanj naravnana driavna politika. Nenazadnje je tako, da mora država poskrbeti za infrastrukturo, da bo potem nadgradnja, kar turizem nedvomno je, lahko prinašala (drŽavi) tudi dobiček. • A. Žalar Delavni in iznajdljivi Naklo, 15. novembra - V počastitev 30-letnice obstoja Turističnega društva Naklo so se na kulturn- zabavni prireditvi v petek, 12. novembra, v Domu kulture predstavili cerkveni mešani pevski zbor pod vodstvom Valentina Zelnika, mešani pevski zbor Naklo pod vodstvom Maje Skrjanc, ženski zbor Strahinjke, otroški zbor pod vodstvom Marka Kavčiča in turistični podmladek osnovne šole Naklo pod mentorstvom Mare Črndec, recitatorka Jasna Zupan, povezovalec programa Jože Mohorič in v družabnem delu Trio tri Mirana Potočnika. Na prireditvi v petek so podelili tudi priznanja Glas Nakla v svet. Podelili so štiri srebrne in tri bronaste značke Turistične zveze Slovenije prizadevnim turističnim delavcem, društvo pa je podelilo 77 priznanj za delo v društvu, zunanjim strokovnim sodelavcem, za urejene kmetije, vrtove hiš, gostišča, lokale in objekte. Prvič so priznanja društva podelili zaslužnim za promocijo Nakla in sicer Društvu upokojencev, Gasilskemu društvu, zbiratelju narodne dediščine in starin Antonu Grašiču, Kinološkemu društvu, svetovnemu popotniku in pisatelju Tomu Križnarju, državnemu in svetovnemu prvaku v padalstvu Branku Mirtu, Nogometnemu klubu Živila Naklo, osnovni šoli, Kvintetu Prijatelji Strahinj, Jožetu Zorcu, ministrici za delo Jožici Puhar, predsedniku KS Ivanu Štularju, vaškim pevkam iz Strahinja, slikarki Luciji Subic, mojstru v oblikovanju kamna Borisu Udovču, Vokalnemu kvintetu Gorenjci, kiparji in lesorezu Janezu Vovku, turističnemu delavcu Branetu Zadni-karju in glasbeniku ter skladatelju Valentinu Zelniku. "Glavni namen za ustanovitev društva pred 30 leti je bilo urejeno in čisto okolje in nuđenje prenočitev tujcem, ki so prihajali po cesti skozi Naklo. Tako je bilo včasih v Naklem 160 turističnih postelj. Po izgradnji avtoceste je zanimanje za turistične sobe upadlo (zdaj jih je še 60), vendar pa društvo deluje na kulturnem, športnem in drugih področjih. Ze dve leti Ea pripravlja tudi Srečanja Naklanccv," je med drugim v roniki povedala predsednica TD Mara Črnilec. Čestitkam pa se je ob praznovanju 30-letnice Naklanskega Turističnega društva pridružil tudi tajnik Turistične zveze Slovenije g. Šoster. • D. Papler 91 inštalacije razpisuje po sklepu delavskega sveta Kidričeva c. 55 JAVNO DRAŽBO za prodajo ENOSOBNEGA VSELJIVEGA STANOVANJA v velikosti 17,70 m.2, Groharjevo naselje 4, škofja Loka. Objekt leži na parceli št. 434 in je vpisan pod vložno št. 567, k.o. Stara Loka. Izklicna cena je 1.321.727,00 SIT. Javna dražba bo 2. decembra 1993 ob 12. uri na sedežu podjetja, Kidričeva c. 55 v škofji Loki. Ogled stanovanja je možen po predhodnem dogovoru po telefonu 064/631-271, kjer lahko dobite podrobnejše informacije. Vsak udeleženec mora pred začetkom dražbe vplačati varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun št. 51510-601-11170. Podrobnejša pravila dražbe bodo razglašena neposredno pred začetkom. Slovesna sklenitev praznovanja v Žireh Odprli pet kilometrov urejenih cest Potem ko so za krajevni praznik 23. oktobra dobili nov zdravstveni dom, so v nedelj praznovanje sklenili v Novi vasi z odprtjem ceste v Melcovo grapo in v Račevi v Snopk°y dolino. Žiri, 15. novembra - Zares lep konec letošnjega praznovanja so si v nedeljo v krajevni skupnosti Žiri "prihranili" ob letošnjem krajevnem prazniku. Potem ko so na začetku dobili težko in dolgo pričakovani novi zdravstveni dom, so na Martinovo nedeljo popoldne odprli še 4.127 metrov dolgo cesto po Melcovi grapi v Žirovski vrh in kilometer dolgo v Snopkovo dolino. Obe je odprl predsednik občinske skupščine Škofja Loka Peter Hawlina, blagoslovil pa z žirovskim župnikom Janezom Šilarjem pater Tako programsko bogatega leta v krajevni skupnosti Žiri v vodstvu na začetku leta niso pričakovali. Takrat pravzaprav še pomisliti niso upali, da se bo na področju komunalne infra- doma. Potem pa so že aprila na Selo za 29 hiš zgradili vodovod. Položili so skoraj dva kilometra cevi od Dobračeve do rezervoarja. Člani vodne skupnosti so prispevali 2 mili- Obe cesti je skupaj z žirovskim župnikom Janezom Silarjem blagoslovil pater Pavle Košir. strukture dogajalo letos kaj posebno nenavadnega oziroma velikega. Pričakovali so sicer dograditev zdravstvenega jona tolarjev, opravili pa so tudi več kot 2000 ur. Pomagali pa so jim še Etiketa, Alpina, Polbc in Mercator KGZ Sloga. Komu- Turistično društvo Železniki Uredili so turistični prostor Železniki, 12. novembra - V stavbi nasproti cerkve v Železnikih, v kateri so med drugim tudi prostori krajevne skupnosti, so v petek zvečer slovesno odprli prostor Turističnega društva Železniki. Kot je ob otvoritvi poudaril pobudnik in predsednik Franci Žaberl, je to začetek za razširitev dejavnosti in pripadnosti za uresničitev turističnih želja v kraju in za razširitev znane čipke iz Železnikov. Prostor je odprla najstarejša krajanka in nekdanja "kustosinja" v muzeju v Železnikih Tonika Ramovš, ki bo januarja prihodnje leto stara 89 let, a še vedno kleklja. O ureditvi tega večnamenskega da bi turistična dejavnost po-prostora so v društvu začeli novno zaživela. Sodelovali razmišljati že pred letom in bomo skupaj z roko v roki," je pol. "Po letošnjem Čipkars- napovedal v.d. predsednika Mu- Zavzeti za svojo čipko so turistični delavci v Železnikih v petek zvečer ponosno odprli svoj prostor. kem dnevu in spodbudi v vodstvu KS pa smo se lotih preurejevalnih del. Ne glede na denacionalizacijski postopek smo se odločili. Bomo pa plačevali najemnino, če bo treba. Smo pa na ta način dobili svojo pisarno, v njem bomo imeli srečanja ob zims-mih večerih in učenje kleklanja, prodajno galerijo s čipkami in domaČimi spominki," je po otvoritvi razlagala tajnica društva Anči Trojar. Prostor bo zdaj odprt ob sredah in četrtkih od 14. do 17. ure in ob sobotah od 9. do 12. ure. Sicer pa imajo turistični delavci Železnikov (v društvu je 42 klekljane) podporo tudi v Muzeju. "Včasih so se Železniki enačili s Tržičem, Cerkljami, Kropo, Šenčurjem, Idrijo. Zdaj smo lepo oživili Čipkarsko prireditev in v Muzeju si prav tako prizadevamo, žeja v Železnikih Matevž Trojar. Skupno pa je bilo ob otvoritvi prostora prepričanje številnih udeležencev, med katerimi je bil tudi predsednik izvršnega sveta Škofja Loka Vincencij Demšar, da čipkarska dejavnost v Železnikih oživlja, predvsem pa ne bo pozabljena. Pred nedavnim so v Ljubljani na mednarodnem srečanju predstavili čipko iz Železnikov. "Udeležncem srečanja iz različnih držav smo podarili 150 naših čipk, sicer pa," kot je pojasnil v. d. predsednika TD Stane Pokora, "je v šoli kleklanja pod vodstvom Mojce Jemc v Škofji Loki 24 deklet, posebej pa se šolata, za kasnejše učenje mladih, dve mladi domačinki iz Železnikov." • A. Žalar Janez Kosmač Tako cesto po Melcovi grapi (na sliki) kot v Snopkovo odprl predsednik občinske skupščine Peter Hawuna. nalno podjetje Škofja Loka je razen tega vključilo v sistem tudi zajetje pri Mlinarju v Novi vasi in nenazadnje so ob zgrajenem telefonskem omrežju dobili tudi 30 telefonskih priključkov. "V začetku julija pa smo se lotih rekonstrukcije dveh pomembnih cest in sicer po Melcovi grapi v Žirovski vrh in v Snopkovo dolino. Najprej smo nameravali urediti polovico ceste po Melcovi grapi. Pa se nam je uspelo sporazumeti z SGP Primorje Ajdovščina in VGP Kranj, da dela letos v celoti dokončamo. Veliko so prispevali z delom tudi krajani, občinski proračun pa je ''pokril" tako zastavljen program. In tako imamo zdaj urejeno cesto po Melcovi grapi v Žirovski vrh (4.127 metrov ceste) in okrog kilometer dolg odsek po Snop-kovi dolini," je zadovoljen ob otvoritvi v nedeljo popoldne povedal predsednik gospodarske komisije v svetu KS Žiri Janez Kosmač. Praznično razpoloženje, ki so ga podkrepili godbeniki Alpine Žin, se je najprej začelo v Novi vasi, ko so odprli cesto po Melcovi grapi, nadaljevalo pa se je takoj po otvoritvi še v Račevi, kjer je prav tako predsednik občinske skupščine Peter Hawlina, svečanosti pa se je udeležil tudi predsednik IS Vincencij Demšar, odprl še cesto po Snopkovi dolini. Za slednjo, je predsednik gospodarske komisije Janez Kosmač poudaril, da ni bila nič manj zahtevna, čeprav krajša, saj je VGP ob pomoči in sodelovanju krajanov moralo zgraditi več t i»y °Žir " *® " M 8orenJ8'10 podružnico Društva za zdravje srca in \Jz*t* J\ C/£~~^ - tehnični pregledi motornih vozil OGLAS Zasebna praksa si počasi utira pot Zobozdravniki zbirajo pogum Dosedanje izkušnje kaiejo, da v zasebni zdravniški praksi najtežje začnejo zobozdravniki. Na Gorenjskem je bil na seznamu zasebnikov, ki imajo sklenjeno pogodbo z zavarovalnico, še donedavna en sam zobozdravnik, znanih pa je še nekaj posameznikov, ki svojo prakso gradijo na samoplačnikih. Pogoji sodelovanja z zavarovalnico so precej težki, sodeč po pripovedih tistih, ki bi radi med zasebnike, pa jim materialne okoliščine niso preveč prijazne. Poleg tega je premalo stimulativna, saj jim ob priznavanju enake cene storitev kot javnim zavodom v zasebnem delu ne obeta posebnega zaslužka. Pacient je doslej v zobozdravstvu lahko izbiral med dvema možnostima: med javnim zavodom, kjer je bila neznanska čakalna doba, storitev pa je bilo v veliki meri vendarle treba plačati, in med obiskom zobozdravnikove "črne" ordinacije, kjer se je cena storitve določala praviloma v tuji valuti. Z uvajanjem uradne zasebne prakse bodo možnosti tri. Še vedno bo na izbiro zobozdravnik v javnem zavodu, le da se bo nemara ob večji konkurenci za pacienta bolj potrudil. Pri zasebniku, ki bo delal po pogodbi z zavarovalnico, bodo pacientu jamčili storitev za enako ceno, kot bi je bil deležen v javnem zavodu. Kdor pa si bo lahko privoščil praviloma dražjega zasebnika, ki dela brez zaslombe zavarovalnice, bo pač plačal, kot je že doslej. Če se zobozdravnikom, ki se odločajo za zasebno prakso z zavarovalnico ob sebi, že ne kaže poseben zaslužek, jih je treba k odločilnemu koraku spodbuditi drugače. V gorenjskem zdravstvu bi jim radi pot v zasebne vode olajšali z najemom prostorov v javnem zavodu. Kot pravijo v Kranju, bi radi privatizirali odraslo zobozdravstvo in laboratorije, medtem ko bi otroško zobozdravstvo in preventiva ostala v javni službi. Zasebni zobozdravniki bi lahko najeli zobne ordinacije v zdravstvenih domovih, o čemer imajo na Gorenjskem naposled tudi načelni pristanek občin, ki so lastniki teh zavodov. Pogoje najema morajo kajpada še dodelati in poenotiti, da bi se ne ponovila zgodba, Kakršno poznamo iz kranjske porodnišnice. Tudi o tem se še pogovarjajo, kaj storiti s sestrami. Jih bodo zobozdravniki zaposlili pri sebi, ko pojdejo na svoje, ali bodo postale "tehnološki presežki"? Kakšen bo odnos do matične ustanove, pod kakšnimi pogoji bodo zasebniki uporabljali laboratorij, zobno tehniko in druge nepogrešljive storitve? V kranjskem zobozdravstvu denimo, kjer se za zasebno prakso po novem letu odločajo štirje zdravniki, pogrešajo navodil ministrstva za zdravstvo, pa tudi zavarovalnice. Bo moral vsak zavod zase na novo odkrivati pravila igre? Po novem letu torej že lahko pričakujemo zasebno ponudbo pod streho javnega zobozdravstvenega zavoda. Znotraj ustanove bo najbrž nekaj nelagodja, ker se bo primerjalo zasebno in javno, vendar bo te vrste konkurenca slednjemu nedvomno v prid. Za zasebnika ne dvomimo: delati bo moral dobro, če bo hotel pridobiti paciente, in delati bo moral z maksimalnim izkoristkom časa, kajti najem prostora in opreme bo moral pokriti s svojim delom. • D. Z. Žlebir Brezposelni ne bodo ob zakonsko zajamčene pravice Kranj, 16. novembra - Ko se je republiški zavod za zaposlovanje znašel v težkem likvidnostnem položaju, ker mu je proračun namenil za 2,5 milijarde tolarjev manj denarja, kot bi ga potreboval, se je pojavila bojazen, da bodo tudi brezposelni ob svoje pravice. To vprašanje je na seji gorenjskih svobodnih sindikatov postavil tudi Franci štular v imenu nekdanjih delavcev ZLITA, ki so se po stečaju znašli na zavodu za zaposlovanje. Zanimalo ga je, ali denar zanje bo in koliko časa. Mag. Franc Belčič z območne enote zavoda za zaposlovanje v Kranju mu je pojasnil, da bo zakonsko zajamčeno izplačilo nadomestil in denarnih pomoči še potekalo, prav tako tudi republiških štipendij. Ostali programi, ki niso zakonsko zajamčeni, pa bodo začasno skrčeni. Gre za programe aktivne politike zaposlovanja, kamor sodijo subvencioniranje pripravništva, priprava na zaposlitev, izobraževanje brezposelnih, pomoč pri samozaposlitvi, javna dela in neposredna pomoč delodajalcem ob reševanju tehnoloških presežkov, denimo doplačevanje dokupa zavarovalne dobe ali pa prekvalifikacije in usposabljanje odvečnih delavcev. • D. Z. Center za socialno delo Kranj slavi 30 let Kranj, 16. novembra - Center za socialno delo v Kranju te dni praznuje 30 let dela. Okroglo obletnico bodo počastili s prireditvijo, ki bo danes ob 10. uri v hotelu Kokra na Brdu. Uvodoma bodo pozdravili goste, jim nato orisali razvoj centra od začetka do danes, na koncu pa podelili tudi priznanja, ki so si jih z zvestim delom prislužili centrovi sodelavci. • D. Ž. Sto delovnih dovoljenj tujcem Kranj, 16. novembra - Na Gorenjskem so septembra izdali sto delovnih dovoljenj za tujce, za katere so zaprosili delodajalci, sporočajo z območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje v Kranju. Največ so jih izdali delodajalcem v kranjski in radovljiški občini. Sicer pa ima po septembrskih podatkih na Gorenjskem 2829 tujcev veljavna osebna delovna dovoljenja, od tega 1417 za nedoločen čas. Največ jih je najti v kranjski in jeseniški občini. 1375 pa je bilo konec septembra veljavnih delovnih dovoljenj na vlogo delodajalcev, od tega nekaj manj kot polovico v kranjski občini. • D. Ž. 68290 Sevnica, Slovenija, Hermanova 1 p.p. 9 Od 26. julija dalje se ne imenujemo večJUGOTANIN, ampak TANIN SEVNICA, spremenili smo tudi telefonske številke, naš proizvodni program pa je ostal enak. Še vedno odkupujemo LES PRAVNEGA KOSTANJA za predelavo v tanin. Vse podrobnejše imformacije lahko dobite na našem naslovu - TANIN SEVNICA. Hermanova 1, oziroma po telefonu 0608-41-349, les pa lahko pripeljete vsak dan med 6. in 15. nmm KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Industrijska tekstilna dediščina Gorenjske. V Prešernovi hiši razstavlja akademski slikar Vinko /usek slike, kipe in ambient. V galeriji Pungart razstavlja Maja Drakslar likovna dela pod naslovom Ob vodi. V galeriji Senk v Britofu razstavlja Jote Tisnikar. V avli Elektro Gorenjske Kranj na Primskovem razstavlja slike Savo Stranjačevič. ŠKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ponedeljka. V galeriji ZKO-Knjižnica je na ogled razstava ilustracij slikarja in ilustratorja Gvidona Birolle (1881-1963). V galeriji Fara je na ogled prodajna razstava starinskega pohištva. TRŽIČ - V Jožefovi dvorani razstavlja skulpture akademski kipar Cene Ribnikar, slike pa slikar Vinko Tušek. KAMNIK - V kavarni Veronika razstavlja slike Ciril Hočevar. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču Kranj bodo danes, v torek, ob 19.30 ponovili satirično Komedijo Igorja Torkarja REVIZOR 93 - za abonma modri, konto in izven. Jutri, v sredo, bodo predstavo REVIZOR 93 ponovili za abonma rumeni, konto in izven. KRANJ: LITERARNI VEČER - V knjižnici Gimnazije Kranj bo jutri, v sredo, ob 18. uri literarni večer kranjskih gimnazijcev. RADOVLJICA: HAVAJI ■ V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 Marjan Marinšek ob glasbi in diapozitivih predstavil Havaje. LJUBLJANA: POTOPISNO PREDAVANJE - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad), Celovška 23, bo jutri, v sredo, ob 19. uri Blaž Piska v avdiovizualnem predavanju predstavil popotovanje po Indoneziji - 1. del. JESENICE: PREDAVANJE - V zgornji dvorani Kosove graščine bo v četrtek, 18. novembra, ob 18. uri dr. Ernest Faninger predaval o pomenu Zoisov za slovensko zgodovino. V petek, 19. novembra, ob 19. uri pa bo na sporedu predavanje ob diapozitivih S poti po Nepalu. ŠKOFJA LOKA: KOMEDIJA - Na Loškem odru bodo v petek, 19. novembra, ob 19.30 ponovili komedijo Josepha Kessclringa ARZENJK IN STARE ČIPKE v režiji Marjana Bevka - za izven. V soboto, 20. novembra, ob 19.30 pa bodo komedijo ponovili prav tako za izven. BLED: RAZSTAVA - V hotelu Astoria bodo v četrtek, 18. novembra, ob 19. uri odprli razstavo akad. slikarja Martina Bizjaka. Umetnika bo predstavil Lojze Adamlje, akademski grafik. |H KRANJ: MATINEJA - V Ragtime klubu, y Sejmišče 2, bo v okviru sobotne matineje ZKO predstava IMA VEDNO PRAV, ki jo bo odigrala skupina KUD OŠ Trboje - Modra vrtnica. ŠKOFJA LOKA: FOTOGRAFIJE - V avli LB Škofja Loka razstavlja Janez Pipan serijo dokumentarne fotografije Loka 93, fotozapis obiska Olge Havel in Štefke Kučan v Škofji Loki. _Razstava v Jožefovi dvorani_ OLESENELI CVET Tržič - V Jožefovi dvorani je te dni na ogled razstava del akad. kiparja Ceneta Ribnikarja in slikarja Vinka Hlebša pod skupnim naslovom Oleseneli cvet. Beseda o dveh umetnikih, ki sta se v preteklosti že neštetokrat predstavila tako intimni tržiški kot tudi širši publiki, je beseda o avtorjih zanimivih razsežnostih. Naj je bila to njuna osebna, tekoča razstava iz letnega programa ah pa širše zasnovan portret, vedno sta vzbudila precejšnje zanimanje. Kipar Cene Ribnikar udejanja svojo hojo v lesu z nezmotljivo vizijo discipliniranega in trdno verziranega umetnika. Ničesar ne prepušča naključju: misli, občutja in spoznanja njegovih lesenih plasti delujejo urejeno, zgoščeno in hkrati, kljub veliki premišlje-nosti, toplo človeško. Med sodobnimi kiparji na Slovenskem jih tačas ni veliko, ki bi znali lesu vdihniti toliko izrazne moči. Ribnikarjeve plastike kipijo k površini in v njih se poraja tolikšna eleganca, kot jo premore le žlahtnost Carrare. Slikar Vinko Hlebš je mojster širokega platna. Vanj projicira bežne in drobne prebliske tihožitij iz mikrokozmosa. Vsak dan gre mimo čudes, ki se ponujajo v drobnem cvetu. Motivni svet Vinka Hlebša je ena od razsežnosti umetniške izpovedi. Fantastična resničnost sveta rastlin pa je na platna prenesena na svojevrsten način. Kot na secirano zelenilo polaga cvet za cvetom, plod za plodom. Le-ti živijo sami za sebe kot otrple priče resnice o življenju. Zakaj Oleseneli cvet? Resnica njune izpovedi je kot izklesana in naslikana podoba. Oba hkrati sta ujeta v olesenelem cvetu. OSEM LUTKOVNIH IGRIC Jesenice - Lutkarska dejavnost je že šest let sestavni del Glasbene mladine Jesenice, katere prvotna dejavnost od 1976 leta dalje je organizacija glasbenih prireditev na precejšnjem delu gorenjskega območja. In ker je lutkarska skupina v zadnjih letih ostala zares homogen in uspešen ansambel, se je spomladi tudi formalno organizirala kot samostojna enota. Vrtčevski in osnovnošolski publiki posreduje številne predstave in ure pravljic, v katerih je vedno tudi veliko glasbe. Lutkovno gledališče letno pripravi tri premiere, ponavlja pa tudi vse uspešne predstave predhodnih let - tako se na primer trenutno mlademu občinstvu predstavlja s kar osmimi lutkovnimi igricami. Da bi svoj status formalno kar najbolj uredili in utrdili, so imeli aktivni člani Glasbene mladine Jesenice po petkovi predstavi Bikca Ferdinanda občini zbor, na katerem so potrdili svoj finančni načrt (enega za Glasbeno mladino in drugega za Lutkovno gledališče) ter sklenili, da stari statut nadomestijo z novimi Pravih GMJ: Izvolili so tudi člane upravnega in nadzornega odbora ter disciplinske komisije. Lutkovno gledališče GMJ si je v zadnjem času pridobilo precej kvalitetnih stalnih sodelavcev in vrata njihovega stalnega prostora v kulturnem domu na Hrušici bodo tudi v prihodnosti široko odprta tako novim strokovnim sodelavcem kot publiki Gorenjske, drugih slovenskih pokrajin in slovenskim manjšinam v zamejstvu. • Miljam Novak Zaključeni Čufarjevi dnevi '93 NASMEJANI GLEDALIŠKI FESTIVAL Z uprizoritvijo Vaj v slogu Gledališča Tone Čufar in podelitvijo občinskih priznanj za delo na kulturnem področju Čufarjevih plaket in diplom - so se v soboto na Jesenicah končali letošnji Čufarjevi dnevi. Letošnji program Čufarjevih dnevov je bil vsekakor uglašen na vesele tone. To velja seveda tako za lutkovne predstave, letos jih je bilo šest, pri predstavah za odrasle pa so sodelujoče skupine amaterskih gledališč prav tako predlagale za nastop komedijo, kabaret, sploh predstave, ki naj nasmejejo občinstvo. Letošnji gledališki festival je obdržal okvire, ki so postopoma nastajali v preteklih letih: to pa pomeni, da so sestavni del festivala tudi lutkovne predstave in tudi otroška predstava. To zadnjo je sicer predstavilo poklicno gledališče Studiobuehne iz Beljaka, ki je lani sodelovalo s predstavo za odrasle. "To, da na Čufarjevih dnevih sodeluje tudi poklicno gledališče, ni nič izjemnega; sodi pač v zamisel, ki se je začela rojevati pred časom, da namreč jeseniški festival povezuje tudi gledališko ustvarjalnost na Kor- oškem in to s predstavami v slovenskem in nemškem jeziku," je povedala Alenka Bole Čufarjeve plakete in diplome Plakete so prejeli: Evgen GUŠTIN - za kvalitetno likovno ustvarjanje in dolgoletno in uspešno delovanje v klubu Dolik. Klemen KOŠIR - za igralske dosežke v Gledališču Toneta Čufarja in v Lutkovnem gledališču Dane ŠKERL - za uspešno petnajstletno strokovno vodenje Moškega pevskega zbora Marjan Vodopivec Kranjska Gora Diplome so prejeli: Glasbena mladina Jesenice - za uspešno organizacijo glasbenih prireditev in za ustanovitev Lutkovnega gledališča Štefi Muhar - za dvajsetletno vodenje kronike Pihalnega orkestra jeseniških železarjev in scensko organizacijski prispevek novoletnim koncertom. Hilda Zidar - za dolgoletno delovanje v pevskih zborih in v ZKO Jesenice Ženski pevski zbor Društva upokojencev Javornik Koroška Bela - za desetletni jubilej RAZNOLIK LIKOVNI USTVARJALEC V Galeriji Prešernove hiše v Kranju se na samostojni razstavi predstavlja akademski slikar Vinko Tušek. Dela Vinka Tuška so bila v mesecu oktobru na ogled tudi na razstavi skupine Neokonstruktivistov (1968 - 1972), ki so je pripravila Mestna galerija v Ljubljani, Skupini se je umetnik sicer Eridružil leta 1969 kot zadnji - poleg Vinka Tuška so bili v njej še >ragica Čadež, Tone Lapajne, Drago Hrvački, Dušan Tršar in Slavko Tihec, a prava njemu je pripadlo posebno mesto, saj je s svojimi v okvirih Neokonstruktivizma nastalimi umetniškimi izdelki poskušal najizraziteje posegati v okolje. Tako je že leta 1969 z mostu nad kanjonom reke Kokre obesil 15 metrov dolgo gibljivo plastiko (mobil), leta 1970 pa je na skupni razstavi s Henrikom Marchlom in Markom Pogačnikom v atriju upraave muzeja v Kranju predstavil prvi likovni ambient na Slovenskem. Ta Tuškov prvi ambient ie bil nadvse preprost. Sestavljen je bil iz visečih pravokotnih platnenih zaslonov, ki so bili s svojo postavitvijo vezano na soudeležbo obiskovalcev kot tudi na vpliv narave (zasloni so se gibali pod vplivom vetra). Mnogo zahtevnejši so bili umetnikovi naslednji ambientalni projekti, ki jih je predstavljal na razstavah v Ljubljani, Novem Sadu, Celovcu, Kranju in še drugje. Na to zanimivo smer svojega ustvarjanja je Vinko Tušek opozoril tudi na tokratni razstavi v Kranju, saj je v kletnem razstavišču Prešernove hiše na ogled umetnikov ambient, naslovljen "Sprehod skozi sliko" iz leta 1985, ki je svojo prvotno Eostavitev doživel v Galeriji Loškega gradu in Galeriji ZDSLU v jubljani. Vinka Tuška je tudi pri pripravi tega ambienta vodila želja po intenzivni komunikaciji z gledalcem, zato ga je zasnoval kot svojevrstno sliko v prostoru. Kot se na primer z očesom sprehajamo po dvodimenzionalni površini neke slike, tako obiskovalci luškove razsave s svojo fizično prisotnostjo lahko vstopijo v sliko samo ter se sprehodijo mimo razobešenih poslikanih kosov papirja raznovrstnih oblik, ki skupaj tvorijo eno samo likovno delo - likovni ambient. Tudi slikarstvo Vinka Tuška je na logičen način povezano z okoljem. V predstavljene najnovejše slike je namreč vključeval celo skrito podobo domišljijskega urbanega arhitekturnega ambienta, njegovega tlorisa, fantastične pokrajine itd. Naravi predstavljenega motiva je prilagajal tudi slikovni nosilec, ki pogosti ni več pravokoten, temveč sledi upodobljenim formam. V pritličnih prostorih Prešernove galerije je Vinko Tušek poleg najnovejših slik predstavil tudi likovne objekte - svojevrstne poslikane plastike. Združevanje različnih likovnih zvrsti - pri objektih gre npr. za poenostavljene kiparske oblike, ki so sprejele nase najznačilnejši slikarski element; barvo - je ena izmed značilnosti umetnikovega ustvarjanja, saj namreč meni, da so si vsa likovna sredstva in vse zvrsti, od slikarstva, grafike, risbe, objektov in ambientov, enakovredna, če služijo svojemu namenu na poti k določenemu likovnemu cilju. • Damir Globočnik Čufarjevi nagrajenci - Letošnja občinska priznanja za delo v kulturi je trem dobitnikom Čufarjevih plaket in štirim dobitnikom diplom podelil dr. Božidar Brudar, predsednik Skupščine občine Jesenice Vrabec, članica organizacijskega odbora Čufarjevih dnevov in direktorica jeseniškega gledališča. Sicer pa ostaja krog gledaliških skupin, ki sodelujejo na jeseniškem gledališkem festivalu več ah manj stalen. Tako kot že vsa leta doslej sodeluje na festivalu ljubljansko Šentjakobsko gledališče, KUD Zarja Trnovlje in seveda tudi domače Gledališče Tone Čufar, poleg njih pa je gost festivala tudi Loški oder. Letos sta se tem gledališkim skupinam pridružila še javorniška gledališka skupina Gledališče Aksa in pa gledališka skupina iz Borovelj. "Z vključevanjem koroških gledaliških skupin bi radi pokazali celovitejši gledališki utrip s te in one strani Karavank, saj gre končno za enoten slovenski kulturni prostor. Pri tem pa si prizadevamo v program vključiti vsakokrat drugo gledališko liških krajih, kjer so bile fes»" valske predstave, na ugode odmev. Pričakujemo pa," ) dejala Alenka Bole Vrag: "da se bo koroški gledali»£ prostor odprl tudi za nastop* skupin s te strani meje; najp^ mernejše bi bile lutkovne Pfe_ dstave, ki tudi nem5", govorečemu občinstvu niso J11' kakršna jezikovna pregrada. Jeseniški gledališki festival se je letos še bolj kot prejšnja W£ iz samega centra preselil tu4l!!e odre po drugih krajih jeseni** občine: na Hrušico v dvoran^ Lutkovnega gledališča G**! Kulturni dom na Dovjem, Zabreznico, tudi v dvorani^ Glasbene šole Jesenice. Naj način ne prihaja le gledali^ bližje občinstvu, pač pa j"1 takšen način tudi organi*8' cijske prednosti, saj se je * tako v razmeroma kratke^ času še ne celega tedna lah* zvrstilo kar trinajst predstav. Čeprav je bilo običajno & Čufarjeve dneve, da jih r jeseniško gledališče sklenilo * novo premiero, pa je ta navad8 letos doživela sprememb0' (Sprememba je bila tudi predstavo Šentjakobskega gle' dališča, ki je zaradi bolezni v ansamblu namesto Molieroveg3 Georgea Dandina zaigralo Filip se mu je utrgal češke dramah' čarke Flugove.) Premiera v Gledališču Toneta Čufarja seveda bo, saj so načrtovanj predstavo Ravja Coonevja P°* varjeno zaradi obveznosti rezi' serja Mirana Kende v PfC' šernovem gledališču le prest?' vili v naslednji mesec. V P*1' hodnje pa Gledališče ToJJ Čufar predlaga, da bi s Pre' miero domačega gledali*0, odprli Čufarjeve dneve. To D skupino in s tem seznaniti naše bila obenem tudi priložnost i gledališko občinstvo z gledališ- domačo gledališko skupino, d kimi dogodki na Koroškem. Po lahko nemoteno spremlja P1** vseh dosedanjih odmevih se zdi, da je taka programska usmeritev Čufarjevih dnevov naletela na Jesenicah in seveda v oko- dstave drugih gledališč tO*! seznanja z gledališkimi dose**J igralskih kolegov. • Lea M*"* cinger, foto: Janez Pelko Nove knjige SLOVENSKA NAREČJA Ljubljana - Založba Mladinska knjiga je na slovenskem knji^f10 sejmu predstavila knjižni projekt Slovenska narečja avtorja dr* Tineta Logarja. Slovenska narečja izhajajo v okviru zbirke jezikovnih tečajev Cicero. Projekt Slovenska narečja po besedah urednika Mihe Ma*fj* zajema vse tisto, kar izginja v stiku s tujimi jeziki in javnimi me 'r Zato je avtor dr. Logar v drugi izpopolnjeni izdaji (prva je izleta 1975) zbral več kot 40 narečij in izrazitejših slovens*> tovorov, ki jih bomo v novi obliki ne le prebrali, temveč na štn*S asetah tudi slišali. Knjigi in kasetam je priložen tudi zemlje^* slovenskih narečnih področij, vse skupaj pa bo lahko v v.e'lL pomoč učiteljem slovenskega jezika v šolah, študentom slavisti* in sploh vsem, ki jih zanima slovenski jezik v vsej svoji prestrosti barvitosti. • M. A BOŽIČNE PESMI ZA OTROKE Komplet slikanice in kasete z naslovom Take božične skladatelj Janeza Bitenca so pred dnevi predstavili na slovenskem knjiznC sejmu. __ Janež Bitenc je avtor tako glasbe kot tudi besedil desetjjj božičnih pesmi zbranih v glasbeni slikanici. Po avtorjevi razlagi ^ pesmi nastale iz spominov na božične noči, ki jih je kot otr preživljal v preprostem, a toplem domu. Prijetne celostrans . ilustracije za preproste pesmi o Jezusovem rojstvu, sveti druzj ' pastircih in treh kraljih so delo akademske slikarke Jel.: Reichman. Obzorja. Božične M. A. pesmi so izšle pri mariborski Zalo«1" /as GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Janez Drnovšek med stanovskimi kolegi na seminarju slovenskih ekonomistov Plače prehitre, trd oreh pokojnine predsednik vlade je napovedal ukrepe za znižanje obrestnih mer, saj tudi sam ni verjel v "ančni sporazum. Jed, 13. novembra - Zveza ekonomistov Slovenije je pripravila r strokovno izobraževalni seminar ekonomistov, ki je potekal J* dni, udeležilo se ga je priblino 300 slovenskih ekonomistov. !i ed stanovske kolege je prišel tudi predsednik slovenske vlade ti "*ancz Drnovšek, ki je spregovoril o aktualnih problemih **oče ekonomske in razvojne politike Slovenije in med drugim 'Povedal zmanjšanje javne porabe v prihodnjem letu, kjer so trd reh pokojnine in trdnejše kolektivne pogodbe, saj so plače resen 'r°blcm, vendar vlada o njihovi ponovni zamrznitvi še ne ^•nišlja. prevelika, ukrepi vlade bodo odvisni do tega, kaj se bo dogajalo prihodnji mesec. Vlada bo za prihodnje leto skušala doseči sporazum o socialni stabilnosti in z njegovo pomočjo vzdržnost pri plačah v prihodnem letu. Realno naj bi padle za 4-odstotne, vendar plač ne bi bilo potrebno nominalno zmanjšati, saj naj bi do tolikšnega realnega padca prišlo zaradi prenosov iz leta v leto. Vzdržnost pri plačah bo vlada skušala doseči zlasti v javnem sektorju, kjer na plače lahko vpliva. V gospodarstvu pa naj bi kolektivne pogodbe postale bolj trdne, spoštovane potemtakem tudi s pomočjo sankcij. Prihodnje leto naj bi vlada z r^anjšanjem javne porabe raz-J^menila gospodarstvo in tako P°večala njegovo konkurenčno Posobnost. Načelno smo vsi za ^Šne premike, zelo težko pa .e je odpovedati čemurkoli, °nkretne razprave so zelo ,aPete in premikov ne domo S>gli zlahka, Urnovšek. je dejal dr. zatika se pri spremembah P^ojninskega sistema j Prihodnje leto se bo povečal J|eŽ posrednih obremenitev in ^anjšala neposredna obreme-?jtev plač. Zatika se pri spre-?embah v pokojninskem jstemu, odprta je široka fron-Qe le upokojencev, temveč Udj vseh tistih, ki jih podpirajo, yaJ upokojenci predstavljajo j5uko volilno bazo, je dejal dr. Vhiovšek. Analize pa kažejo, ^ so v Sloveniji v primerjavi z ^ajsetimi drugimi državami ^stopanja pri javni porabi m večja prav pri pokoj ni ns- eJP zavarovanju, i.Želimo si, da bi bih premiki rjjrejši, da bi tako hitreje P°večali konkurenčno sposobnost našega gospodarstva, stvari ?* se odvijajo v skladu z ^ejanskimi možnostmi in inter-P» ki so tako ali drugače jj°dprti, je bil glede zmanjše-K^Dja javne porabe kritičen dr. Urnovšek. postajajo resen Problem • Plače so ob ničelni rasti ,0ruto družbenega proizvoda itoa realno porasla za 10 ^stotkov, zato postajajo resen jr°blem. Rast plač od letošnje-°* junija naprej sicer še ni 'armantna, vsekakor pa je Samo en glas je manjkal in parlament bi izglasoval 3-odstotno rast domačega bruto proizvoda v prihodnjem letu. Kako preproste bi bile stvari, če bi bilo to lahko res, je nekoliko pikro dejal dr. Drnovšek. Pred sklenitvijo sporazuma o coni svobodne trgovine s CeŠko in Slovaško ostaja °dprto še vprašanje avtomobilov, kar naj bi razrešili 'e dni Avtomobili Skoda 1<*j bi namreč za slovenske *upce postali cenejši, v Avtomobilih našega Revo-to pa je le 30 odstotkov domačih sestavnih delov, toto po mednarodnih mer-'Hh ne morejo veljati za pri n<*s izdelana vozila. V kratkem svobodna trgovina s Češko in Slovaško, kasneje tudi v Madžarsko Nekateri nam očitajo preveliko liberalizacijo, toda svojega trga ne moremo zapreti, hkrati pa pričakovati, da jih bodo drugi odprli. Vlada bo v kratkem predložila preurejen sistem, pri čemer bo industriji pomagala z določeno zaščito, kar pa bo drugotnega pomena, saj bo majhna Slovenija še naprej odprta. Cez tri tedne prideta v Ljubljano predsednika češke in slovaške vlade, podpisali bodo sporazuma o coni svobodne trgovine. Že s prihodnjim letom bodo tako carine ukinjene za polovico izdelkov, z začetkom leta 1995 še za nadaljnjih 25 odstotkov in v dveh letih za vse. Podoben sporazum naj bi Slovenija sklenila tudi z Madžarsko, vendar bo pri njej prilagoditveni roki verjetno daljši. S Poljsko pa je zaradi tamkajšnjih volitev dogovar- tanje zastalo, pogovore naj bi v tratkem nadaljevali. Trda pogajanja s tujimi bankirji Slovenija ima na mednarodnem denarnem trgu še vedno balkanski predznak, saj formalno še vedno soodgovarja za nerazporejeni dolg bivše Jugoslavije. V prihodnjih dneh se bodo nadaljevala pogajanja s konzorcijem komercialnih bank, ki so bila doslej zelo trda, saj se tuji bankirji zavedajo, da v drugih državah bivše Jugoslavije ne morejo dobiti veliko. Vse kaže, da so se stališča tujih bank v zadnjem času le malo omehčala, je dejal dr. Drnovšek, le s pomočjo dogovora s komercialnimi bankami pa bo Slovenija izšla iz cone "jugoslovanskega tveganja": Od ženevske konferenci o sukcesiji pa hitrih rezultatov ne pričakuje nihče, tudi ERG ne, saj bodo možni šele po politični razrešitvi razmer. Dr. Jo£e Mencinger je napovedal 6- do 7-oastotno inflacijo v zadnjih treh mesecih letošnjega leta, ob ničelni rasti domačega bruto proizvoda. Privatizacijo je označil kot zavoženo stvar, saj kot administrativna operacija ne bo prispevala k večji učinkovitosti gospodarstva, temveč bo prinesla le škodo. Ne razmišljamo še o zamrznitvi plač, saj so realni izgledi, da je moč vzdržnost pri plačah doseči tudi drugače, je dejal dr. Drnovšek. Dogovori s Hrvaško se vselej obrnejo k problematiki Ljubljanske banke v Zagrebu, z njo Hrvaška pogojuje tudi podpis premoženjskega sporazuma, nasploh pa premikov ni, ker Hrvati rešitev enega problema pogojujejo z drugim. Po Drnovških besedah pa je malo verjetno, da bi Hrvaška posegla po slovenskem premoženju na Hrvaškem, tudi zaradi mednarodnih posledic. Revizije brez histerije Korektnost lastninjenja postaja pomembno vprašanje, ne samo zaradi interesa političnih strank, temveč tudi zato, ker bo sicer pogled na slovenski poli- tični prostor obremenjen še dolgo v prihodnosti. Če bodo imeli ljudje občutek, da je proces lastninjenja nekorekten, če bodo primeri neupravičenega bogatenja, to ne gre skupaj z zahtevami, da se večina obnaša racionalno, ne bo socialnega konsenza. Prišlo bo do upočasnitve procesa lastninjenja, do večjih socialnih in političnih konfliktov, je dejal dr. Drnovšek. Revizije je treba opraviti in stvari popraviti, sledijo naj tudi kazni, vendar brez histerije, da je že vse pokradeno. Vlada pri tem išče pravo mero. Obrestne mere bodo nižje, vendar ne radikalno Tudi sam nisem verjel v bančni sporazum, je dejal dr. Drnovšek. Obrestne mere so previsoke, več razgovorov so že imeli z Banko Slovenije, ki bo sprejela nekatere ukrepe, da bo država pocenila svoj denar ter da bosta obrestne mere znižali tudi največji slovenski banki, Ljubljanska in Mariborska, ki sta v sanaciji in potemtakem državni. Če to ne bo zadoščalo, bo vlada zelo resno razmislila o drugačnih ukrepih, saj konkurenca med bankami doslej ni prispeval k znižanju obrestnih mer. Vlada pa ne pričakuje radikalnega zmanjšanja obrestnih mer, morajo pa se znižati, saj bo sicer ogroženo prilagajanje našega gospodarstva. • M. Volčjak, foto: G. Šinik INFORMACIJE OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE KRANJ Razpis nagrade gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za leto 1993 Gospodarska zbornica Slovenije vsako leto podeljuje nagrado *a izjemne dosežke pri uresničevanju poslovnih in razvojnih ciljev gospodarstva, če so ti dosežki vplivali na rezultate poslovanja in splošni ugled gospodarske družbe oziroma organizacije v širšem družbenem okolju. r GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE BO ZA LETO 1993 PODELILA NAJVEČ "PET NAGRAD ZA SREDNJA IN VELIKA pODJETJAu TER "PET NAGRAD ZA MALA PODJETJA." Nagrada je namenjena podjetnikom, direktorjem in drugim Poslovodnim ljudem, posameznikom in skupinam iz gospodarskih družb, lahko pa tudi iz drugih institucij, ki se ukvarjajo * gospodarsko problematiko ne glede na obliko lastnine, kot V'soko priznanje za izjemno poslovodno, tehnično, market-ln&ko ali organizacijsko delo. Merila za presojo upravičenosti do nagrade, ki so podrobne opredeljena v pravilih za nagrado so predvsem: trajnost dosežkov, poslovno uspešnost in finančni položaj gospodarske družbe, prispevek kandidatov k uveljavljanju gospodarske družbe na trgu, uvajanje inovacij, uporaba moderne tehnologije, skrb za kadre in njihovo usposabljanje, razvojno raziskovalno delo in uvajanje informacijskega sistema, oblikovanje in izvajanje razvojnega programa, uvajanje novih rentabilnih programov in organizacija poslovanja. Predlog za podelite v nagrade lahko podajo gospodarske družbe in njihove oblike združevanja, združenja, območne zbornice in odbori GZ Slovenije ter posamezniki in institucije, ki po strokovnih merilih ocenjujejo gospodarske družbe v širšem okolju. Predlog mora biti podrobno obrazložen in dokumentiran v skladu s pravili za nagrado, ki so objavljena v 44. številki VESTNIKA GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE 11.11. 1992. Predlog za podelitev nagrade se pošlje najkasneje do 15. decembra 1993 na naslove Gospodarske zbornice Slovenija, Komisija za nagrado Gospodarske zbornice Slovenije, Ljubljana, Slovenska cesta 41. Morebitna pojasnila lahko dobite na Območni zbornici Krnaj, ali pri tajniku komisije Janku Popoviču tel. 061/216-870. Doslej največji uspeh slovenskih inovatorjev Slovenski inovatorji najuspešnejši na Eureki 93 Prejeli kar 8 zlatih, 7 srebrnih in dve bronasti medalji ter tri posebna priznanja Kranj, 15. novembra - Slovenski inovatorji so na letošnji Eureki dosegli doslej največji uspeh, saj so pobrali kopico medalj in priznanj, s čimer so bili edina država, ki je prejela priznanja za vse svoje dosežke in dosegla najvišjo ustvarjalno raven predstavljenih novosti. Za letošnjo mednarodno promocijo novih izdelkov, tehnologij in storitev se je Slovenska podjetniško inovacijska mreža (SPIM), ki deluje v okviru Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti, dobro pripravila. S celoletno akcijo so zbrali 229 inovatorjev z 216 novosmi, med prijavljenimi je bilo 105 moških, 14 žensk in 110 mladih avtorjev med srednješolci. Na osmih slovenskih sejmih po večjih regijah je mednarodna merila izpolnilo 28 novosti. SPIM, v kateri so predstavniki ministrstva za gospodarske dejavnosti in njegovega Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, Gospodarske in Obrtne zbornice Slovenije, ministrstva za znanosti in tehnologijo ter Zveze inovatorjev Slovenije, je na Eureki 93 prejela nagrado Sprint, ki jo podeljujejo za celoletno organizirano promocijo in pomoč inovatorjem. Nagrada torej pomeni, da je bila ta akcija mreže SPIM najbolje organizirana v Evropi. Zlate medalje je za osem inovacij prejelo deset slovenskih inovatorjev: Milan PodUpec za izboljšanje vrtalnih naprav za zobozdravstvo, dr. Boris Sobočan za rolko s pogonom, Marija Pečan za otroško anestezij sko napravo, Franc Firšt, Zvone Cencen in Peter Kovačič za motorne krogelne ventile, Rudi Drvenšek za napravo za segrevanje dizelskih goriv, Tase Lazovski, za ščitnik za injekcijske igle, Tone Javomik za večnamenski akumulator energije in Igor Pavšelj za vrtalnik za mehke in elastične materiale. Srebrna priznanja je za šest inovacij prejelo osem slovenskih inovatorjev: Gorazd Rakovec in Lojze Betoncelj za telefon z vrtljivim valjem - številčnico, Ivan Klaneček za postopek in napravo za hidroizolacijo zidov, Jurij Franko in Pavle škofic za smučko extreme, Roman Bitenc za pipe z izpoljenim tesnjen-jem, Slavko Skerget za nizkonapetostne tokovne letve in Vinko Petek za sončni zračni kolektor. Bronasta priznanja sta prejela Franc Birtič za sklopljiv bivalnik in Jože Vogelnik za ročni mešalnik za tekočine. Posebno priznanje župana Bruslja je prejela Marija Pečan za otroško anestezijsko napravo kot najbolj humanitarno inovacijo na sejmu. Nagrado belgijskega ministrstva za zdravstvo in socialo pa je prejel Tase Lazovski iz Nove Gorice za ščitnik injekcijske igle po uporabi. Diplomo za izjemni softwarski program je prejel Vinko Kurent za Geo informacijski sistem za svetovalce. Na sejmu so se predstavih tudi trije samostojno slovenski podjetniki in obrtniki, ki so za svoje tržne izdelke prejeli eno srebrno in tri bronaste medalje. Srebrno priznanje jeprejel Franc Irdič za inteligentni industrijski merilno krmilni instrument FDS 3210. Kar dve bronasti priznanji je prejel Andrej Breznik (Arcus sport Ljubljana) in sicer za ročni masačnik ter za telesni masažnik. Bronasto priznanje pa je prejel še Dante Babnik (Akro Ljubljana) za naravno mazilo za obnovo rasti kože. INFORMACIJE OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE KRANJ Gospodarska zbornica Slovenije pripravlja skupaj s komercialnim oddelkom španske ambasade na Dunaju in španskim Inštitutom za zunanjo trgovino ICEX POSLOVNO KONFERENCO, ki bo organizirana v tednu od 21. do 25. februarja 1994 v Madridu in Barceloni. Namen konference je spodbuditi gospodarsko sodelovanje med španskimi in slovenskimi podjetji in zato bo največji poudarek konference predvsem na individualnih poslovnih razgovorih. Podjetja, ki so zainteresirana za sodelovanje na omenjeni konferenci, se lahko prijavijo do 19. novembra 1993 na OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI V KRANJU. V času med 8. in 12. decembrom 1993 bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani razstava češkega gospodarstva. Razstave se bio udeležilo okrog sto čeških podjetij, katerih naslove in proizvodne programe imamo na območni gospodarski zbornici, V dneh razstave bodo organizirana poslovna srečanja zainteresiranih slovenskih in čeških partnerjev. Svoj interes za sodelovanje ali morebitne probleme pri dosedanjem poslovanju s češkimi poslovneži, nam sporočite na območno gospodarsko zbornico do 2. decembra 1993. V Ljubljani je z delom začelo predstavništvo madžarske banke Magher Kulkereskedelmi Bank, Budapest. Predstavništvo ima regionalni značaj in pokriva območje Slovenije, Hrvaške, južne Avstrije in severne Italije,. Na razpolago bo slovenskim podjetjem, bankam in vsem drugim z informacijami in pomočjo na vseh poslovnih godročjih. Naslov banke je: Hungarian Foeigen Trade ank, Representative office, Trg republike 3, 61000 gubljana, tel.: 061/1763-088, fax 061/1763/087. POPRAVEK Pri razpisu podjetja JELOVICA, lesna industrija ŠKOFJA LOKA za delovno mesto "IZVAJANJE VHODNE KONTROLE" v Gorenjskem glasu št. 88 (petek, 12.11. 1993) je pomotoma izpadlo besedilo: "Informacije dobite po telefonu 064/ 631-241, Int. 204." POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Torek, 16. novembra 1993 — 4M U ŠTIRIH KOIJiSIH^—kuxha|, Na cesti: Renault Laguna V začetku prihodnjega leta, natančneje že januarja bodo pri Renaultu predstavih nov avtomobil višjega srednjega razreda, ki bo nasledil že precej priletni renault 21. Novinec bo poimenovan po sedanjih Renaultovih trendih, kar pomeni, da ne bo imel več Številčne oznake. Poimenovali so ga laguna, kar pa nima nobene zveze s pred dvema letoma predstavljenim športnim prototipom. Laguna bo limuzina s petimi vrati, s podobno zasnovo, kot jo je imel davnega leta 1965 renault 16, seveda pa bo to sodoben avtomobil, ki bo združeval čvrsto in skrbno zasnovo, dobre zmogljivosti, bogato opremo in kot pravijo v tovarni k uživanju avtomobila v vsej njegovi uporabnosti. Laguni so namenili tri različne pakete opreme, oznake zanje pa so že uporabili tudi pri šafranu in pri espaceu. Najosnovnejša oprema bo imela oznako RN, vmesna RT in najbogatejša RXE. Ne glede na stopnjo opreme bodo vsi avtomobili imeli servo volan, ojačitve vrat in pirotehnične zategovalnike prednjih varnostnih pasov. Varnostna blazina za voznika, zavorni sistem ABS in elektronsko krmiljena klimatska naprava bodo na voljo pri posameznih različicah opreme. Poleg treh ravni opreme bodo na voljo tudi štrije različni motorji. Najmanjši bo 1,8- litrski štirivaljnik z 68 kilovati, 2,0-litrski štirivaljnik bo imel največjo moč 83 kilovatov in 3,0-litrski šestvaljnik z valji na V 123 kilovatov. Četrti motor bo povsem nov dizel z 12 ventili in največjo močjo 613 kilovata. Renault laguna, ki ima povsem novo podvozje, bo v sebi združeval dobre vozne lastnosti, udobje in varnost. S tem avtomobilom bo Renault poslal na evropski trg nov adut v višjem srednjem razredu. Novomeški Revoz naj bi po napovedih začel s prodajo novinca že ob začetku pomladi. • M. Gregorič »©(mir. p.o. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ TEL 223-276 RENAULT R5.CLIO.R19 Omejeno število vozil še po starih cenah Inter Rant-Roos Tatjana Dorfgrje 17, 64209 Zabnica. tel., fax: 064/631 510 -bela tehnika -sanitarna oprema -kopalniška oprema •keramika -orodje -akustika Možnost plačila z odlogi in na več čekov! OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE Salon NAJUGODNEJŠA PRODAJA NA GORENJSKEM BELA TEHNIKA GORENJE: -pralni stroj PS 604X 42.768,00 -štedilnik prostostq1eei42.372.00 -vgradnl štedilnik (Ž+ 2): 1. plosCa 16.286,80 2. pečica, armatura 41.677,60 KERAMIKA: -granltogres 1. kvaliteta 2.03B,00m2 -talne plo&člce 1. kvaliteta 791.00m2 ŠVICARSKE PIPE SWIAG: -pipa za Ujak 12.474,00 -pipa za bide 12.810,00 -pipa za tuš 11.880,00 -Kuhinjska pipa stuSem(+cev) 19.624,00 Tržni delež General Motorsovih blagovnih znamk je v prvih devetih mesecih porasel na 12,7 odstotka, kar je glede na enako obdobje lani za 0,9 odstotka bolje. S tem sta ta dva dela koncema GM na evropskih trgih vodilna proizvajalca in kar za cel odstotek prehitela zasledovalce. Gledano samo letošnji september, je Oplov in Vauxhallov delež na evropskih trgih znašal 13,2 odstotka, kar je za 1,2 odstotka več kot v septembru lansko leto. Opel ima vodilno pozicijo na Nizozemskem, Portugalskem, v Švici in na Madžarskem, med tremi vodilnimi proizvajalci pa v dvanajstih zahodnoevropskih državah. Prav tako se je povečal tržni delež celotne grupacije koncema General Motors, ki je v prvih devetih mesecih v primerjavi z istim obdobjem lani porasel za 0,8 odstotka. Največ je k Oplovemu uspehu pripomogla nova corsa. • M. G. Bočna zaščita pri Volvu Pri Volvo car Corporation so pred kratkim razvili novo zračno vrečo, ki potnike v avtomobilih varuje z bočne strani. Nova varnostna vreča imenovana SIPS Bag ob trčenju z boka preprečuje, da bi vrata zadela potnika in tako zavaruje njegov prsni del in tudi glavo. Vreča je dodatek varnostnemu sistemu SIPS (Side Impact Protection Svstem), po potrebi pa lahko opravlja tudi vlogo dodatnega stranskega oblazinjenja. Pri vseh položajih sedeža je bočna varnostna vreča enako učinkovita, njeno delovanje pa je povsem mehansko. Njena razmeroma majhna velikost omogoča ob trčenju omogoča hitrejše in učinkovitejše napihovanje. Celoten mehanizem je v zaprtem ohišju, kar prav tako pripomore k boljši učinkovitosti, hkrati pa je vamo vgrajen v sedež in ni povezan z vrati. Za sprožitev vreče je potrebna sila 1000 Newtonov pri hitrosti 1,5 do 2 metra na sekundo, pros- tornina znaša 12 litrov, s pomočjo pirotehničnega naboja, ki vžge dva plinska generatorja, pa je napihnjena v štirih do šestih milisekundah. Pri Volvu napovedujejo, da bodo bočne zračne vreče na voljo v avtomobilih letnika 1995, zaradi prilagodljivosti pa bo na voljo v številnih modelih. • M. G. Novo v restavraciji Krona V petek so nad restavracijo Krona na Mestnem trgu v Škofji Loki odprli prenovljene prostore. S preureditvijo bodo v tem objektu pridobili salon vitkosti in zdravja ter nekaj manjših trgovin. Zanimivo ie, da so v Alpetourovem gostinstvu, ki je lastnik Krone uporabili kar lastne delavce, ki jih bodo zdaj zaradi drugačnih poslovnih potreb tudi ustrezno preusmerili. Otvoritev prenovljenih prostorov so počastili s priložnostno slovesnostjo in pokušnjo mladega vina. Besedilo in slika: * M. G. Trgovsko, proizvodno in gostinsko podjetje "LOKA" Škofja Loka p.o. Kidričeva c. 54 objavlja prodajo GOSTINSKE OPREME - delovna miza iz nerjavečega materiala - zamrzovalna omara - hladilna vitrina - hladilni bife - pomivalni stroj - električni štedilnik - peč za ćevapčiće, mikrovalovna pečica, električni žar, friteza TRGOVSKE OPREME - dve stenski hladilni vitrini - dve delikatesni hladilni vitrini - dva delikatesna pulta Za vse informacije kličite na podjetje "LOKA", tel. št. 064/631-261. Možnost ogleda po dogovoru. MEŠETAR Koliko za sadike jablan, hrušk, sliv... Ker se je že začel čas jesenske saditve sadik sadnega drevja, je ! teh dneh živahno tudi v drevesnicah. Poglejmo, kolikšne so cene- Janez Prevc, Dorfarje 34, Žabnica * jablana 500,00 SIT * hruška 500,00 SIT * sliva 600,00 SIT * marelica 700,00 SIT * češnja 700,00 SIT * ribez.črn.rdeč 120,00 SIT Jože Zakotnik, Dorfarje 32, Žabnica 500,00 SIT * jablana * hruška * marelica * sliva * breskva * češnja 500,00 SIT 700,00 SIT 600,00 SIT 600,00 SIT 700,00 SIT AGROMEHANIKA KRANJ Poslovni center Hrastje, tel.: 064 - 331 030 motorna žaga: * Husquarna 61 FF 53.130,00 * Husquarna 266 SE 65.941,00 * Dolmar 111/45 51.583,00 veriga za žago: *3/8, 32 zob 1.680,00 *3/8, 34 zob 1.785,00 * pila 4,8 mm 196,00 * svečka 217,00 sekire, cepini: * cepini 3.100,00 * sekira, mala 700,00 * sekira, velika 1.300,00 olje za motorno žago: * estrol 5/1 877,00 olje za traktor: * super 3 3/1 * motorol 10/1 765,00 2.104,00 akumulatorji: *40 Ah *50 Ah *75 Ah * 100 Ah * 140 Ah * 135 Ah 3.500,00 4.800,00 6.000,00 8.200,00 15.800,00 17.600,00 veriga za vitlo: •1,5 m 1.470,00 * 2,0 m 2.023,00 * 3,0 m 2.592,00 kardan: * za cepilec - vitlo 11.100,00 * mali kardan 4.300,00 delovne rokavice, škornji: ' rokavice od 300,00 daljo ' gumijasti škomji 1.600,00 gume: * 600 x 16, vodilna 6.600,00 * 600 x 16, pogonska 6.500,00 * 750 x 16, vodilna 9.300,00 * 750 x 16, pogonska 7.700,00 •11,2x28 18.000,00 * 12,4x28 22.000,00 kadi za kmetijstvo: *85 litrov 1.008,00 •230 litrov 2.060,00 •350 litrov 2.968,00 500 litrov 700 litrov 3.750,00 6.867,00 POPRAVEK Pri predstavitvi Mini Pekove Deteljice v Tržiču se nam |e v enega izmed odstavkov vrinil tiskarski škrat in aa še enkrat objavljamo: 'in ker gredo v prodajalni Deteljica v Korak z modnimi tokovi, še posebaj opozarjajo na novo kolekcijo jesen - zima 93/94 in veliko izbiro modne obutve iz Pekovega izvoznega programa, za katerega so pripravili še posebno ugodne cene,' VČERAJ —® <11.888 -889$ = ^v^DANES!!! 889$ DAEVVOO RACER V Ljubljani, KOMPAS HERTZ, Celovška 206, tel. 061/1 5 91 31I ; V Kron u, MARK MOBIL d.o.o., Sučeva 17, tel. 064/242 300 - V Celju, AVTOTEHNIKA CEUE Miklošičeva 5, tel. 063/25 405 - v Novem mestu, IPI C0MERCE d.o.o., tel. 068/24 409 - V Maribor^ CIC d.o.o., Jožice Flonder 2, tel. 062/412 759 - V Šempetru p[' Novi Gorici, AVTO PIV0N, Vrtojbenska c. 73, tel. 065/32 732 - " Kopru, AVTO PIV0N, Ljubljanska 5a, tel. 066/38 759 ^ AMAJHNA PREDN0V0LETNA POZORNOST A VSEH PRODAJALCEV L> Jfomenoslovci nam za prihodnje dni napovedujejo Modno, a suho vreme. LUMIN€ SPR&ierBČ 3 ftkoSe le v SODOto položaj lune spremenil ?j> 22.34 naj bi bilo po Herschlovem vremenskem R,|uču vreme v teh dneh lepo. Pozdrav iz Poljanske doline ansambla Blegoš Ansambel Blegoš iz Gorenje vasi nad škofjo Loko prihaja izpod Blegoša, peto leto delovanja pa se v smislu prepiha obrača na Gorenjsko, Notranjsko in Primorsko stran. V letošnjem letuje od forenjskih ansamblov največ dosegel na festivalih, izdal kaseto 'ozdrav iz Poljanske doline, katero bo v nedeljo, 21. novembra, v domači Gorenji vasi tudi promoviraL Nova Sibila je f!!?!-? 86 ^e spominjate znamenite skladbice "Račji ples", s katero ^uspela gorenjska zabavnoglasbena skupina Sibila, ki je konec Šuern,desetin in na začetku osemdesetih polnila dvorane po kupi ? li". v skoraj desetih jetih obstoja se je v skupjni zamenjalo j^P Glasbenikov, med njimi Romana Krajnčan, Helena Blagne in Toni rrJp. n.(Obvezna Smer). Nekdanji klaviaturist skupine, Toni Fleisch-Avst -e '£ po desetin ,etin igranja in nabiranja izkušenj v tujini (ZDA, ^nja, Švica), odločil oživiti to nekoč uspešno gorenjsko skupino. V pj\arnen se bodo v petek, 19. novembra, v "Gostilni Krištof v »aosljah, tudi srečali nekateri nekdanji člani Sibile. Toni Fleischman u slovensko glasbeno sceno namerava prodreti tudi kot stojni glasbenik, pianist, z lastnimi besedili in aranžmaji, nUf ™ pa tudi želi sestaviti jazz-rockovsko zasedbo, ki bi izstopala ju^Kvirjev "zabavne, pop glasbe Unskih bandov. ki je značilna za doberšen del ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Prejšnji torek zaradi pomanjkanja časopisnega prostora naše ^brike nismo objavili. Rezultate žrebanja pravilnih odgovorov na naše vprašanje, v katerem gorenjskem kraju so se vrli gasilci zastavili fotoaparatu, bomo tako objavili danes. To je bilo v Zg. 0rniku. ena od reševalk pa nam je še dopisala, da so na sliki Ustanovitelji gasilskega društva Zg. Brnik, takratni načelnik društva pa je bil gostilničar in trgovec Jože Burgar. Enemu od ^sevalcev pa naj napišemo, da nismo objavili novejšega Ponatisa razglednice, temveč originalno razglednico, na Kateri pa žal datum ni razviden, oz. je z znamko vred odstranjen. Zdaj pa k rezultatom. Nagrade v vrednosti po 1-000 tolarjev prejmejo: 1. Julijana Anžič, Zg. Brnik 20, Cerklje; I Vinko Sluga, Kranjska c. 18; Šenčur; 3. Rafael Kopač, ^panova 10, Šenčur; 4. Janez Kveder, Visoko 31; 5. Stanka ^ubic, Zg. Brnik 28, Cerklje. . Danes pa objavljamo staro razglednico iz leta 24, na njej pa ,e.planinska koča. Ugotovite, katera koča je na sliki in kje bnbližno se nahaja. Odgovore pošljite na dopisnicah do petka, 19 novembra, na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 •vanj. Vabljeni k reševanju Roman Fortuna, vodja ansambla Eredstavi nam muzikante ansam-la Blegoš? "Ansambel Blegoš sestavlja pet članov: Roman Fortuna, pevec in vodja, harmonikar Tomaž Pivk, solo kitarist Brane Novak, bas kitarist Tine Ažbe, pevka Sonja Gaberšček in pevec Roman Fortuna." Peto leto delovanja je bilo prelomno? "Ansambel deluje pet let, po nekaj spremembah, mislim, da se je zbrala prava ekipa. Preigrali smo veliko ohceti, sledile so veselice in potem smo začutili, da bi morali narediti nekaj svojega, saj je v naši Poljanski dolini toliko za opevati..." Ansambel Blegoš je trio z osnovno diatonično harmoniko ter pevskim duetom, ki mu značilno barvo daje pevka Sonja Gaberšček? "Že skoraj tri desetletja deluje na slovenski sceni, najprej v zabavni glasbi, potem je bila dolgo pri ansamblu Gorenjci. Ko je ta ansamble razpadel je nekaj časa mirovala in potem takoj sprejela naše povabilo k sodelovanju." Nastopili ste kar na petih festivalih in ste bili zelo uspešni? "Zadovoljni smo bili z uvrstitvijo na festival v Vurberku '93, saj smo bili zanj izbrani med 16 dobrih ansamblov in se predstavili na 2. festivalu domače glasbe z diatonično harmoniko in večglasnim petjem. Segli smo v finale zamejskega festivala v Števerjanu '93 ter dobili finalni pokal, na Graški gori smo dobili srebrno priznanje za kvalitetno izvajanje, polka Primi se za gumb pa je bila nagrajena za besedilo, katere avtor je Ivan SIvec. Na Ptujski festival smo se uvrstili po zahtevni junijski avdiciji in na osrednjem slovenskem festivalu ovojdi bronasto Orfejevo značko. Na festivalskem večeru v Cerkvenjaku pa smo izvedli novo skladbo Gorenjka, komponista Jožeta Burnika in bese-dilopisca Ivana Sivca ter pesem Kelnarca, za katero smo dobili nagrado za najboljšo izvedeno skladbo iz zakladnice slovenske ljudske glasbe." Roman Fortuna, vodja ansambla Blegoš na Števerjanskem festivlau '93 - Foto: Drago Papler Kdo vam piše viže? "Ansamblu Blegoš viže piše priznani komponist Franic Lipič-nik iz Kamnika, sodelujemo z muzikantom loškega pogorja Ivanom Ruparjem, navezan pa smo stike z znanim harmonikarjem Jožetom Burniko, živečim v Škofji Loki, katerega skladbe so popularne po vsej Evropi. Besedila nam piše priznani besedilo-pisec prof. Ivan Sivec." Pripravljate tudi promocijo kasete Pozdrav iz Poganske doline? "Promocija kasete bo v nedeljo, 21. novembra, ob 16. uri v dvorani TVD Partizana v Gorenji vasi. Na triurni prireditvi bomo predstavili naše melodije in poskrbeli za presenečenja. Ob ansamblu bood sodelovali še: slovenski citrar Miha Dovžan, harmonikar Franc Flere, Avseni-kova pevka Jožica Kališnik. V programu, ki ga bo povezoval Franc Pestotnik - Podokničar bo zapel še vokalni kvartet Zimzelen, nonet Blegoš in zaplesala folklorna skupina Tehnik iz Škofje Loke. V družabnem dleu pa bo za zabavo poskrbel ansamble Jevšek." • Drago Papler o se je stari sistem prekucnil w novega, kapitalističnega, je ^enkrat postalo enim lepo, "fugim pa grdo. Ne bomo fzglabljali o tistih, ki so sitni, so lačni - povejmo kaj o t,stih, ki so fletno na toplem. Ne bi se človek spuščal v f^nagerie ali mene te rje, če ne 1 kazali toliko zunanjega en-uZiazma nad tem, kar so ali 'Sjslijo, da so. V kakšnem amer-^ketn filmu se taki čisto navadni P°sle vodeči ali poslovodje, l^nagerji torej, vsaj privat ob-?fyo v kavbojke in športne ]°Piče in "odšoltajo" kšeft, do-J° se zavedajoč, kaj je mene-ttrska bolezen. To je to, ko te 7,aradi preobremenjenosti in Sekirancije" nekega jutra kar P°bere. Pri nas pa... Zadeva je še jako mlada in od J*e nadebudna. Rahlo neizkuše-r*- Pravzaprav otročja. Grdo je tovoriti kar na pamet, zato si °8'ejmo dvaprimerčka obupnih dveh sodobnih slovens-*«* managertev. Vsak, ki danes kaj da na svoj punagerski image, poseduje mo-»e/. Tisti telefon, ki ga imaš S**o vedno sabo: v avtu, na Jaku ali doma v drvarnici, ko "tami sekaš drva. Povsod. In tako smo zadnjič ugledali V\e8a našega menedierčka pred ¥*co lučjo semaforja. Avto, da ~°« padeš, antene pa spredaj pa pa na strehi pa povsod *** bi se privozil kakšen mar- In ta naš menedierček je pred <*eČo lučjo telefoniral. Veni roki e'efon, v drugi volan. Ko se je priigala zelena, je še kar telefoniral. Drlal je slušalko trdno v roki in migetal z glavo! Kakšen strašen klic o kakšno strašno resni zadevi! On telefonira in telefonira managerske zadeve, zelena luč pa gori! Cisto je pozabil na prvo in gas, tako, da smo zadaj vozeči delojemalci noro hupali! Prismoda! Ali tele- sc ob diskretni svetlobi tiho pogovarjajo. Naenkrat pri sosednji mizi zazvoni. Telefon! Mobitel, kaj pa! Gost v svileni kravati in pošterkani obleki se tako gromko oglasi, da se gostilna kar strese. "Halo? Ja, jest sem, kva pa je?" Menedžerska bolezen Dva do tri slovenske menežerje v kakšen lokal, pa bo kot na najbolj prometni pošti ali na placu, kajti menedžerski bolezni se na Slovenskem reče - obsedenost z - mobitelom... foniraj ali pa šofiraj, če ne znaš oboje hkrati! Se večji hec zganjajo sodobni menedierčki tedaj, ko skoknejo na kakšno večerjico ali prigrizek! Če ni, pa še bo v modi, da se bodo zdaj v mirne in spodobne lokalčke zatekali menedferji z mobiteli. Miren gorenjski lokal. Soliden. Spodoben. Gostje ob mizah Nato vsi gostje izvedo, da je on ie naročil robo in da naj nekoga čisto nič ne skrbi, da je ni naročil; da je on tam, kjer ie je, da se temu, kjer je, reče poslovni sestanek in da bo prišel, kadar bo prišel Takole je vpil v tisti mobitel kakšni dve minuti. Pa mu očitno telefona sploh ni bilo treba: tako, kot je on rjovel, bi ga iena ali kdo je ie bil slišal tudi brez telefona. Si predstavljate, da se to razpase? Dva, trije slovenski menelerji v enem lokalu pa bo kot na najbolj prometni pošti ali na placu! Kot srake se bodo drli v slušalke, sakramentirali in se vaiičkali pred gosti - delojemalci, ki jih še po navadnem telefonu nihče ne pokliče, kaj šele, da bi okoli pohajkovali z mobitelom! Krona vsega pa je bilo zadnjič poročilo v osrednjem slovenskem dnevniku. Novinarji so kot obsedeni iskali direktorja slovenskega koncema, ki pa je nonšalantno sporočil, da je... poslej "dosegljiv samo po mobitelu!" V redu. V redu, če je to pomenilo, da ima kakšno drisko in je zaradi tega non - stop na stranišču. Čeprav manager -lahko te napade kakšen nesramen virus ali nagnusen bacil, da vrata od stranišča kar frfotajo. Ne rečem, da tedaj mobitel hudimano prav ne pride, ni res? Teika bo - tale managerska obsedenost z mobitelom. Mobitel gor, mobitel dol - in oblika naj bi dala vrednost vsebini Če upoštevamo, da lahko ena kura Slovenijo obleti v dveh dneh, ena lastovka pa v dveh urah, bi nam kakšen Avstralec iz avstralskih prostranstev lahko tudi svetoval, da nam telefonske komunikacije vobče ni treba. Malo bolj povzdigneš štimo, pa te slišijo od Triglava doKolpe. Natur! • D. Sedej MIKLAVŽEV RAČUNALNIK Gorenjski glas in podjetje Pioma Bled sta v sodelovanju z ostalimi pokrovitelji pripravila nagradno nanizanko MIKLAVŽEV RAČUNALNIK, ki traja tja do letošnjega Miklavža, ko bo končno žrebanje za imenitno nagrado: OSEBNI RAČUNALNIK PIOMA. Nanizanka je sestavljena iz posameznih krogov, ki trajajo en teden, po vsakem krogu med pravilnimi odgovori in med kupci v PIOMI (za nakup nad 1.000 tolarjev) izžrebamo nagrajence. Vsi pravilni odgovori pa ponovno sodelujejo v zaključnem za MIKLAVŽEV RAČUNALNIK in druge lepe nagrade. Pokrovitelj X kroga nagradne nanizanke SENČILA Bi€D PARTIZANSKA 18 telefon: 064/77-996; fax: 064/76-707 ŽALUZ1JE LAMELNE ZAVESE ROLETE NOVOI NUDIMO UVOŽENE MARKIZE-TENDE POSEZONSKE CENE Nagradno vprašanje v X. krogu: V koliko različnih barvah vam v obrtni delavnici "Senčila Bled" lahko izdelajo medste-kelne ali notranje žaluzije? A) 3 B) 7 C) 15 Obkrožite pravilni odgovor in izrazan kupon pošljite do torka, 23. novembra, na naslov: Gorenjski glas - MIKLAVŽEV RAČUNALNIK, 64000 Kranj. Nagrade za reševalce nagradne nanizanke in za kupce v Piomi Bled: 10 X izdelki senčila Bled v vrednosti po 3.000,00 SIT. I li II 4 ZAUPANJE V KVALITETO E m\ II i/ m Ljubljanska 13/a,Bled,ta telTfaic 064/77-426 Dr. Joger in dr. Janez Drnovšek "Ah Joi Janez, " malo še ostani! Saj tebe ne pošiljam domov..." • D.S. Vsak poIetnj petek na RADIU ZIRI IZŽIVUEN1A KRAIEVNIH SKUPNOSTI V petek, 19. novembra, bomo imeli v gosteh KS LOG. O svojem življenju, delu, uspehih in težavah nam bodo spregovorili krajani Loga. Brodov, Gaberka, visokega, GabršKe gore, Kovskega, valterskega in Bukovega vrha. Kraji ležijo tik ob cesti, ki pelje iz Žirov proti Škofji Loki in le malokdo se tu ustavi. Prepričani smo, da bo odslej drugače. Radio Žiri, Gorenjski glas in krajani KS LOG vas skupaj z domačimi obrtniki in podjetniki, prisrčno vabijo, da jim prisluhnete y petek, 19. novembtaob 16. uri na valovih Radia Žiri. Oddajo je pripravila Milena Miklavčič. TRGOVINA ZINKA SOVINC Gabrk 1 (v stari šoli) <^A/[odno ZiviCjitvo Milena Dolenc Log 35,64220 Škofja Loka, tel.:65-385 Brode 14, tel.:65-74 /> d\aJLoa\iS,<^k.Loka, on uL: 65-942 KRMELJ ORODNO KOVAŠTVO | 64220 ŠKOFJA LOKA, LOG 13, TEL.: 064765-890 REZERVNI DELI R4, R5 ANDREJ TROBEC REN AULI Log 18> §k. Loka, tel.: 65-517 B0ttIfiČ3 ZDRfiVRIIK PMPn7W3IH0 §E m Z3m0 driski tudi priljubljena in visoko aromatična kuhinjska začimba. Uporabljamo ga lahko povsod tam, kjer uporabljamo tud po- per. Se »etraj je poleg tega tudi bolj zdrav, ker manj draži sluznico v prebavnem traktu, stročnicam pa odvzema učinek napihovanja- Vrtni šetraj Proti napihnjenosti in Pravijo mu tudi čober, čuber, šatraj, Šetrajka. Čaj pripravljamo iz posušene zeli. Dve čajni žlički čaja prelijemo s četrt litra vrele vode in pustimo približno deset minut. Čaj učinkuje proti črevesnim obolenjem, driski in želodčnim bolečinam pa tudi proti kašlju, hripavosti in kot sredstvo za grgranje pri vnetju grla. V ljudskem zdravilstvu se uporablja proti navadnim glistam ter pri obolenju jeter in žolča, šetraj se ne uporablja le kot zdravilna rastlina, temveč je In kaj še o šetraju pravi pater Ašič? Neoslajen čaj iz šetraja (2 do 3 čajne žličke zeli poparimo s 1/21 kropa) zdravi driske, ki nastajajo zaradi gnilobnega vrenja, pomaga pri črevesnih in želodčnih krčih, napenjanju in draženju na bruhanje. Pri sladkorni bolezni se po tem čaju zelo zmanjša občutek žeje, tako značilen pri sladkornikih. Ko se občutek žeje zmanjša, je treba količino znižati. Čaj iz šetraja poživljajoče vpliva na živce, kot začimba pa se prilega k mastni hrani, pečenkam, klobasam, zelenjavnim, mesnim in fižolovim juham, jedem s slanino in k pečenemu krompirju. Pazimo: šetraj precej močno učinkuje, zato ga ne smemo uživati v prevelikih količinah. Gornje smo vzeli iz knjige NARAVNI ZDRAVNIK -zdravje iz zdravilnih rastlin, ki je izšla pri SLOVENSKI KNJIGI. Vanilijev sladkor pripravimo sami / strok vanilije, 200 g sladkorja. Sladkor z naravno vanilijevo aromo imamo lahko vedno pri roki, če ga pripravimo sami. Nerazdišan strok vanilije narežemo na dva centimetra velike koščke. Koščke zmešamo s sladkorjem in vse skupaj stresemo v kozarec, dobro zapremo in pustimo stati nekaj dni. Namesto kristalnega sladkorja lahko uporabimo tudi sladkor v prahu. Koščke vanilijinega stroka pustimo v sladkorju, dokler se popolnoma ne razdišijo. Razdišane koščke lahko uporabimo za kompote ali kreme; najprej jih namakamo v hladni vodi, nato pa jih 10 minut kuhamo, da oddajo aromo. Kostanjeve kroglice 500 g kostanja, 2 žlici limoninega soka, 250 g sladkorne moke, nastrgana čokolada. Kostanje skuhamo, olupimo in pretlačimo. Natehtamo pol kilograma. Primešamo limonin sok in sladkor v prahu ter naredimo majhne kroglice, ki jih povaljamo v nastrgani čokoladi. Posušimo jih na zraku, nato jih zložimo v steklene kozarce. Orehova štručka 250 g sladkorja, 1 dl vode, 250 g orehov, vanilijev sladkor, 40 g čokolade, sok 1 limone, 20 g masla, I jajce. Sladkor skuhamo v manj kot pol decilitra vode, ga odstavimo in dodamo zmlete orehe, vanilijev sladkor, nastrgano čokolado, celo jajce, precejen limonin sok in maslo. Vse skupaj dobro premešamo, oblikujemo svaljek in ga razrežemo na tri enake dele. Vsak kos posebej oblikujemo v štručko. Štručko nekaj dni sušimo na zraku, potem jo zavijemo v povoščen papir. Figove kroglice 250 g suhih fig, 120 g sladkorja v prahu, sok 1 pomaranče, 60 g mandljev, 20 g čokolade. Suhe fige poparimo, speremo z mrzlo vodo, odcedimo in posušimo ter zmeljemo v mesoreznici. Dodamo sladkorno moko, pomarančni sok, malo popražene sesekljane mandlje in nastrgano čokolado. Zmes dobro premešamo in oblikujemo majhne kroglice, ki jih povaljamo v kristalnem sladkorju in posušimo na zraku. Iz te zmesi pa lahko napravimo tudi sladkorno štruco. Svaljek povaljamo v kristalnem sladkorju in ga shranimo zavitega v povoščenem papirju ali aluminijevi foliji. • Tft ELTESEC TIK VRTU Da bo trata še lepša V toplih in vlažnih jesenih je morda treba trato še enkrat pokositi. Kolikor je trava na trati pozimi krajša, toliko lepše prezimi. Za trato je zelo dobro, če jo po zadnji košnji pokrijemo 4 do 6 mm na debelo s prstjo. Najboljša je kompostmca. Moramo jo presejati, ko je raztrošena, je treba trato pregrabiti. Najvažnejše pa je, da v kompostnici ni semen plevelov. Prostor, na katerem nameravamo spomladi narediti trato, po možnosti že sedaj preštihajmo. Do spomladi se tla že sesedejo, kar je za trato zelo ugodno. Preštihana tla naj ostanejo nepregrabljena. Spomladi jih potem gladko pograbimo. Ker večina trav uspeva najbolje v dobrozračenih tleh, moramo pri štihanju misliti na izboljšavo tal. Tla izboljšamo, če jim dodamo kompost ali šoto. CHUJŠANJE BREZ LAKOTE X H 8 - 12 kg mesečno s pomočjo stimulacije proti apetitu E odprava celulita, nega kože, trajna odstranitev dlačic... G plastična kirurgija, vsajanje umetnih zob... Medicinski center "DR PIRNAT" - Ljubljana, Maribor, Ankaran y^ Tel: U(061)557-794, MB(062)ttM53t Ankoron(066)5^ moDfl mom moBff Hlače - hit jeseni Ne kolebajte, ali bi raje hlače ah raje krilo. Če hočete za fflO^ morajo biti hlače! Lahko so ozke, oprijete, lahko tudi izvp2^^ žepih, lahko pa so tudi krojene kot krilo, z gubami, širo . ?adajoče, enobarvne ah vzorčaste, lahko tudi z velikimi vz° Jj udi kratke hlače so modne, usnjene, široke, kar malo na zv° y vezalkami na prednji strani, toda na koncu so še vedno ^a j-o kratke hlače se bodo oblekle seveda le rosno mlade z xiSto postavo, starejše pa bomo segle po hlačnih krilih, daljših, 8 dolgih ah do srede meč. Udobne bodo, predvsem pa t0" Pravijo, da bo zima mrzla! VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d Iz šolskih klopi "▼rTV" * VTT VTTVTVTVV V? TT V?TT VRTILJAKOVA LESTVICA Z ROMANO KRAJNČAN IN RADIOM KRANJ (okvir, slika Romane) V torkovi oddaji Vrtiljakova lestvica, ki jo na valu kranjskega radia vodi Romana Krajnčan, sta bili za nagradi Gorenjskega glasa izžrebani Ema Kepic, 64000 Kranj, Britof 132, in Cvetka Prevodnik, 64202 Naklo, Temniška 36. Obema nagrajenkama čestitamo, nagradi prejmeta po pošti. Glasbena lestvica bo v današnji oddaji ob petih popolne z vašimi glasovi zadnjega tedna verjetno že nekoliko spremenjena, za zdaj pa je še takale: 5. MADDALENA LA BALENA 4. PESEM ZA MALO SPAKO 3. MIZLA FIZLA 2. MOJ RAČUNALNIK 1. UN GIALLO IN UNA MAMO Za skladbice glasujte še naprej, kupončke pošljite na Radio Kranj, 64O00 Kranj, Slovenski trg 1. KUPON GLASUJEM ZA PESEM: MOJ NASLOV: V današnji oddaji radijske Vrtiljakove lestvice bo imela Romana Krajnčan spet zanimive goste. Njen športni kolega Iztok bo povabil v studio mlade smučarske skakalce, ki vam bodo povedali marsikaj o sebi in športu, ki so si ga izbrali. Morda bodo katerega od fantičev navdušili, da se jim bo pridružil. Po vaših pohvalah sodeč je tudi skupno iskanje "naj" gorenjskega ljubitelja hišnih živali uspelo. Z Romano zato vabiva vse, ki imate dobre zamisli, da predlagate novo tekmovanje za "naj". Pokličite na Radio Kranj ali pišite na Gorenjski glas, veseli bova vaših predlogov. NAGRAJENI SPIS Oh, te vraže Nekega dne smo se odpravili na obisk k sorodnikom. Za ovinkom nam je pot prečkala črna muca. Prestrašili smo se, saj to pomeni nesrečo. Od takrat naprej je oče vozil čisto počasi. Srečno smo prispeli. Sorodniki so nas postregli z jedačo in pijačo. Ko pa je teta nalivala sok v mamin kozarec, je steklenico nagnila preveč in tekočina ie stekla čez rob kozarca, vsi so se ji smejali, saj to pomeni, da bo pn hiši en član več. Ker pa je bil to ravno petek, nas je stric opozoril, naj se ne smejemo, ker se bomo v nedeljo jokali. Ko smo se vračali proti domu, me je nenadoma zasrbela leva roka. Mami je rekla: "Dobila boš denar!" Zvečer sem od utrujenosti trdno zaspala. Sanjalo se mi je o veliki umazani vodi. Ker pa to pomeni slabo novico, sem pomislila: "Mogoče pa za ta spis le ne bom dobila slabe ocene." • Petra Celeč, 5. a r. OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas PRIPIS UČITELJICE ZA SLOVENŠČINO: Najbrž si na poti v šolo srečala dimnikar) a in se prijela za gumb, saj imaš danes srečo - dobila si 5. Križanka gozdna drevesa V spodnje kvadrate vpiši gozdna drevesa. Rešitev navpično ti da še eno drevo. SI GLAS 1. Drevo zraste visoko in mogočno. Na njegovih listih zraste tudi Šiška, njegov plod je želod. 2. Iglavec, ki jeseni edini odvrže svoje iglice. 3. čokat iglavec z dolgimi iglicami in okroglimi storži. 4. Drevo, ki se imenuje po letnem času, le naglas ni enak. 5. Iglasto drevo, zelo podobno smreki. 6. Drevo, ki ie tudi priimek slovenskega šolskega ministra. • Sestavila: Spela Šink, 13 let, OŠ Cvetka Golarja, Škofja Loka Filmska nagradna uganka T O M CJpJ I S E Med filmi, ki so vam jttj... Kino podjetju Kranj poflOj*! v počitniški matineji, sta »v* dve risanki. Iz zajetnega šop vaših odgovorov, ki so Bfl večinoma pravilni, smo nagrado - po par brezplačf11^ vstopnic, ki ju podarja K»|S fodjetje - izžrebali RoW|l ogačarja, 64263 Boh. BgS 47, in Bredo Stare, 6427" Jesenice, Svetinova 8 b. titamo in obilo užitkov P£ gledanju filma po vajini >*' biri. ■ Zdaj pa k novi nagrao"' uganki. 19. novembra bodo Kino podjetju Kranj zace" predvajati ameriško akcijsk dramo z naslovom Fin**' Film je reviti Sydney JJJ lack, zaigrali pa so trije odlični igralci: Tom Cruise, G^ri Hackman, Jeanne Tripplehorn. Film je posnet po svetovPj uspešnici Johna Grishama, trenutno najpopularnejšega ' najbolje prodajanega pisca thrilleriev. Kratka vsebina: mlafl advokat ima vse pred seboj - lepo prihodnost, kariero, blaginjo. Toda nekega dne šokantno spozna, da je f'11113^ kateri dela, v resnici poganjek mafije. Zdaj mora vzeti usod v svoje roke... • Nagradno vprašanje: imenujte vsaj en film, ki ga je režu1' stari "maček" Sydney Pollack. Odgovore pošljite dopisnicah do 25. novembra na naslov: ČP Gorenjski 64000 Kranj, Zoisova L 0' gla* V SOTOČJU j^rtlogga. Gorenjskega glctsa. o fcjrgjillfci občini (X) Smuk, predsednik tržiške občinske skupščine "Tudi domačini imamo sol v glavi!" *ta so odnehali lastniki tovarne ZLIT, se je oživljanja proizvodnje lotila občina ^ma. Pobudo tržiškega župana je po oklevanju sprejela skupščina. Tržič, novembra - Na oktobrskem izrednem zasedanju zborov tržiškega ^rlamenta so poslanci po dolgem času posvetili pozornost gospodarskim )roblemom. Govorili so pravzaprav o težavah ene same tovarne, Združene esne industrije Tržič. Pa ni šlo za kakšno soljenje pameti podjetnikom s strani politikov po starem kopitu, ampak za pobudo, da bi občina z lastnimi ločini potisnila voz iz blata. Ali se je voz že kaj premaknil? Na zadnjem zasedanju skupš-?ne ste energično vztrajali, da 1 se občina sama lotila rešena problemov tovarne ZLIT. i0rej mislite, da ste dovoli t°J8o čakali na rešitve s strani ariaVe? . "Poizkušal sem narediti vse, bi poslance prepričal o ^otrnosti take rešitve. V primeru ZLIT-a ima občina dejansko neke možnosti, da Pnspeva svoj delež k reševanju ^stalega problema, ko tovarna Praktično stoji. Načeloma ima Sjjj možnosti za tako ukrepanje r^ava, tako po finančni kot *akonski plati. Po svetu je pvada, da tudi občine v okviru °^°jih možnosti priskočijo na Pomoč, zlasti ko gre za ohrani-®y neke proizvodnje in delov-nih mest. Na začetku našega mandata kx- res zavzen stališče, naj se °oČinska uprava in tudi politika *}e vmešavata direktno v gospodarstvo; tega niti nismo počeli, ^edaj ne gre za vmešavanje v starem pomenu besede, ko je P°litika odstavljala direktorje. Jačina se je vključila šele Potem, ko je že bil dan predlog *a stečaj podjetja. Naš osnovni "amen je, da ta proizvodnja ostane v Tržiču. Povsem jasno jf' °;a Je lastnik premoženja kot P^i dolžan ravnati z njim sospodamo, pa narediti vse, da * lastnina ne zmanjšuje. V ^nem primeru je bil lastnik Podjetja že eno leto Sklad za jazvpj RS. Gotovo nismo edini, gj nismo zadovoljni z delom te Jjstanove državne vlade. Glede ?a to si kritike zasluži tudi država." i ar precej vas je razbudilo tudi 'Prejemanje miselnosti, da Kranjcem manjka b istr osti oziroma sposobnosti. Ali to pomeni, da imate doma vseeno nekaj ljudi, ki bi bili sposobni potegniti stoječi voz naprej? "Večinski del ekipe za reševanje konkretnega primera je že sestavljen in deluje. Ocenjujemo, da je sposoben premagati te težave. Zato res ni potrebno, da bi nam hodil solit pamet kdo od drugod! Odveč ie misliti, da smo potrebni nekakšne pomoči od zunaj. Sredstva zmoremo najti tudi doma. Zato se ne strinjam s stališči tistih slovenskih ministrov, ki vidijo rešitev samo v tujem kapitalu. Gotovo smo ga potrebni, vendar selektivno, po presoji od primera do primera. Mislim, da smo tudi Gorenjci že večkrat dokazali, da znamo ob pametnih vladnih ukrepih ravnati enako pametno." In kako si v občinski firmi BIOS zamišljate oživitev proizvodnje v domači lesni industri- ji? "Trenutno se ukvarjamo z iskanjem naročil, kljub temu, da še ni sklenjena najemna pogodba za uporabo prostorov in strojev v tovarni. Iščemo tudi finančna sredstva in urejamo nabavo materiala. Tako smo se dogovorili za dovoz prvih 100 kubičnih metrov lesa naročnika iz gozdnega gospodarstva, čakamo pa tudi na ponudbo dveh firm za pridobivanje lesa iz občinskih gozdov. Za 15. november je sklican sestanek z glavnimi upniki, na katerem jim bomo predstavili pristop občine k reševanju problematike. Upamo, da bomo uspeli dobiti njihov pristanek za uresničevanje našega programa. Čeprav ni bila sprejeta prvotna varianta o garanciji z občinskim proračunom za morebitno najetje kredita, ampak varianta garancije z občinskim premoženjem, gre za solidno rešitev. Morda je za upnike malo manj privlačna, vseeno pa računamo na njihovo voljo za sodelovanje. Vse poti pravzaprav vodijo k Ljubljanski banki - Gorenjski banki, kateri smo najprej predstavih naš program. Nikakor neželi sodelovati z ZLIT-om, izrazila pa je pripravljenost za sodelovanje z novo firmo. Po sestanku z glavnimi upniki se bo zbral upravni odbor firme BIOS, ki bo opredelil tudi naloge za nadaljnje delo." Poleg naravnega bogastva ima občina nekaj drugega nepremičnega premoženja. Se vam zdi, da je dovolj dobro izkoriščeno? "Na žalost še ni natančno ugotovljeno vse občinsko premoženje. Za gozdove smo šele po tolmačenju zakona pred nekaj meseci zvedeli, da so občinska last. Nimamo tudi popisa druge lastnine. Vemo, da so določeni objekti predvideni za vrnitev razlaščenim lastnikom. Prav tako ni razme- {eno z zemljiškim skladom, kaj >o spadalo v občinsko premoženje in kaj ne. V smislu bodočega delovanja lokalnih skupnosti začenjamo upravljati s tem premoženjem. Gotovo bo v bodoče pri tem več dinamike; premoženje se bo pretakalo v tisto obliko, ki bo dohodkovno interesantna, ali pa bodo potrebe kraja nakazovale smer aktiviranja." In še beseda ali dve o povezanosti lokalne uprave v bodoče! Boste v Tržiču vztrajali pri eni, celoviti občini? "Pri nas zaenkrat nismo zaznali niti potreb za delitev občine niti naklonjenosti k takim spremembam. Kot koristno ocenjujemo, da občina ostane v sedanji, neokrnjeni obliki. Velikost ni pretirana; smo pri zgornji meji za oblikovanje bodočih občin. Oddaljenost posameznih krajevnih skupnosti tudi ni velika. Ne vidim pa nikakršnega problema, da se dogovorimo za nekatere večje pristojnosti krajevnih skupnosti, ali njihovih združb. Ob razdelitvi bi gotovo bilo veliko odvečnega dela in preveč nepotretmih stroškov." Ali je morda kaj novega glede stikov s sosedi prek severne meje? Pred nedavnim smo dobili pobudo iz Borovelj za sklenitev prijateljskih stikov med obema občinama. Mimo tega predloga iz sosednje države ne moremo, čeprav nismo naklonjeni sklepanju kakšnih partnerstev tako zaradi časovnih kot finančnih obveznosti. Zato bo ta predlog obravnavala skupščina na decembrskem zasedanju. Tako načrtujemo v prihodnjem letu sklenitev tesnejših vezi z Borov ljami." . Stojan Saje Tržiški prilogi na pot Od kod SOTOČJE? Starodavno mestece Tržič leži globoko pod gorami ujeto v ozki dolini med pobočji Karavank in Kamniških Alp. Ko se popotnik že sreča s to dolino, mu je bolj od visokih vršacev na očeh zvesta spremljevalka, Tržiška Bistrica, v katero se prav v mestnem jedru steka potok Mošenik. Tak kraj se poimenuje sotočje. Okrog voda v tem sotočju se že stoletja pretakajo življenjske usode tamkajšnjih prebivalcev, v njih pa se spajata dobro in slabo. V SOTOČJU je torej več kot zemljepisni pojem, je prispodoba za združevanje ljudi in stike med njimi, lahko tudi za vezi z našimi bralci In še en tehten razlog! Tržičani so lani označili 500-letnico dodelitve trških pravic mestu z izdajo monografije z naslovom V sotočju Bistrice in Mošenika. Prvo stotih oktav, posvečenih svojemu kraju, je tržiški pesnik Tone Pretnar zapel prav obema vodama, saj je bil rojen v njunem sotočju. Zato V SOTOČJU lahko spominja tudi nanj in na druge znamenite Tržičane, katerih korak je za vedno zastal knjižnica dr. Toneta Pretnarja v Tržiču Bodo nove knjige na policah redkost? °b predvidenem nakupu le 800 knjig v letošnjem letu se vodstvo upravičeno vprašuje o tem. ^ržič, novembra - Letos mineva 130 let, odkar je tržiški kaplan Jurij Dernovšek Jjstanovil prvo javno knjižnico v tem mestu. Na ta častitljiv jubilej so Tržičani lahko ponosni. Ni se jim treba tudi sramovati podatkov o tradicionalno dobrem obisku ^danje knjižnice, ki seje letos še posebej povečal. V čedalje večje zagate pa spravlja knjižničarje pojasnjevanje zvestim bralcem, da na policah zmanjkuje novih knjig, ^ekaj zanimive statistike o tem predstavlja vodja knjižnice Dani Runšič. JM.leta 1977, ko se je tedanja fžiška knjižnica preselila v oye prostore na Balosu, se je . oisk v njej skoraj podvojil, sposoja knjig pa se je povečala ,~ Jeliko bolj. Medtem ko si je °o5l obiskovalcev takrat izposodilo 39.117 knjig, je malo ranj kot 30 tisoč obiskovalcev ani prebralo prek 90 tisoč j^novih knjig. Letos pričakujeta- 31 tisoč gostov in izpo-5°Jo približno 96 tisoč knjig. ve.veda je treba pojasniti, da se e.hko bralcev pogosto vrača k Jim! Vpisanih imajo okrog 3000 članov, ki jim lahko ponudijo 42 tisoč izvodov knjig. "Veseli bi bih, če bi se lahko pohvalili tudi s podatki o nakupu novih knjig. Od leta 1977, ko smo dobili 1229 novih knjig, pa do leta 1990 se je letni prirast res skoraj podvojil. Žal pa smo že lani dobdi le 932 novih knjig, kar je bilo le 31 odstotkov predpisanega normativa. Še slabše izgleda za letos, ko naj bi dobili okrog 800 knjig; s tem bi dosegli le 26 odstotkov normativa! To je toliko bolj nesprejemljivo, ker 4 knjižničarji kar za okroglih 100 od- stotkov presegamo normativ izposoje na zaposlenega. Nerodnost je v tem, da redni obiskovalci sprašujejo po knjižnih novostih, mi pa jim moramo znova in znova pojasnjevati vse slabšo ponudbo. Pri potujoči knjižnici, ki vsak tretji teden v mesecu obišče 18 postajališč v občini, je pomanjkanje novosti še bolj izrazito. V njej je že leta tisoč knjig, ki jih moramo dopolnjevati z že tako skromnimi novostmi iz redne knjižnice, da bi vsaj malo ustregli željam bralcev iz okolice mesta. Druga tegoba je povezana s pojasnje- vanjem najodgovornejšim ljudem v občini, da je tak odnos do oskrbe z novimi knjigami nevzdržen," ugotavlja Dani Kunšič, medtem ko jo že kliče na pomoč pri izposoji knjig nov obiskovalec. Občina je v preteklosti vendarle storila veliko za razvoj knjižnice. Glavne pridobitve so bile gotovo mali bibliobus v letu 1975 in večje vozilo za te namene leta 1989. V istem letu je še večji korak pomenila usmeritev v računalniško poslovanje. Ob tem pa tudi delavcev knjižnice ni zadostila le izposoja knjig. Knjižnica dr. Toneta Pretnarja je Darilo direktorjev knjižnici Na nedavnem sestanku tržlšklh direktorjev so obravnavali tudi pobudo Zveze kulturnih organizacij Iz Tržiča za odkup portreta dr. Toneta Pretnarja, s katerim Di okrasili po nJem Imenovano knjižnico. Ker le v gospodarstvu trenutno bolj malo denarja za te namene, so direktorji izrazili pripravljenost, da bodo sami prispevali po deset tisočakov za sliko tržiškega avtorja Vena Dolenca. V bodoče pa nameravajo s pomočjo vsega gospodarstva osnovati fond, s pomočjo katerega bi postopno oblikovali zbirko tržlšklh likovnikov za domačo galerijo._ središče literarnih večerov, bib-liopedagoških dejavnosti, založniških prezentacij, strokovnega izobraževanja in zadnji čas tudi drugi dom za "ptičke brez gnez- da". Tako ni čudno, da so postali prostori knjižnice močno pretesni. To pa je že druga zgodba, o kateri bomo gotovo še pisali! Stojan Saje Povabilo k sodelovatiju Prvo številko priloge V SOTOČJU smo sestavili sami Ker je to tudi vaša priloga, bomo veseli vašega mnenja o njej. Pri nadaljnjem pisanju bomo radi sledili vašim željam in predlogom. Če vas kaj zanima, pa ne najdete odgovora, lahko ml vprašamo namesto vas. Tudi sporočil o nenavadnih stvareh, zanimivih ljudeh ali nevsakdanjih aogojanjih ne bomo prezrli Če nam boste pisali alt nas poklicali v uredništvo, vas bomo gotovo prej ali slej obiskali Torej, najdemo se ponovno V SOTOČJU! POD GORAMI Dolgoletne želje Križanov se uresničujejo Oddaje radia vsak dan Tržič - Od 29. novembra 1993, ko bo Radio Tržič praznoval 31. obletnico prvega oddajanja, bodo poslušalci te postaje lahko prisluhnili programu vsak. Na praznični dan bodo program začeli izjemoma ob 12. uri, ko se bodo oglasili zvonovi iz tržiške farne cerkve, sledile pa bodo razne oddaje za razvedrilo. Potlej sc bo radio oglašal ves teden med 16. in 19. uro, ob nedeljah in praznikih pa od 10. ure do 15.30. V sporedu pripravljajo več novosti in sprememb. In da ne bo manjkalo reklam, pri radiu že en mesec skrbi Boris Jalovec, vodja komerciale in urednik EPP. Skupščina firme Geoprof Tržič - Jutri, 17. novembra 1993. ob 11. uri bo skupščina firme Geoprof iz Tržiča v Vili Bistrica nad Tržičem. Med njo bodo pregledali poročilo o letošnjem delu in poslovanju do konca oktobra, v katerem je zajet podroben opis izvedbe 21. mednarodnih dnevov mineralov, fosilov in kamna v Tržiču. Ta prireditev bo tudi glavna naloga v programu dela za prihodnje leto. Skupščina bo med drugim obravnavala tudi predlog v. d. direktorja Pavleta Florjančiča za njegovo razrešitev in pobudo upravnega odbora, da to dolžnost prevzame Lado Srečnik, Ureditev Dolžanove soteske Tržič ♦ Odbor za Dolžanovo sotesko pri tržiški skupščini, ki ga vodi Stanko Buser, se je po lanski postavitvi geološkega stebra letos lotil najpomembnejše naloge. Odločd se je za pripravo ureditvenega načrta soteske, ki naj bi ga v sodelovanju z domačini do prihodnje pomladi izdelal Razvojni zavod iz Domžal. V dokumentu bodo začrtali strokovne rešitve za ogledne poti, galerije, informativne table in drugo. Občina bo prispevala denar za načrt, sredstva za izvedbo naložb pa pričakujejo od slovenskega ministrstva za kulturo, :¥:W:::W:::.:^ Boljša cesta odpira poti razvoja To ugotavlja predsednica KS Križe Katarina Langus, ki predstavlja tudi cilje za prihodnost Križe, novembra - Le jasni cilji in urejena dokumentacija so lahko podlaga za prodor neke krajevne skupnosti k napredku, ne pa izsiljevanje prednosti pred drugimi, meni predsednica Langusova. Križani so se ze dolgo pripravljali na prenovo ceste skozi naselje, le obljubljenega denarja ni bilo od nikoder. Ko je republika letos odprla mošnjiček, je sklenila pomagati tudi občina, svoje pa so postorili še krajani. Sedaj se začenja; najprej urejanje kanalizacije in prihodnjo pomlad posodobitev ceste, od katere si obetajo v kraju marsikaj. V krajevni skupnosti Križe prebiva v istoimenski vasi in naseljih Gozd pa Snakovo ter delu Retenj okrog 1100 krajanov. Vsaj trikrat toliko ljudi pa je povezano s tem območjem prek cest proti Golniku in Dupljam. Prav zato že dolgo pomeni ozka cesta skozi Križe pravi prometni zamašek, obenem pa ogroža varnost ljudi in zmanjšuje možnosti za napredek. "Res je skrajni Čas, da se uresničijo dolgoletne želje in potrebe prebivalcev po boljši cesti. Načrti za prenovo ceste so se prenašali iz plana v plan, Križani pa nismo nikdar prišli do denarja za uresničitev. Ko so v republiki končno uvrstili v program dela tudi regionalno cesto skozi Križe, so nam prav prišle vztrajne priprave na ta poseg iz Najprej cesta, potem drugo preteklosti. Sedaj namreč kompleksno rešujemo vse komunalno opremljanje, od kanalizacije do telefonskih kablov. Pri razširitvi ceste smo morali upoštevati priporočilo republike za rušenje nekdanjega župnišča, če hočemo dobiti preglednejše in varnejše križišče Prve spremembe v Križah so že vidne. Lani so odstranili transformator ob stari šoli, prejšnji teden pa so podrli župnišče. Čaka jih še rušenje zidu ob igrišču pri šoli. Tudi trasa za bodočo cesto je že zakoličena, le za lokacijo centru vasi. Velika pridobitev bo tudi 2??b,U8J,e.?a P°staJ*aliSča. °.b gostilni ___~i___„:__Pri Jaku" se še dogovarjam. Čeprav se dela začenjajo v neugodnem Času, enostranski pločnik od centra mimo šole do tovarne Rog, obenem pa bodo uredili vse priključke in javno razsvetljavo. Najbolj nas veseli, da se začenja urejanje kanalizacije, ki bo speljana pod novo cesto proti strugi Bistrice do načrtovane čistilne naprave," razlaga Katarina Langus najnovejše dogajanje v kraju. načrtujejo letos izdelavo kanalizacije in pripravo trase od plinske postaje do gostilne ter izgradnjo kolektorja od tod do kanala proti bodoči čistilni napravi. Urejanje na cesti mimo šole proti centru naj bi začeli čimprej spomladi. Občina je zagotovila tudi lasten nadzor nad izvajanjem del, da bi potekalo vse po načrtih in s čim manj težavami. "Problematiko smo podrobno pojasnili prebivalcem, zato tudi ni bilo večjih odporov do uresničevanja načrtov. Ker obstajajo možnosti za obnovo ceste Križe - Pristava v nadaljevanju sedaj predvid nih del, to pomeni nove možnosti razvoj kraja. Ljudi moti predv$6 neurejeno središče vasi, posebno oc korišcena stara stavba Kmetijske * druge Križe. Zaradi dosedanjih de U na kmete in delavce smo imeli P bleme vsi. Če bomo složni, bo^y uresničili idejne načrte za uredi1^ centra, v katerem bodo poleg n^ trgovine lokali za storitvene dejavn0*^ pošta, banka, večnamenska dvorana. stanovanja v zgornjih prostorih. S? y že poteka izgradnja mrliških ve*"L sodelovanju štirih krajevnih skupo ti," z zadovoljstvom našteva rezulij^ skupnih prizadevanj predsednica skup Križ« Stojan SSJ« Prejšnji teden so podrli nekdanje župnišče ob križišču z golniško cesto. Slovenska hranilnica in posojilnica Kranj, Poslovalnica Tržič STROKOVNO, HITRO, PRIJAZNO Slovenska hranilnica in posojilnica Kranj, ustanovljena marca 1991 ima že nekaj časa svojo poslovalnico tudi v centru Tržiča na Cankarjevi 1. Poslujejo z vsemi vrstami hranilnih vlog na vpogled ali vezanih, vodijo žiro račune občanov in obrtnikov , vodijo tudi tekoče račune, opravljajo menjalniške storitve in ves ostali plačilni promet. Poleg tega nudijo kreditiranje za obrtnike in podjetnike. Prijazno osebje tržiške poslovalnice skrbi za hitro, natančno in kakovostno poslovanje, s katerim se skušajo čim bolj približati željam in potrebam svojih strank. Poslovalnica Slovenske hranilnice in posojilnice v Tržiču je odprta od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah pa imajo zaprto. Za vse ostale informacije so vam vedno na voljo na telefonski številki 50-189. -COMMERCE. «.o.o. . SALON POHIŠTVA PROIZVODNO PRODAJNI CENTER BPT TRŽIČ, TEL: 064/ 50-557 IZ NAŠEGA PRODAJNEGA PROGRAMA VAM NUDIMO POHIŠTVO VSEH PRIZNANIH PROIZVAJALCEV PO KONKURENČNIH CENAH: • KUHINJE •SPALNICE«DNEVNE SOBE • KOPALNIŠKO POHIŠTVO • SEDEŽNE GARNITURE od 53.850 SIT dalje • JOGI JI od 11.240 SIT dalje • POPUSTI ZA GOTOVINSKE NAKUPE OD 15-35% GLEDE NA PROGRAM - OBROČNA PRODAJA PO DOGOVORU nn/Sr/TF amc • DOSTAVA NA DOM WSES DEL. ČAS: VSAK DAN 9.-12. in 14.-16., sobota 8.-12. Prebivalci o obnovi ceste Jože BOHINC, upokojenec iz KrUev:"Naša cesta f postala prava razvalina, zato me veseli, da bo ksrfrf drugačna. Tudi sam sem že imel škodo na vo&£ zaradi presekane gume,ko sem zapeljal v luknja Voznik mora biti posebej pozoren na otroke, ki najbolj v nevarnosti na poti v šolo tn domov. Nfl K probleme sem večkrat opozarjal v svetu KS in Jo poslanec v občinski skupščini Morda je tudi to k® pomagalo.'' Mitja Švege\j, dijak iz Krizev:"Ko sem bil še manl& meje bilo vedno strah hoje ob cesti v šolo. VaŠTai dostikrat prišel moker, ker je kdo zapeljal v lužo. Tvp\ vožnja s kolesom Je nevarna, saj se tukaj ko0f> srečata dva avta. Kraj bo veliko pridobil z novo ceS®a No, mladi pa bi si želeli tudi kakšno dvorano športne in druge dejavnosti!" Zdravko Kokalj, upokojenec iz RetenjrVečk^J prihajam v Križe, zato so mi znani tukajšnji pr°?r, mL Nujno je bilo, da so podrli župnišče ob križišč^' kjer je bilo včasih razbito tudi ogledalo. DcIgPjZ, razpravljali o izboljšavah, sedaj jih bomo le dočak^ Posebno pločnik ob cesUmimo šole bo prav prišel tfl* otrokom kot starejšim ljudem," Zeljko Preradović Tižlč,Predilniška4 teb (064) 50460 Odprto vsak dan od 8. do 23. ure. SE PRIPOROČAMO! Ob prihodu v mesto Tržič boste na levi strani ceste prišli v gostilno "PR'SLUC, kije stara skoraj 100 let. To je prva pizzerija na Gorenjskem, je zelo znana in priznana gostilna v Sloveniji. NUDIMO VAM: - hladne predjedi - ribe - domače jedi - jedi po naročilu - sladice - 8 vrst pizz - malice po 280 SIT - kosila po 500 SIT DROGERIJA TRGOVSKI CENTER BPT, Predllnlška 16 BOGATO IN POCENI • velika izbira bižuterije • ženska kozmetika, parfumerija • moška kozmetika, brivniki rf • vse za nego otroka, plenice PAMPERS PO 159050» stekleničke AVENT In DISNRY, vozički HAUK, avtosedej • vse za higieno vložki ALVVA1S samo 539 Sn čistila, pralni praški, sveče, dežniki... DARILA ZA VSE PRILOŽNOSTI! Poslujemo tudi kot trgovina na debelo: Hy-Med, TrSč, d.o.o., Pot na polje 50, Pristava tel. 064 57-577 ugodni plačilni roki In rajgH^ Prebivalci vasi na zahodu tržiške občine Radi bi dobro mater, pa imajo le slabo mačeho iJMU Popovo, novembra - Vas, ki ima le osem hiš, leži na lepem kraju pod pobočji Dobrče. Domačini vedo povedati, da jih ljudje iz mesta najraje obiščejo jeseni, ko se približuje čas oskrbe z ozimnico. Takrat jih ne moti niti njihova slaba cesta ali blato kje za robom. Drugače pa tisti, iz doline, bolj malo vedo za njihove potrebe. Če nimajo kanalizacijc-si jo bodo pač sami naredili, si najbrž mislijo. Pa sojo v Popovem res napravili; no, le še nekajkrat bo treba prijeti za Jopato! Marjan Smolej iz Hudega grabna (v ospredju) in Bojan Meglic pa Samo ter franc Cotelj iz Popovega rufi/o z zadnjimi deli pri kanalizaciji Ko smo pred tednom dni pripeljali v Va$. je nekaj ljudi ravno lovilo lep sončni popoldan za rep. Pa se niso kar tako greli na soncu, krepko so se °znojifi pri betoniranju glavnega jaška kanalizacijo, katero že nekaj časa trajno gradijo. Ni jih veliko, samo °sem hiš je v Popovem, zato morajo Poprijeti skupaj in včasih povabiti Prostovoljce še od drugod. "Pri nas to že dolgo počnemo. V osemdesetih letih smo najprej napeljali vodo v vas, potlej pa smo se skupaj s sosedi z B režij pri Tržiču lotili še napeljave telefonov. Tudi problemi z odvodnjavanjem niso od včeraj. Manjši del kanalizacije, okrog 50 metrov, smo naredili že leta 1985, lani pa smo se začeli pripravljati na ureditev kanalizacije za vse naselje. Nakupili smo potreben material za okrog 300 metrov dolgo napeljavo. Letos spomladi smo opravili zemeljske izkope, čez poletje pa smo izdelan jaške in jih povezali s cevmi. Večina del pri kanalizaciji je že končanih. Če bo vreme zdržalo, bomo še letos položili 20 metrov kanala ob lokalni cesti. Drugo leto bo na vrsti še zasipanje napeljave in urejanje terena," z zadovoljstvom našteva Samo Cotelj, kot bi dosežke predstavljal v svoji poslanski vlogi tržiški skupščini. Pri cesti bodo rabili pomoč Večino naložbe v kanalizacijo, ki jo sedaj cenijo na 2,2 milijona SIT so zmogli sami. Le okrog 15 odstotkov te vsote so skupaj prispevali občina, KZ Križe, Sklad stavbnih zemljišč in krajevna skupnost Le še. Samo letos so krajani opravili okrog 2000 delovnih ur in številne prevoze materiala. Podrobnih izračunov o stroških niti ne nameravajo delati, saj vsakdo v vasi ne more prispevati enako kot drugi. Vseeno pa Bodo glasno povedali v občini, koliko so že naredili sami, pa kaj pričakujejo od nje v bodoče. "Občina se je do nas dolgo obnašala kot slaba mačeha. Mi pa potrebujemo skrbno mater kine zapostavlja nobene-a svojih otrok. Tega naj ne vzamejo ot očitke, ampak kot pobudo za drugačen odnos v bodoče. Popovo ločuje od urejene ceste na Brezjah okrog 1300 metrov Janez Bogataj, predsednik KS Lese "V tržiški občini Je samo KS Jelendol manjša od naše. Ker imamo le 295 prebivalcev. Je tudi dohodek na prebivalca iz občine majhen. Po drugi strani so vasi raztresene, med njimi Je veliko neurejenih krajevnih cest in lokalnih poti Če ne bi krajani Leš, Polovic, Vodič in Popovega sami skrbeli za napredek, bi bili veliki reveži Zato upravičeno sprašujemo, kdo v mestu naredi toliko udarniških ur za izboljšanje standarda]'' makadama, še daljša pa je neurejena cesta do Vadič. V obeh vaseh je po osem hiš, zato sami gotovo ne bomo Bencinski servis Tržič, tel.: 53-074, 53-614. Delovni čas: od 7. do 21. ure. Popolna ponudba avtomobiliste V Bistrici pri Tržiču ob glavni cesti proti sejnemu prehodu Ljubelj ima Petrol na °beh straneh ceste svoja bencinska **rvisa, ki sta bila pred kratkim popolnoma prenovljena, poleg vseh vrst goriv pa *ta dobro založena tudi z vsemi potrebnimi pripomočki in rezervnimi deli, ki jih Potrebujejo avtomobilisti. Na obeh sodobno urejenih bencinskih sarvisih imajo samopostrežni način prodaje goriva. Poleg goriva za bencinske in dizelske Motorje imajo v ponudbi tudi pestro izbiro dodatkov za gorivo in skoraj vse znamke motornih olj in drugih maziv. Ker se približuje zima in z njo tudi drugačne razmere na °astah, so pripravili tudi hladilno tekočino za avtomobilske motorje, še posebej pa priporočajo nov Petrolov okolju prijazni antifriz. praven sodijo tudi sredstva proti zamrzovan-Ju in rosenju stekel in vse vrste drobnega materiala. Tako kot po vseh Petrolovih bencinskih servisih na Gorenjskem, nudijo zimske pnevmatike po ugodnih cenah, ki jih je mogoče kupiti tudi z odloženim plačilom na 4 čeke. Poleg tega vam pri nakupu avto-plaščev nudijo brezplačno montažo, za najbolj neugodne vremenske razmere pa irnajo v zalogi snežne verige. Poleg bencinskega servisa, kjer boste lahko natočili gorivo in se okrepčali z brezalkoholnimi pijačami, čokolado ali bonboni, je na levi strani v smeri proti Ljubelju v sklopu bencinskega servisa tudi trgovina z rezervnimi deli in opremo za avtomobile, v obširni ponudbi pa so tudi kolesa in kolesa z motorjem. In seveda ne pozabite, da vas bodo na vseh gorenjskih Petrolovih bencinskih servisih, kjer imajo prav tako bogato ponudbo, z veseljem postregli tudi, če bo posoda za gorivo polna. zmogli rešiti ta problem. Od vodstva občine pričakujemo, da nam bo prisluhnilo in pomagalo vsaj pri tem," izraža upanje Samo Cotelj, ki se nato vrača k delu pri kanalizaciji. . Stojan Saje Učenci sredi gradbišča Delavsko univerzo v Tržiču prenavljajo, a izobraževanje vseeno poteka. Tržič, novembra - Če bi bila tržiška občina bogatejša, bi zgradila novo stavbo za Delavsko univerzo. Ker je denarja malo, prenavljajo staro stavbo za potrebe univerze in Glasbene šole. Pa še to poteka v stilu: gradbeniki ven, učenci noter. Nerodno je le to, da niti zaposleni niti. obiskovalci še nekaj časa ne bodo mogli tja noter, kamor gre še cesar peš. Trenutno namreč poteka prenova sanitarij v celi stavbi.. Stvar sploh ni od muh, saj obiskuje tri tečaje nemščine okrog 50 otrok, 15. novembra se jim bo pridružilo 15 delavcev v dveletni šoli za tkalce, 22. novembra pa še 11 udeležencev tečaja za viličarje. Novih tečajev sploh ne morejo več organizirati, ker imajo urejeni le dve učilnici v pritličju. Če se bodo delavci obračali pri obnovi sanitarij bolj počasi, pa že razmišljajo, da bodo sprejemali le tečajnike s trpežnim mehurjem. Fantje na naboru Tržič • Konec prejšnjega tedna so opravili prvi del nabora za fante iz tržiške občine, ki so rojeni leta 1975. Med približno 90 mladeniči jih {'e bilo tudi nekaj mlajših. Prvi >odo oblekli vojaško uniformo slovenske vojske že konec novembra letos, večina pa bo odšla na služenje vojaškega roka v enote slovenske vojske prihodnje leto. Med njimi bodo tudi tisti od okrog 40 fantov, ki bodo po specialističnih zdravniških pregledih prišli na nabor predvidoma decembra. Vei seveda ne bodo postali vojaki, saj zdravniki odkrivajo razne omejitve sposobnosti, zlasti vida. Skakalci potrebujejo avto Tržič • Sekcija za skoke pri Smučarskem klubu Tržič, ki ima prek 30 tekmovalcev in vsaj še enkrat toliko drugih članov, je pred težko nalogo. Ker starega vozila niso mogli več registrirati - prevoze jun omogočajo zaenkrat starši in alpski smučarji, bodo zbrali denar za nov avto. Del sredstev bodo dobili tudi z objavo reklam v biltenu, ki naj bi izšel konec novembra. V njem bodo podrobneje predstavih zgodovino skokov v Tržiču, uspešne tekmovalce, letošnje dosežke in cilje v novi sezoni. Nova ograja za drsališče Tržič - Hokejski klub, ki deluje v okviru Splošnega Športnega društva Tržič, je lani ?renovil del ograde na drsališ-u za Virjem. Do letošnje sezone drsanja bodo tam montirali Že izdelano novo ograjo za večji del drsališča, ki jo bo moč spomladi spet ponovno razstaviti in spraviti na varno. Druge Športnike iz tega društva, Kegljaški klub Ljubelj, čaka nujna ureditev boljših možnosti za trening, če hočejo Še naprej tekmovati v II. slovenski ligi. Zato načrtujejo izdelavo garderob v kegljišču pod tržiš-ko avtobusno postajo. Pridobitve v KS Jelendol Dolina - Pred nedavnim so v Dohni asfaltirali križišče s cesto proti Kalu in ga opremili s kažipoti. Asfaltno prevleko je dobil tudi del ceste v naselju do Šole. Nove pridobitve je delno financirala občina, veliko dela pa so krajani opravili samt Pre~ dsednik KS Janez Kavčič je pohvalil sodelovanje zlasti osmih prebivalcev, vsi pa niso pokazali zanimanja za razvoj; nekaj jih je celo nasprotovalo pri izdaji soglasij za dela. Pa še to! Komaj so končali z deli pri cesti, Že so se morali lotiti popravila vaškega vodovoda, ki je začel puščati. lolo bobnar SALON POHIŠTVA kW\m< i i A M A Kranj, PREDOSUE 34 AM\ /*1AvI/* (kulturni dom), tel.: 241-031 ♦velika izbira vseh vrst POHIŠTVA (večina v zalogi) +UGODNE CENE - prepričajte se ^DOSTAVA IN MONTAŽA Delovni čas od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure. Edino Tržičani imajo svojega generala General ostaja brez svoje vojske Janez Slaparje maja slekel vojaško uniformo, vendar je še vedno zaposlen kot svetovalec v obrambnem ministrstvu Slovenije. Pristava pri Tržiču - Obramba je močno kočljiva zadeva, kar najbolj vedo tisti, ki se z njo ukvarjajo poklicno. Tržičan Janez Slaparje v vrhu naše vojske prestal celo napad jugo-armade, vendar je moral z njega sestopiti na zahtevo lastnega obrambnega ministrstva. In sedaj so mu prepovedali celo vstop v poveljstvo Republiškega štaba TO, domnevno zaradi presmelih pomislekov o novem obrambnem zakonu. V pogovoru za naše bralce (skoraj) brez dlake na jeziku razkriva te dogodke, pripoveduje o življenju brez uniforme in razmišlja o bolj odprtem Tržiču. Še bodo igrale citre Stane Bitežnik seznanja s tem glasbilom otroke v glasbeni delavnici. Tržič, novembra - Pred nedavnim je stopil 37 letni poklicni glasbenik na samostojno pot poučevanja kitare in citer. Tokrat vseeno ne pišemo o tem, ampak o njegovem sodelovanju Pn programu ZKO Tržič. V njeni glasbeni delavnici razkriva mom in večjim šolarjem skrivnosti citer. "Citre so predvsem domač, družinski instrument, ki je v Tržiču zelo priljubljen. Moj osnovni motiv poučevanja v glasbeni delavnici, ki jo enkrat na teden obiskuje pet otrok pri citrah in eden pri kitari, je prav to, da se naučijo igranja citer za svoj* veselje. Če bomo dobili več citer, se bomo do spomladi nauciij skupaj vsaj nekaj pesmic. Kdor bo vztrajal naprej in bo pokazal talent za glasbo, se bo lahko resno posvetil instrumentu v pravi glasbeni soli," obeta Stane Bitežnik malim glasbenikom po prvu1 urah učenja. Kar nekaj časa je že od tega, kar vas je letos doletela zamenjava v vrhu slovenske vojske. Kako zdaj gledate nanjo? "Že pred mojo razrešitvijo z načelništva RŠ TO in po njej sem javno povedal svoje mnenje o tem, msem pa želel pojasnjevati tega v vsakem glasilu posebej. Se vedno ostajam pri vsem, kar sem zagovarjal od začetka leta, ko je prišlo do konflikta o pristojnosti poveljevanja. Zame je šef vojske odgovoren vrhovnemu poveljniku v vseh vprašanjih iz pristojnosti poveljevanja. Z ustavo R. Slovenije je predsednik države vrhovni poveljnik. Če hoče nekdo drug poveljevati slovenski vojski, bi najprej morali spremeniti slovensko ustavo! Gotovo bi gledal na zamenjavo drugače, če do nje ne bi prišlo zaradi znanega zapleta. Zamenjava je sicer bila opravljena v skladu s še vedno veljavnim zakonom o obrambi in zaščiti, ne pa v skladu z zakonom o vladi. To mi daje zadoščenje, da je bilo moje stališče o vztrajanju na položaju v tistem trenutku pravilno. Da so se pozneje pojavljala razna vprašanja tudi v javnosti, je razumljivo, ker poglobljenih informacij zaradi občutljivosti področja obrambe ni bilo. Dolžnost sem prevzel leta 1990 in jo opravljal v obdobju negotovosti. Zame je bdo to obdobje posebno doživetje, ostaja [>a tudi vrsta rezultatov, s katerimi sem ahko zadovoljen kljub nekaterim neargumentiranim kritikam na račun štaba pozneje. Tudi lanska anketa, v kateri so se državljani opredeljevali o zaupanju, je teritorialno obrambo uvrstila med institucijami na prvo mesto." Menda so vam pred dnevi prepovedali celo vstop v objekte TO. Če se je to res zgodilo, lahko pojasnite, kakšni so razlogi za ponovne zaplete? "Ne glede na to, da sem ostal na plačilnem seznamu ministrstva za obrambo, si zaradi funkcije v prejšnjem obdobju dovoljujem komentirati določene postopke. Verjetno je tudi zadnji zaplet spodbudil moj komentar na zakon o obrambi, ki je v parlamentarni razpravi, ah pa moj nastop na konferenci sedanje Zveze slovenskih častnikov. Predvsem nasprotovanje, da bi se tako častniška kot veteranska organizacija ukvarjali tudi z zastopanjem političnih stališč do določenih vprašanj - to je nakazala že aprilska izjava veteranov narodne zaščite, ki sem jo razumel kot pritisk na predsednika države zaradi postopkov v zvezi z mojo razrešitvijo - je morda porodilo kakšno novo zamero. Tisti, ki jeprepovedal moj vstop v Republiški štab TO - ideja o tem gotovo ni prišla od poveljujočega na Prežihovi 4, prvzema za tak ukaz vso odgovornost. Če mi je kot delavcu ministrstva za obrambo prepovedan vstop v enega izmed njegovih objektov, ni moč sklepati drugače. Doslej nisem dobil pisnega obvestila o tem; kolikor poznam delo v ministrstvu, tudi ni bil običaj, da bi se taki ukrepi zapisali v odločbo. Mene so s tem seznanili na vratih, ko sem želel vstopiti v štab. Vojaški policaj mi jepovedal, očitno težko, da mi po ukazu predstojnika v hiši ne more dovoliti vstopa. V mojem telefonskem pogovoru z načelnikom Albinom Gurmanom sem zvedel, da to ni njegova odločitev, ampak nekoga višjega. Kaj takega se ni zgodilo, kolikor vem, niti po mojem imenovanju za vršilca dolžnosti načelnika RŠ TO; takrat je obstajal vzporedni štab na Prežihovi 4, naš sedež pa je bil na Zupančičevi, v ministrstvu za obrambo, pozneje pa v Tacnu! Osebno me je prizadelo. To se je zgodilo v času, ko je v državi tako imenovana demokracija. To kaže, kakšni odnosi so uveljavljeni v obrambnem ministrstvu." Verjetno marsikoga zanima, kaj pravzaprav delate sedaj, ko niste več v vojaški uniformi!" "Uniformo sem slekel 14. maja letos, ko so me razrešili načelniške dolžnosti. Statusne pravice načelnika so prenehale po treh mesecih. V pogovorih s predsednikom države in obrambnim ministrom smo se uskladili, da bi prevzel dolžnost predstavnika Slovenije pri NATO v Bruslju. Z odločbo vlade sem bil imenovan tudi za višjega svetovalca v obrambnem ministrstvu, da bi se lotil priprav na to nalogo. Trenutno obiskujem intenzivne tečaje angleščine in francoščine, kar želim opraviti do konca, ne glede na sedanje dogodke. Očitno ie možnost za predstavnika v NATO, kar bi bil zame nov delovni izziv, povsem odpadla." Vsem dogodkom navkljub ste prvi general slovenske vojske, kar ste dosegli z dolgoletnim delom v teritorialni obrambi kot edini Slovenec in Tržičan. Je za vas to osebni uspeh? "Zanesljivo je to tudi osebni uspeh. Že takrat, ko so mi dodelili čin generala, sem ?oudaril, da gre za priznanje celotni sestavi eritorialne obrambe za napore v vojni leta 1991 in pred njo. Rezultati dela so skupni, zato si ne more nihče lastiti izključne pravice za zmago. Zanimiv je dogodek iz leta 1974, ko sem pred odhodom iz službe v Tržiču v takratni conski štab TO v Kranj doživel prvo srečanje z generalom Svarunom, tedanjim poveljnikom glavnega štaba. On mi je dejal, da ni dobro, če nimam ambicij, da bi kdaj sedel na njegov stol, oziroma da bi postal general. Takrat se mi je zdelo smešno, vendar se je uresničilo!" Pa se je vaš odnos do okolice zaradi tega kaj spremenil, so vas morda domačini gledali zato bolj spoštljivo? "To bi sam težko presojal. Mislim pa, da sem vsaj do določene mere skušal ostati tak, kot sem bil prej. Kolikor je bilo mogoče, sem skušal obdržati krog prijateljev v domačem okolju. Na primer, v minulem obdobju sem z veseljem prihajal v naš, tržiški teniški klub. Sam pri sebi nisem zaznal posebnih sprememb, vprašanje pa je, kaj o tem sodijo drugi. Tudi z odnosom drugih do mene je bilo podobno; vsaj pri uradnih občinskih organih nisem bil deležen zaradi svoje funkcije neke posebne pozornosti." Čeprav ste bili pogosto zdoma, ste obdržali, kot pravite, stike s Tržičani. Kakšna pa se vam zdita mesto in občina Tržič danes, ko ste spoznali še druga okolja? Njegovi učenci, mala šolarka Tanja Zupan iz Doline, prvošolčk* Alenka Kozjek z Brega in Miha Žepič iz Tržiča pa šestošok* Jernej Muster iz Žiganje vasi in Miha Simac iz Tržiča, so vsi navdušeni nad citrami. Najbolj bi bih veseli, če bi že kmalu znali igrati kot njihov vzornik Mina Dovžan. Pa vedo, da je tudi s citrami podobno kot s poštevanko; potrebno bo kar nekaj truda. Starši se strinjajo, da je to dobra priložnost za preganjanje dolgočasja ob popoldnevih, obenem pa primeren konjiček za njihove otroke. Stojan Saje "Zdi se mi, da se mogoče Tržič preveč zapira v svoje meje, zlasti v pogledu _ - _ —^ __ _ —. angažiranja svojih ljudi. Vsi tisti, Tri iz J\J J\ # T — rt "* \[ £k M# M Tržiča odidejo, se izredno težko vračajo * * * ^ ^ M>^ M Mislim, da ima Tržič veliko domačinov tako po Gorenjski kot v Ljubljani, kjer so imeli možnosti za delo in uspeh. Verjetno bi bilo smotrno, da bi jih privabili k snovanju novih razvojnih korakov. Za tak kraj oziroma občino gotovo zapiranje ni koristno." Ali jo to moč razumeti kot napoved za vašo vrnitev nazaj na Gorenjsko, če se bodo razhajanja v republiki nadaljevala? "Da sem rad v Tržiču, dokazuje moje vsakdanje vračanje iz Ljubljane domov, čeprav sem največkrat prišel le prespat. Kaj bom počel v bodoče, je v tem trenutku še težko napovedati. Pot vrnitve v Tržič gotovo ostaja odprta. Če že tukaj ne bom delal, bom pa vsaj zanesljivo igral tenis v domačem klubu!" Razen v uniformi smo vas večkrat videvali v športni opremi. Je šport vaš najbolj priljubljen način za sproščanje in nabiranje novih moči? "Tenis je gotovo na vrhu mojih priljubljenih športov. Tudi smučanju se ne odrečem. Vsaj nekaj prostega časa sem izrabil ah za kolesarjenje ali za tek, ali celo za kakšen skok s padalom. To je bila popestritev strogega delovnega urnika. Kot so kar javno očitali prejšnjemu vodstvu RŠ TO po nedavni vaji Pivka '93, smo se celo preveč ukvarjali s športom. Na take izjave bi lahko pikro odvrnil, da se bo novi štab očitno bolj kot s športom ukvarjal s plesom; znano je tudi, na čigavo glasbo!" In kaj bi zaželeli Tržičanom v bližnji in poznejši prihodnosti? "Kot prebivalec tržiške občine bi želel, da Tržič naredil korak naprej v vseh ozirih. Razmere res niso rožnate. Vseeno bi morali uresničiti kakšen projekt, ki bi dajal nove možnosti ljudem, zlasti mladim. Mislim na potrebo po športni dvorani, morda dvorani za tenis, ki bi bila tudi ekonomsko donosna. Samo z odpravljanjem sedanjih problemov ni moč pnčakovati posebnega napredka. Od vlaganj v športne objekte in dejavnosti je, ne nazadnje, odvisna tudi zdravstvena sposobnost mladih ljudi. Vsaj s stališča funkcije, ki sem jo opravljal, moram ugotoviti, da je po statističnih podatkih zdravje mlade generacije slabo, da so njene sposobnosti za vojaške naloge v velikem številu premajhne ali omejene." Stojan Saje REKORD ZA NADZEMNO KOLERABO IMAJO V KOVORJV_ Anica in Jože Aljančič se sicer nista mogla udeležiti nedavnega ocenjevanja najtežjih kmečkih pridelkov v Cerkljah, kjer bi s svojo kolerabo velikanko prepričljivo zmagala, vendar jo želita pokazati še drugim. Kar 7,5 kilograma je tehtala, ko sta jo vzela iz zemlje, njen obseg pa je 75 centimetrov/ Čeprav se z vrtičkarstvom že dolgo ukvarjajo, še niso doživeli take rasti. Kot je priznala Anica, je rastlini pogosto prigovarjala, naj se pridno debeli, skrivnostoe besede pa bo seveda obdržala zase. Pridelek so poklonili znancu, ki je prinesel seme iz tujine. Zaradi priporočila za nadaljnje sodelovanje je moč še pričakovati kakšen rekord. Stojan Saje Lahko bi vam zastavili nagradno vprašanje, kje je ta stavba & kaj se ob njej dogaja. Nagrada bi lahko bUa eno prenočevanle zastonj v enem od prostorov, ko bo hiša nared za sprejem. & vemo, da take nagrade ne bi sprejeli Se čudite, zakaj? Zato, ^ bo v tej zgradbi nova postaja tržiške policije! Se spet čudite? K° smo izvedeli za vas, to ni več čudež, ampak le vprašanje ča$4-Da ne bo v hiši mokrote in prepiha, bodo tržiški gradbenikiv prihodnjih dneh nanovo prekrili streho in vzidali okna, bo premaknib že malo zarjavelo dvigalo in koliko masti booP porabili zanj, pa še niso vedeli točnega odgovora.. Stojan SO* gorenjski glas • is. stran Torek, 16. novembra 1993 SREDA, 17. novembra 1993 ČETRTEK, 18. novembra 1993 PETEK, 19. novembra 1993 J2-10 Biskvitki J0.36 Videošpon ]1-30 Iz življenja za življenje J2.00 Veliki zločini in procesi 20. foletja, serija '2.30 S Petrom Ustinovom okoli |^8ta, angleška dokumentarna ser- ]3.00 Poročila 13.05 Poslovna borza »4.20 Intervju '5.20 Po vojni, angleška nadaljevanka ]8.15 Svet poroča, ponovitev J7.00 TV dnevnik 1 /'■10 Klub klobuk, kontaktna oddala za otroke J8.00 RPL 18.45 4 v vrsto, TV Igrica ij|-10 Risanka Ji-30 TV dnevnik 2, Vreme J9-56 Šport 20.10 Žarišče 20.35 Film tedna: Moj debeli očka, »vedski film 22.15 TV dnevnik 3, Vreme ?2.32 Šport J2.40 Sova; nal Roach predstavlja, ameriška ČB Jjanizanka; petrto nadstropje, angleška nadaljevanka 15.10 Magija + moda 16.00 Tele-V|2ijska konferenca 17.15 Sova, Ponovitev 18.45 Analitična mehanika, nemška izobraževalna serija 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 10.55 Sport 20.10 športna sreda: Kvalifikacije za EP v košarki (m): Slovenija "Estonska, prenos; Slovesnost ob »5-letnici Leona štuklja, posnetek iz Novega mesta; SP v tenisu (m), Posnetek iz Frankfurta 23.20 Oči kritike JURČIČ D.O.O. ODKUPUJEMO HLODOVINO, SMREKE, BUKVE V VEČJIH KOUČINAH, TUDI NA PANJU. IT 621 083 Doktor Trapper John 14.46 Sadeži zemlje 15.00 Otroški program 17.00 Miničas v sliki 17.10 vVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Blagoslovljena druščina 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Veliki valček, ameriški glasbeni film 22.20 Pogledi od strani 22.30 The mixer - Mož z Eaton Placea 23.15 Slamnata ženska, britanski film 1.05 Čas v sliki 23.25 Morilec in komisar, kriminalka 0.45 Miami vice, serija 1.30 Poročila/1000 mojstrovin SREČKE BOHINJSKE LOTERIJE lahko od danes naprej kupite v malooglasni službi Gorenjskega glasa, Bleiweisova 16, Kranj. Prav tako so vam srečke na voljo v turističnih društvih: škofja Loka, Jesenice in Radovljica. 14.50 Tisoč mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Pogledi od strani 15.40 Evropske zeleniške postaje 16.10 Dedek na posodo 17.00 Poklicno izobraževanje 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Kar pogumno 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura ?).15 Dvoboj, igra 21.15 Extra 22.00 as v sliki - večerni studio 22.35 11.10 Zgodbe iz školjke 12.00 Ave v toursu 12.30 Analitična mehanika, nemška izobraževalna serija 13.00 Poročila 13.05 Po domače, ponovitev 15.50 Oči kritike 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 4 v vrsto, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.10 Žarišče 20.35 četrtkove posebnosti: Mr. Bean in Pan Kohn « 21.30 Tednik 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.30 Šport 22.40 Poslovna borza 23.00 Sova: Hiša naprodaj, ameriška humoristič- 2a nanizanka; :etrto nadstropje, zadnji del angleške nadaljevanke 15.50 Film tedna, ponovitev 17.30 Sova, ponovitev 18.45 Že veste 19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Elitne bojne enote, ameriška dokumentarna serija 21.00 Umetniški večer: Velika obdobja evropske umetnosti: Umetnost Rimljanov, dokumentarna serija; Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija 22.50 SP v tenisu (m), posnetek iz Frankfurta 7.66 Poročila 10.00 Poročila 10.05 JV šola 11.30 Moon Jumper 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 13.00 V dimu smodnika: Do zadnjega moža 14.30 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 14.00 Poročila 16.06 Marjana in njena vesela druščina, angleška nadaljevanka 16.30 Besede 17.00 Župnijske kronike 18.00 poročila 18.05 Kolo sreče 16.30 Loto 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 Loto 20.15 Vukovar, dokumentarna oddaja 20.55 V iskanju 21.45 Večer ob glasbi 22.45 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Moon Jumper 12.00 Poročila 1215 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 12.50 Risanka 13.00 Film 14.40 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.00 Otroški program Al C ^EE I Wim Hi-Fi d.o.o. TRGOVINA« TVVID€OfiVDIOHI - FI«T€L€FONI MARANTZ, SONV, T6CHNICS, *0°* g; PANASONIC, FIUPS, JBl, JAMO sobotQjtfi JjjAffl Cankarjevo 5 - 64000 Kranj v bližini gledališča - ttUM/tU'USv šport 22.40 Prisilno delo v tretjem rajhu 23.15 Round Midnight: Lady Day 1.15 Poročila/Tisoč mojstrovin 16.00 TV koledar 15.10 Turbo Umatch show 16.40 Moon Jumper 17.06 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 17.30 China beach, nanizanka 18.20 Rojstvo Evrope, dokumentarna serija 19.15 Risanka 20.30 Dnevnik 20.05 Meteorjeva Ustava 20.15 Kvalifikacije za ŠP v nogometu 20.40 China beach, ameriška nanizanka 23.10 Korczak, *b film Pečarstvo LUMPERT BRODE 1 1 tel.:65773 Izdelava kmečkih peči kaminov, zidanih štedilnikov. ~1 JEKLO WTEHNA AŽELEZNINA Škofjeloška 56, Kranj, tel.: 311-378,311-984 0-00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 CMT 10.45 A Shop 11.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.45 A Shop 12.00 Pred poroto, ameriška nadaljevanka 16.00 A Shop 18.15 Onkraj, ponovitev slovenskega filma 17.45 A shop 18.00 Luč svetlobe, ameriška nanizanka ]8.45 Male živali 19.10 A Shop 19.25 CMT 20.00 Risanka 20.10 Poročila 20.30 Dance session 21.00 Smithosnian, ameriška dokumentarna serija 22.00 Elizije - Iskalci "otranje svetlobe: Kako postati bog 22.00 Filmski festival v Popradu 22.15 Palada, dokumentarni film 22.30 Poročila 22.56 Pred poroto, ameriška nadaljevanka 23.20 A shop 23.36 CMT 0.00 Čas v sliki 9.06 Pri Huxtablovih ••30 Kari Renner, ponovitev 10.15 danost 10.30 Harry z dolgimi prsti, Ponovitev ameriškega filma 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 čas v sliki 13-10 Mi 13.35 Čudovita leta 14.00 12.00 Napoved programa 12.15 EPP 12.30 Morda ste preslišali 13.00 Danes do 13.00 13.40 Naš zgodovinski spomin 14.00 Loka v časopisju 14.30 Devizni tečaj 14.40 Koristni nasveti 15.00 Dogodki danes - jutri 16.15 EPP 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa - EPP 17.00 Glasbeno popoldne: Boom 19.00 Odpoved programa 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: urad za žensko politiko 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 17.00 Coun-try club - A. Šifrer 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 Radio Jutri, koristne informacije 16.30 Z zdravjem do lepote 17.00 Župnijske kronike 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.36 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Iz strankarskega življenja 20.40 Za-bavnoglasbena oddaja 21.10 Znanost in mi 21.55 Ekran brez okvirja 22.55 Slika na sliko 23.55 Poročila v nemščini 0.00 Poročila 9.00 Jutranji program; Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 10.00 Slika Avstrije 10.30 Angel s trobento, ameriška komedija 11.45 čudovite slike iz živalskega sveta 1215 Ves molk, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Čudovita leta 14.00 Doktor Trapper John 14.45 Billv Bodv - nori svet športa 15.00 Am, dam, des 15.15 Captain Planet 15.40 Artefix 15.60 Fižolovka z občutkom, film 16.15 Pisani tednik 16.36 Kremenčkovi 17.00 Mini Čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Blagoslovljena dvojica 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00 šport 20.15 Ljudje iz St. Benedikta 21.05 Pogledi od strani 21.15 Ambo temo 21.25 Dempsev in Makepeace 22.15 Načrt Sahara, 4. del 23.56 Čas v sliki 0.05 Neizprosen maščevalec, ameriški vestem 1.30 Poročila 8.30 Vremenska panorama 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Zveneča Avstrija 16.30 Pozor, kamera 17.05 Čas v sliki Da capo 17.10 Afriški divji psi 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Made in Austria, kviz 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 22.35 Prisilno delo v tretjem rajhu, 2. zadnji del 23.20 Sporna vprašanja 0.20 Hello Avstrija, hello Vienna 0.50 Poročila/1000 mojstrovin MIKE'S SPORT FASHION 12.00 Napoved programa 12.30 Morda ste preslišali 13.00 Danes do 13.00 13.40 Naš zgodovinski spomin 14.00 Loka v časopisju 14.30 Devizni tečaj 14.40 Obrtniki sebi in vam 15.00 Dogodki danes -jutri 15.15 EPP 15.30 Prenos dnev-. no-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa - EPP 17.00 Novice 17.30 Na policah zgodovinskega arhiva 18.00 Male živali in mi 19.00 Odpoved programa 17.00 Moon Jumper 17.25 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 17.40 China beach 18.00 Što let avtomobila, ponovitev 19.30 Dnevnik 20.15 The Jacky Thomas Show 20.45 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, koprodukcijska dokumentarna serija 21.15 China beach, nanizanka 22.16 Tišina jeze, angleški barvni film 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00CMT 10.46 A Shop 11.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.46 A Shop 12.00 Pred poroto, ameriška nadaljevanka 16.30 A Shop 16.45 Smithsonian, dokumentarna serija 18.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18145 Ročk starine 19.16 A Shop 19.30 CMT 20.00 Poročila 20.30 Beg iz New Yorka, ameriški barvni film 22.00 Ročk starine 22.36 Poročila 23.00 Pred poroto, ameriška nadaljevanka 23.25 A Shop 23.40 CMT 19.30 Krš se vklopi 20.00 Informer 20.10 V studiu je kranjska hardcore skupina Srou pa letu 20.30 Kontakt -O štipendijah iz prve roke ( kako se izračunavajo štipendije, zakaj tako nizek cenzus, razlike med Zoisovimi in republiškimi štipendijami in še in še...) 21.30 Balkanska rapsodija -Srbski novi val 22.00 Informer 22.30 četrt ure kulture 23.15 Jazz po enajsti 23.55 Erotična zgodbica 24.00 Tema 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: infrastrukturni probelmi Kranja 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 17.20 Parnas 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 18.50 Radio jutri, koristne informacije 19.20 študentski program Radia Kranj 10.15 Ebba in Didrik, švedska nadaljevanka 10.45 Psiho, ameriški film 12.25 Že veste 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 13.15 Umetniški večer, ponovitev 16.10 Osmi dan 17.00 TV Dnevnik 17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 štiri v vrsto, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.10 Forum 20.30 Trojni odmev, anagleški film 22.05 TV dnevnik, Vreme 22.22 šport 22.35 Sova; Ike, ameriška nadaljevanka; Ciklus filmov Boštjana Hladnika: Bele trave, slovenski film (ČB) 16.30 Četrtkove posebnosti, ponovitev 17.26 Sova, ponovitev 18.46 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.06 Znanost 20.30 Homo turisticus 21.30 Rudi Šeligo: Lepa Vida, posnetek gledališke postaje Drame SNG Maribor 23.30 SP v tenisu (m), posnetek iz Frankfurta 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/TV Koledar 8.10 Poročila 8.15 Slika na sliko 10.00 Poročila 10.05 Odprta ura 10.30 Izbor iz tujega programa H.OOReligijski leksikon 11.15 Tuji jezik 11.35 Otroško kajkavsko pesništvo 12.00 Poročila 12.05 Zvezda vodnica, serijski film 12.50 Risanka 13.00 Revolveraši 15.35 Monopolis 15.20 Servisne informacije 16.00 Poročila 16.05 Palčki nimajo pojma, oddaja za otroke 16.30 Alpe -Donava - Jadran 17.00 Trške kronike 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Glasbena očaranja 21.06 Latinica 22.05 Hrvaška spominska knjiga 22.35 S sliko na sliko 23.35 Poročila v angleščini 9.00 čas v sliki 9.05 Cosby show 9.30 Kultura 10.00 X-Large 10.25 Metamorfoze 10.30 Sončnice, ponovitev filma 12.10 športni spoti 12.15 Notranjepolitično poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Čudovita leta 14.00 Glavni zdravnik Trapper John, zabavna nanizanka 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Am, dam, des 15.15 Tim in Struppy 15.40 Umazan zrak 15.50 Curiosity show 16.15 Vroča sled 16.35 Kremenčkovi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 vVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Blagoslovljen par 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Primer zadva, detektivska nanizanka 21.20 Pogledi v stran 21.25 Detektiv Sadie, ameriška kriminalna komedija 23.00 Čas v sliki 23.05 Večerni šport 23.25 Bataljon zgubljencev proti vojni, italijanski film 1.00 Miami Vice, kriminalna nanizanka 14.50 Tisoč mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Pogledi vstran 15.40 Dobrodošli v Avstriji 16.05 Čas v sliki 16.10 Kako ravnati z ženskami, britanski film 17.30 Živijo nevarno, dokumentarna nanizanka 18.00 Cosby show, zabavna nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Osmi dan stvarjenja sveta 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.35 TV - popolnoma noro 23.20 Moda -Yves Šant Laurent 0.10 Velvet underground, koncert 1.05 Zgodba o rockVrollu 1.40 Tisoč mojstrovin 12.00 Napoved programa 12.15 EPP 12.30 Morda ste preslišali 13.00 Danes do 13.00 13.40 Naš zgodovinski spomin 14.00 Loka v časopisju 14.30 Devizni tečaj 14.40 Zakajčkovi starši 15.00 Dogodki danes - jutri 15.15 EPP 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenije 16.00 Na obisku v KS Log 19.00 Odpoved programa 15.20 Otroško kajkavsko pesništvo 15.45 Skrivnosti, serijski film 16.10 Kitajska plaža, serija 17.00 Tenis, Frankfurt 19.15 Risani film 19.30 Dnevnik 20.05 Meterorjeva izložba 20.15 Rijeka: Turbo limatch shovv 21.45 Ročk koncert 22.20 Naključni partnerji, serijski film 23.20 Hit depo 0.40 Horoskop 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 CTM 11.00 Luč svetlobe, ponovitev 11.45 A shop 12.00 A shop 16.10 Beg iz New Yorka, ponovitev 18.00 Luč svetlobe 18.45 Elizije - iskalci notranje svetlobe, ponovitev 20.00 Risanke 20.10 Poročila 20.30 Teden na borzi 20.40 Čist odtrgan tip, ameriška komedija 22.05 Poročila 22.30 Pred poroto 23.00 A shop 23.10 Počitnice gospoda Hulota, ameriška komedija 0.40 Erotična uspavanka 1.00 Erotični film SPO K UČITE JI 8-46 3 ~ OBISKALI S VAS BOMO 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: strah 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 16.20 Zaplešimo skupaj 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Nebeška vrata 19.20 Večerni program POHITITE! ŽREBANJE 4.decembra -BOHINJSKA LOTERIJA naprodaj -malooglasna služba GORENJSKEGA GLASA, TD Škofja Loka, Jesenice, Radovljica, Cerklje OBČINA ŠKOFJA LOKA Sekretariat za občo upravo in proračun Upravni organi občine Škofja Loka razpisujejo delovno mesto SVETOVALCA ZA PRAVNE ZADEVE Pogoji: - diplomirani pravnik, lahko tudi pripravnik Delovno razmerje bo z diplomiranim pravnikom sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 6-mesečnim poskusnim delom. Delovno razmerje s pripravnikom bo sklenjeno za čas pripravništva, to je za dobo 12 mesecev. Prijave z dokazilom oddajte v 10 dneh na naslov: Občina škofja Loka, Sekretariat za občo upravo In proračun, Poljanska cesta 2. SREDA, 17. novembra ČETRTEK, 18. novembra CENTER amer. thrill VROČICA ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. akcij, thrill. NINA ob 18. in 20.-uri ŽELEZAR amer. kom. NAKLJUČNI JUNAK ob 18. uri, špan. erot. črna kom. PRŠUT, PRŠUT ob 20. uri CENTER amer. thrill. VROČICA ob 16. in 18. uri, špan. erot. črna kom. PRŠUT, PRŠUT ob 20. uri STORŽIČ amer. akcij, thrill. NINA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. NAKUUČI JUNAK ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. akcij, film ZADNJA VELIKA AVANTURA ob 18. in 20. uri ARK MAJA SALON POHIŠTVA Kranj, PRED0SLJE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031 PG PREJELI SMO Pristop Francija Zavrla (Gorenjski glas, 9. novembra 1993) V vašem cenjenem časopisu ste 9. novembra objavili članek z naslovom "Ne briga nas zdravje državljanov, marveč denar", avtorja Tomaža Kuko-vice. Ne bi se spuščal v problematičen avtorjev ton, ki ne more pozabiti polpretekle zgodovine in tistega, kar smo ljudje, ki jih omenja, delali takrat. Trdim namreč, da danes opravljam enako Častno in korekmo delo, kot sem ga v času procesa proti četverici. V informacijo bralcem Gorenjskega glasa zato navajam nekaj dejstev, ki zadevajo podjetje Pristop in njegovo sodelovanje s Termoelektrarno Šoštanj. TEŠ je v zadnjih letih dosegel bistven premik na področju ekološke sanacije svoje za okolje problematične tehnologije. Lahko bi celo rekli, da je v poslovne načrte v marsičem integriral elemente ekološkega managementa. O tem pa ni primeren obveščal javnosti, saj je bila njegova drža ves čas izrazito pasivna. Javnost o TEŠ-evih prizadevanjih za zagotovitev sredstev za ekološko sanacijo bloka V tako ne ve skoraj ničesar, prav tako ne o izvajanju sanacije bloka IV. Podoba TEŠ v javnosti je bila rezultat naključnih zapisov v medijih, ne pa načrtoe in proak-tivne komunikacijske strategije, s katero bi si TEŠ zagotovil podporo širše javnosti pri svojih prizadevajnih za ekološko sanacijo. Sodelovanje med Pristopom in TEŠ -em je pogojeno prav s tem ciljem: usposobiti TEŠ za tako komuniciranje z javnostmi, ki temelji na čim večji informacijski odprtosti, kredibilnosti in simetričnosti komuniciranja, kar pomeni, da morajo biti v reševanje določenega problema enakopravno vključene vse prizadete strani. Poseben program izobraževanja, ki ga je Pristop organiziral za vodstvo TEŠ v Topolšici, je bil namenjen prav seznanitvi s takšno zasnovo sodobnega komunikacijskega managementa, saj je samo to temelj profesionalno vodenih odnosov z javnostmi. Naše delo je torej ranvo nasprotno od tisega, kar nam g. Kukovica očita. Nič ne skrivamo in nič ne olepšujemo. Načini in poti, kako priti v slovensko javnost z resničnimi podatki, kako vzpostaviti sodelovanje s krajani pri reševanju skupnega problema (nihče od predstavnikov TEŠ ni nikoli zanikal dejstva onesnaževanja, ne nazadnje zaposleni tudi sami živijo v taisti Šaleški dolini) in kako na učinkovit način komunicirati s politično javnostjo, pa sestavljajo dejavnost Pristopa. O njej avtor članka očitno ne ve kaj dosti, zato naj, ko bo prihodnjič pisal o odnosih z javnostmi, o tem povpraša tudi tiste, ki se z njimi profesionalno ukvarjamo. S spoštovanjem Franci Zavrl, Pristop Odziv na članek "Vojna ni izbirala žrtev" Pomanjkljiva predloga zakonov Predloga zakonov o vojnih veteranih in žrtvah vojnega nasilja 1941 -1945 na prepihu. Medresorska komisija Vlade RS za obravnavo vprašanja vojne škode 1941 - 1945 je na 4. seji končno začela z obravnavo predloga zakona o vojnih veteranih in predloga zakona o žrtvah vojnega nasilja 1941 • 1945. Sestavljalci in predlagatelji obeh zakonov so iz Ministrstva za delo, zdravstvo, družino in socialno politiko: ministrica Jožica Puhar, državni sekretar Janko Stušek in svetovalec vlade Vladimir Dejan. Ostrina razprave o predlogu zakona o vojnih veteranih je bila pričakovana. Zakaj? Iz vsebine tega zakona izžareva aroganca do žrtev vojnega nasilja 1941 -1945 in udeležencev vojne agresije na Slovenijo junija 1991. Lahko se trdi, da je dosedanji pojem nosilcev pravic "borci in udeleženci NOV" zgolj preimenovan v pojem "vojni veterani". Zakon kot tak je povzetek še uporabnih členov šestih zveznih in republiških predpisov SFRJ in SRS pisan od drugega do zadnjega člena na kožo udeležencem in revolucionarjem NOV. Ponovno se uvajajo že ukinjene bonitete in to v kvalitetnejši obliki. Varstvo v tem zakonu predvideva: veteranski dodatek (socialno podporo) za udeležence NOV in sicer: 100 % za 3 leta udeležbe, 90 % za 2 leti udeležbe, 80 % za najmanj 1 leto udeležbe in 60 % za vse ostale o zajamčene plače iz januarja tekočega leta; letni prejemek (13. pokojnino) za udeležence v vojni v trajanju 3 in več let od vstopa v NOV 1941 do 15. 5. 1945, odlikovance z najvišjim državnim odlikovanjem NOV in RS in borce za severno mejo, ki ne izpolnjujejo pogoejv za priznanje pravice do veteranskega dodatka; dodatek za pomoč in postrežbo -zdravstvnei razlogi; zdraviliško in klimatsko zdravljenje -zdravstvnei razlogi; brezplačno vožnjo po železnici - 4 krat za udeležence v vojni 3 in več let, oorce za severno mejo in odlikovance z najvišjimi državnimi odlikovanji. Prvi člen tega zakona bazira na vojnih veteranih agresije na Slovenijo 1991. Toda, kaj ko so v vseh členih omejitve in se začnejo smiselno uporabljati po 5* letu starosti posameznika. V tem členu se predlagatelj izogiba točni določitvi časa, ne ve se katero vojno n katero vojno agresijo na RS ima v mislih. Ta člen je pravzaprav krinka za razširitev že do sedaj priznanih pravic borcev NOV. Ob koncu razprave je bilo predsedniku komisije g. Marku Štrousu predlagano, da zakona o veteranih komisija ne obravnava več, ker ni v njeni pristojnosti. O predlogu zakona o žrtvah t vojnega nasilja 1941 -1945 se je površno razpravljalo. Ugotovljeno pa je bilo, da vsebina predloga tega zakona ni usklajena s sklepi Odbora za delo, zdravstvo, družino in socialno politiko Državnega zbora RS sprejetih na 17. seji tega dobora dne 11. 10. 1993 in predlaganih za sejo Državnega zbora. Če namreč gre za žrtve vojnega nasilja in odpravo krivic, ki so jih trpele žrtve že desetletja in če. predlagatelj rešuje problem teh Žrtev v duhu določil 50. člena ustave RS potem ne mroe glede pravic diskriminirati te žrtve flede na določene strukture, aterim že v zakonu o vojnih veteranih priznane pravice razširja kot posebno zaslužnim za osvoboditev Jugoslavije. Predlagatelj tega zakona z niči mer ne argumentira, zakaj ne bi bile pravice žrtev vojnega nasilja izenačene s pravicami vojnih veteranov, ki so svoje pravice uživali že od leta 1945 dalje, ko se je za vse do danes na ostale Žrtve vojnega nasilja zavestoo pozabilo. Pri obeh zakonih se pozablja na dvojni status posameznikov - najprej mobilizirani v nemško vojsko, nato udeležba v NOV (prekomorske brigade, jugoslovanske brigade, partiza-ni). Poročilo predstavnika Ministrstva za zunanje zadeve RS je bilo kot nepopolno zavrnjeno. Vse, kar je to ministrstvo v smeri razreševanja problema prisilno mobiliziranih, pregnanih, izseljenih in ukradenih otrok naredilo, je vložitev "Aide Memo-ire" pri Vladi ZRN. G. minsiter za zunanje zadeve je opravil nekaj razgovorov na to temo, toda rezultati teh razgovorov nam niso v celoti znani. Upamo, da se z našo golgoto za našimi hrbti ne trguje na račun pomoči ZRN pri osamosvajanju Slovenije. Pretekli teden v petkovi številki Glasa pod prispevkom "Vojna ni izbirala žrtev" je v uokvirjenem tekstu novinar nerodno zapisal: ..."Zahtevek mo-bilizirancev v nemško vojsko je zavrnjen..." To ni točno. Do danes Vlada RS in njeno zunanje ministrstvo še nista vložila Vladi ZRN nobenega uradnega konkretnega zahtevka po vprašanju povračila vojne škode Žrtvam drugesvetovne vojne. Bil pa je vložen preko VdK (Združenje vojnih in vojaških Žrtev, invalidov in upokojencev Nemčije) zahtevek po izravnavi invalidnin invalidom nemške vojske iz delne v polno invalidnino, ki pa je bil s strnai nemškega ministrstva za delo zavrnjen oziroma odložen. Tozadevno nas Vlada ZRN še vedno uvršča v skupino "vzhod", torej Jugoslaviji. Vlada ZRN oziroma za to pooblaščeno ministrstvo je naši vladi priporočilo, da po teh vprašanjih tudi sama nekaj stori doma. Najprej je treba počistiti lastno dvorišče. Združenje mobiliziranih Gorenjcev v nemško vojsko v času 1941 - 1945, Kranj Psi lajajo, interni se krešejo... Psi lajajo, interesi se krešejo, pravna država umira, karavana gre dalje, do kod? Tako imenovani pasji azil na Visokem - neurejen do skrajnosti, že dalj časa moti vaščane vasi Visoko. Neustreznost tega azila so končno spoznali tudi veterinarski in sanitarni inšpektorji, ki so izdali odločbe o prenehanju z delom v tem azilu. Zaradi vseh nepravilnosti trpijo tako živali kot ljudje - vaščani okrog tega azila, ker je lokacija neprimerna, pasji azil pač ne sodi v urbano naselje. Zaradi neobjektivnega poročanja v medijih (Malus, Kanoni, Hočevar, Kvas) del javnosti napačno ocenjuje problem. Zato sporočamo: Oglejte si stanje azila v živo in videli boste vso bedo, nesnago, nepravilnosti in nevarnosti bolezi, kot je steklina, ki se še vedno širi in je v porastu na našem območju. Za vse te nepravilnosti so seznanjeni ljudje, ki o teh stvareh odločajo. Sedaj čakajo, kaj bo naredila pravna država. Čakajo, kdaj bodo inšpektorji in higie-niki naredili napako, potem bodo skočili pokonci. %Ne, spoštovana g. Eva Lea Muller, g. dr. Vengust, usoda teh živali bo vaša vest. Zakaj se zavzemate g. Eva Lea Muller za sprejem zakona o varstvu živali, če ne spoštujete drugih zakonov, ki so že sprejeti? Zakaj imamo inšpekcijske službe, sodnike za' prekrške, zakaj sploh želimo pravno državo? Ali se zavedate, da s takim odnosom do spornega azila odpirate prosto pot do take anarhije, kot so na področju urbanizma črne gradnje. P.S.: Kako absurdna situacija je v naši družbi, je razvidno, če smo gledali oddajo TV Tednik 4. novembra 93, ko v 30-minutni oddaji gledamo stisko brezposelnih ljudi iz Maribora in pretirano ali neustrezno skrb za živali na Visokem. • Miha Jerina in vaščani Visokega (podpisi so v uredništvu) Izjava za javnost tudi žirovski skavti in vsi tisti, ki nam življenje in narava še kaj pomenita, protestiramo proti naklepom, da opuščeni rovi RUŽV-ja postanejo odlagališče za nevarne radioaktivne odpadke. Seznanjeni smo z nevarnostjo, ki grozi predvsem nam mladim, če opuščeni rudnik postane odlagališče odpadkov. Znano je namreč, da smo med okoliškim prebivalstvom najbolj ogroženi prav mladi, še posebej pa otroci, ker prejemajo več sevanja in ker pri enaki dozi tvegajo več kakor odrasli Rav- no za radon velja, da mladi do dvajsetega leta utrpimo trikrat več škode za zdravje kot starejši-Otroci tvegajo tem več, titn mlajši so. Tako ne protestiramo samo v svojem imenu, ampak tudi v imenu tistih, ki še ne znajo pisati in se Se ne zavedajo, kakšne posledice lahko utrpijo- Čeprav smo še mladi, se 1* zavedamo besed našega P^^}', ja Tavčarja, ki je v Vtsoški kroniki zapisal: "Zemlja domača - ni prazna beseda: del mojega življenja, in če se *» vzame zemlja, se mi je vzd° tudi življenje." Ne razumemo tistih, kirniS' lijo, da je problem RUŽV-ja samo stvar domačinov. Ne zavedajo se namreč, da se radon ne pojavlja samo v neposredni bližini opuščenega rudnika, ampak se širi tudi na okoliš*9 naselja. S tem pismom se obračarno na Vas, ozaveščene ljudi, ki ?' prizadevate za zdravo življenj, v krajih okoli rudnika in hkrati pozivamo tudi druge posamei-nike, združenja in organizacije, da s svojim protestom preprečijo uskladiščenje radioaktivnih odpadkov v Žirovskem vrhu. Žiri, 7. novembra 1993 Žirovski skavti LOTERIJA, PRI KATERI NE POTREBUJETE LE SREiE, in SREiKO Srečneže čakajo izjemno bogate nagrade, pa tudi ostali udeleženci ne boste ostali praznih rok! V nagradnem skladu Bohinjske lote rije ms čaka: - 20 milijonov tolarjev - garsonjera v LJubljani - 3x Renault Šafrane 22 Si - 5x Renault 19 RT 18 i - 35x Renault C lio RT 1.4 - tisoč tedenskih počank in mnogo drugih nagrad. Vsem tistim, ki bi sicer po žrebanju vrgli srečko v koš, pa svetujemo, da počakajo. Vsaka srečka namreč prinaša popust v itt>ranB\ bohinjskih turističnih objektih (smučišči na Voglu in Kobil, hoteli Kompas, Bellevue, Jezero in Zlatorog). Pa še to: dobitke bomo žrebali U med prodanimi srečkami, kar pomeni, da nobena nagrada ne bo ostala neidrebana. S kuponom, ki ga objavlja samo NEDEIJSK1 DNEVNIK, lahko na vseh prodajnih mestih Tobaka, Dnevnika, Dela in pn uličnih prodajakih, kupite komplete petih srečk za 1300SIT. Šesto sreetn pa \'am podari NEDELJSKI DNEVNIK. Bohinjska loteri /.relktnje: 4. decembra /W.V vBohinju 4 RENAULT POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Ljubljanska banka bo znižala obresti 15. novembra JljJ^Uana, * ^cembrom ponovno znižala obrestne mere in i ne naložbe pravnim osebam in obrtnikom Ljubljanska banka d.d. bo s 1. sicer za kratkor- . pravnimi osebam m obrtnikom s 13,5 na 12,5 "stoika, pri investicijskih naložbah pa s 15 na 14 odstotkov. 2j3 posojila občanom, ki 13,5 oziroma 14,5 odstotka Poslujejo z banko, bodo obresti znižali na 12,5 oziroma 13,5 S^de na dobo najema posojila s odstotka, pri stanovanjskih po- sojilih pa s 14,5 oziroma 15,5 odstotka na 13,5 oziroma 14,5 odstotka. Še naprej pa 12-odstotna obrestna mera pri posojilih za izobraževanje doma in v tujini, prav tako so 15-odstotne obresti na negativno stanje na tekočih računih in 25-odstotne pri nedovoljeni prekoračitvi. Podjetniki, obrtniki! Prihodnost je vaša in naša, MDCCCLXXX1V n A SlovenicA zavarovalniška hiša d.d. f naj bo skupnal Zato smo pripravili program za drobno gospodarstvo, imenovan Paket za zavarovanje podjetnikov iti obrtnikov. Ob sklenitvi tega zavarovalnega paketa vam omogočamo'! - možnost najetja kredila; -2% do 25% popust na premijo pri zavarovan jih premoženja, zaščitenega z napravami za javljanje ali gašenje požara oziroma s protivlomnimi napravami; - 50% popusta prikoleklivnili nezgodnUi zavarovanim glede na posamičtia; - 5% oziroma 10% popusta na 5-tetno ali 10-letno zavarovanje; - dodatni komercialni popust zavarovancem, ki ne želijo kredila. Vedno smo vam na voljo v vseh našili filialah: Ljubljana, Celovška 91, tel. (061) 159 50 32 Koper, Ljubljanska 3, tel. (066) 32 541 Nova Gorica, Gregorčičeva 11, tel. (065) 27070 Maribor, Slovenska 21, tel. (062) 23 781 in v vseh agencijah po Sloveniji Kranj, Izola, Portorož, Ilirska Bistrica, Postojna, Sežana, Tolmin, Idrija, Ajdovščina, Murska Sobota, Lendava Ko previdnost postane modrost! Pospeševanje malega gospodarstva Drugo srečanje članov pospeševalne mreže Bled, 15. novembra - V Festivalni dvorani na Bledu bo 18. in 19. novembra potekalo drugo letno srečanje partnerjev pospeševalne mreže za malo gospodarstvo. Srečanje se bo začelo v četrtek, 18. novembra, ob 10. uri, ko bo o industrijski politiki in o delu na področju malega gospodarstva spregovoril minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar. V nadaljevanju bo Sašo Sedmak spregovoril o dejavnosti pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, ki deluje pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti, nato pa Marijan Štele o mednarodnem sodelovanju na področju malega gospodarstva. Četrtkovo popoldne in petek bodo namenili razgovorom po delovnih skupinah in sekcijah. MIKE'S SPORT FASHION KOIIKO JE VREDEN TOLAR ram« »«"» MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Tržič, Jesenice) 75,55 78.10 10,58 1032 7,85 732 AVAL Bled, Kranjska gora 75,75 78,00 10,72 10.80 7,85 730 COPIA, Kranj 75,85 7830 10.73 1035 7,70 730 CREDITANSTALT N banka Lj 75,80 78,10 10,05 10,85 736 730 ER0S($tari Mayr), Kranj 75,95 »■ [ že včasih delali tako: pšenica bo ob koncu julija 1990. leta hoteli njive preorati in jih pripraviti za setev nove kulture, se je vlegel pred traktor in jim tako preprečil oranje. To je ponovil še naslednji dan, čez "vikend" pa je del sporne površine preoral sam in na njej vsejal krmni ohrovt. Primer se je znašel na sodišču, kjer se je Oman zagovarjal, da Ali bi vrnitev bistveno okrnila kompleks? V denacionalizacijskem postopku, ki poteka za Omanove njive, je bistveno vprašanje, ali Je zemljišče del kompleksa, in alt bi vrnitev v naravi bistveno okrnila njegovo funkcionalnost In povzročila take motnje, da bi podjetje zašlo v hude težave (stečaj, opustitev pomembnega dela proizvodnje, znatno zmanjšanje Števila zaposlenih, bistven izpad prihodka). Janez Oman (oz. njegov zastopnik) dokazuje, da so njegove njive le malenkosten del vseh zemljišč, da ne gre za bistveno okmitev kompleksa m da podjetje ob vrnitvi njiv ne bi zašlo v težave, o katerih govori zakon o denacionalizaciji Oman se sklicuje tudi m 23. člen zakona, po katerem ni ovire za vrnitev premoženja v last in posest, ie nekdanji lastnik oz. njegov zakoniti dedič izkaže, da bo z vlaganji aH kako drugače "zagotovil pogoje za racionalnejšo in ekonomsko uspešnejšo uporabo nepremičnine**. To "izkazuje" s tem, da le že pred tremi led kmetijo, ki je zaščitena, izročil sinu Rajhu, da ima sodoben hlev z 28 glavami živine, da je kmetija opremljena z vsemi potrebnimi stroji In daje tudi več strokovnih argumentov, ki kažejo, daje kmečka pridelava uspešnejša od tiste na državnem posestvu. "Če boste vi sejali, bom tudi jaz" Ko je slovenski parlament predlani sprejel zakon o denacionalizaciji, je Oman zaprosil za vrnitev njiv, ki so marca letos formalno postale last države oz. sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, še naprei pa jih uporablja Mercator KŽK Kmetijstvo Kranj. Predstavnica KŽK-ja je na prvi obravnavi pred občinskim upravnim organom povedala, da je parcela v kompleksu in da KŽK pristaja na vrnitev lastninske pravice, medtem ko bi jo v skladu z zakonom o denacionalizaciji uporabljal še pet let po pravnomočnosti odločbe. Oman oz. njegov pooblaščenec je vztrajal na tem, da naj KŽK dokaže, da gre res za zemljišča v kompleksu. Ko je Oman dobil povabilo na drugo upravno obravnavo, je delavcem KŽK-ja, ki so spet orali njegove nekdanje njive jasno in glasno povedal: "Če boste vi sejali, bom jaz tudi!" In tako se je tudi zgodilo. Najprej so KŽK-jevi sejalci posejali pšenico, kmalu zatem Janez še na istih boli nizka, rž bolj visoka, ob teto pa bo še dosti slame!" pravi Ja0* in poudarja: "Če takrat, k° K oblast jemala njive, ni nihče stori kaznivega dejanja, ga tudi P nisem tokrat. Pozivam vS kmete, da družno nastop«10" proti KŽK-ju, za katerega sej iz časopisa prebral, da se dosle° no pritožuje na vse od-ločbe. KŽK zahteva 710 tisoč tolarjev odškodnine Ker denacionalizacijski p°$ ■ opek še poteka in za zdaj ■ ničesar odločeno, je tudi gleC* Omanovih nekdanjih njiv taK ' da je njihov formalni lasto' država, njihov upravljajte 1 uporabnik pa še zmeraj KZK. ». je zato ob koncu oktobra pr0 Omanu tudi vložil tožbo t&r ranjskem temeljnem sodišču. KŽK-ju mu očitajo, da je s tgj ko je 11. oktobra sredi pribhz0 tri hektarje velikega zemljiškcg kompleksa posejal mešanico OP in trave (Janez zatrjuje, da J vsejal rž) in njive povlekel branami, uničil njihov P°sevenj semenske pšenice in pričakovan pridelek ter povzročil po gr°?' ocenah za 710 tisoč tolarji škode. Ker se v KŽK-ju bofig da bo s škodljivim ravnanjeflj nadaljeval in še naprej oV,r* normalno delo in pridelavo, & sodišču tudi predlagali, da p izdalo začasno odredbo, s kater bi mu prepovedalo vsako oa_ daljnje poseganje v KŽK- jeV premoženje. Ob tem, ko bodo "denacionalizacijsko žito" očitno "reW; li" tudi na sodišču, Janez Pn svojih petinšestdesetih letih *° novodobni Matija Gubec, ki86 bojuje za kmetove PraV'c£ nikakor ne more razumeti, & je oblast vzela zemljo kmetoj" zelo hitro, vrača pa jim jo počasi. Janez se je te počasno^ ti, za katero je največ ^ zakon o denacionalizaciji. K vsaj v nekaterih okoliščinah W primerih dobro ščiti zavezafl0? m jim tudi daje možnost pritoi na odločbe, očitno naveličal v je ne glede na posledice *JI vajeti v svoje roke - ali jih vS*J poskuša vzeti! • C ZaploW»* Kaj hvalijo in kritizirajo gostje na turističnih kmetijah Še krave so bile prijazne Nenavadno: nekatere goste na kmetijah motijo vonjave, kijih dajeta mleko in sir. Kranj - Zadružna turistična agencija Vas in Turistična zveza Slovenije sta letos drugič pripravili izbor najboljših turističnih kmetij v Sloveniji. Izbor je potekal tako, da so gostje po končanem dopust o-vanju na kmetiji izpolnili vprašalnik, ocenili urejenost kmetije, hrano, čistočo in vse drugo z ocenami od ena do deset ter pripisali še svoja mnenja, pripombe in predloge. Prebiranje mnenj, opazk in pobud ni samo zanimivo branje, ampak za vse, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom, tudi nadvse koristno. Poglejmo, kaj hvalijo in kritizirajo gostje! "Okusili smo mnogo starih slovenskih jedi" * Za počitnice na turistični kmetiji smo se letos odločili prvič, vendar ne zadnjič. Zelo smo bih navdušeni nad Jirijaznim sprejemom, gostoljub-em...uTeta Vilma" se je vsak dan trudila, da smo bili dobre volje, siti bi še in še. Okusili smo mnogo slovenskih jedi, ki jih poznamo le še iz pripovedovanja starih ljudi. Odpeljala nas je tudi v stari mlin, ki še dela. To je bilo nepozabno doživetje! * Kvaliteta hrane je bila odlična, obrok velik, kar prevelik za nas. Vsi so bili zelo, zelo prijazni in vedno pripravljeni pomagati. Nič jim ni bilo pretežko, naokrog so nas vozili tudi z družinskim avtom. Našo dve leti staro hčerko so imeli zelo radi. Vse domače živali, tudi krave, so bile zelo prijazne. * Našo družino je motilo to, da je moral oče, ki je sicer zamejski Slovenec, formalno pa kot Italijan tuji državljan, plačati trideset do petdeset odstotkov več kot mama in sin, ki sta slovenska državljana. * Na kmetiji bi morali iz hiše odstraniti mleko in sir, ker dajeta neprijetne vonjave. * Na dvorišču ni bilo posebnega parkirišča za avto, v sobi ne koša za smeti. Vsaka družina ni imela svoje mize, ampak je bil za vse le kot v "menzi". Obroki hrane so bili okusni, vendar zelo enostavni in skromni. * Tako dobro se na dopustu že dolgo nismo imeli. Spoznali smo, da morje se zdaleč ne nudi tega, kar dajejo kmetije. Vsi so bili zelo prijazni, prav tako tudi sosedje in ostali vaščani. Hrana je bila domača. Kopali smo se v čisti rečici in hodili v hribe. * V glavnem smo bili zadovoljni, ljudje so bili prijazni, le postelje so bile prekratke. * Zelo nam je ugajalo. Prihodnje leto zanesljivo spet pridemo. Pokrajina je sanjsko čudovita, le ceste bi bile lahko boljše. "Čudovito, le psi so bili preveč razposajeni * Živim v Italiji in to je bil moj prn obisk v Sloveniji. Nikoli si nisem nusUl« da je pokrajina tako zelo lepa. N& kmetiji je bilo čudovito, tako dobre hrane v življenju še nisem jedel, le p^1 so bih zjutraj malo preveč razposajeni- * Na Bledu smo predvsem pogre*a.j zabavo. "Življenje" se ne bi smelo konc* že ob 23. uri. pohvalili, da smo turistični narod. Navdu»e smo nad vsem, drugo leto - nasvidenje! * Predlagamo, da bi bolje označili dostop* k znamenitostim in gorske J>oti. Taks" oznake, kot so na prospektu Škofja ^ j, galerija v naravi, bi bile dobrodošle tudi y križiščih in odcepih. Če ima vsaka trgov,n tablo, tudi Učni kozolci z označbami znam nitosti ne bi kazili pokrajine. v * Presenečeni smo. Tu je bolje, kot kateremkoli hotelu A ali B kategoriji Predvsem je odlična domača hrana pa tu gostitelji so zelo prijazni. Še bomo pnšli- * Dobro bi bilo, če bi vsaka turis^ kmetija imela zemljevid z označbo krajev« bi si jih bilo vredno ogledati. * Najbolj nam je ugajala domačnost, J nam je dajala občutek, da smo donj" Upamo, da bo kmetija ostala tako prisrčn in da se ne bo skomercializirala. * Dopns^ si ne znamo več zamisliti brez počitnic kmetiji. Zadovoljni smo odrasli pa tudi otroci, ki potem še vse leto govorijo o su ^ Francu in teti Pavli ter o živalih, ki JiD_, mestu vidijo bolj poredko. tricu ' jibik • C. Zaplo*01* "M Agromehanika Prijetno branje OBLAČILA ZA PROSTI ČAS Sveti Duh 38 Škofja Loka Tel.: 633-753 UREJA: Vilma Stanovnik BIO - FIT ŠPORT IN REKREACIJA KORITTMO 6, BLED 64260 TELEFON: 064/76-141 SLOVENIJA * TENIS * BALINIŠČE * FITNES * SAVNA ♦NAMIZNI * KAVA BAR TENIS TRIGLAV MED ŠESTNAJSTIMI V EVROPI ^ Bratislavi so vaterpolisti Triglava osvojili drugo mesto, ki jih pelje med šestnajst najboljših v Evropi. Bratislava, 14. novembra - V ^deljo se je v Bratislavi končal jpliiikacijski turnir štirih prva-°\ držav, na katerem so nas-L°P'li prvak Slovaške, Slavija iz orat.slave, prvak Češke, Spol-^nemie iz Usti nad Labem, r^ak Anglije, Polvtehnic iz pndona, in prvak Slovenije, jranjski Triglav. V izredno jj!°cni konkurenci so Triglava-' Po dobri igrah zasluženo gojili drugo mesto, potem ko r Premagali prvaka Češke in An i■■ j "glije in se tako uvrstili med petnajst najboljših ekip v Evro- ,SLAVUA : TRIGLAV 9 : 3 u: 1,1:1, 2 : 0, 4 :1) p Strelci za Triglav: Balderman, Vnovič in Troppan po 1. V eJ tekmi, ki je bila prva in je bil _^Protnik močan, so Triglavani ^'grali dobro le v prvih dveh r^ttinah. Prav v tem delu so JjkU kar štiri priložnosti, ven-* so bili pri zaključkih pre-malo zbrani, tako da so žoge letele mimo gola, ali pa so bile lahek plen domačega vratarja. Poleg tega so imeli izredno slabe podaje, kar je bila posledica treme, saj je bila ta tekma uvod v samo tekmovanje. SPOLCHEMIE : TRIGLAV 8 :11 (2 : 2,1: 2, 3 : 3, 2 : 4) Strelci za Triglav: Peranovič 4, Grabeč, Štirn, Troppan 2 in Balderman 1. Proti prvaku Češke so kranjski vaterpolisti zaigrali na vse ali nič. Prav to pa je bilo, da so dobili vse. Res da so povedli češki prvaki in to kar z Z : 0, Kranjčanov to ni zbegalo, saj je bilo to edino vodstvo češkega prvaka. Prav hitro so izenačili in prevzeli pobudo, zaigrali disciplinirano v napadu in borbeno v obrambi in zasluženo zmagali in naredili že prvi korak k načrtovanemu cilju. POLVTEHNIC : TRIGLAV 7 :10 (1: 2, 2 : 3,1: 2, 3 : 3) Strelci za Triglav: Troppan 6, Časten zaključek evropskih nastopov ^cnice, 16. novembra - Včeraj so se s polfinalnega turnirja za Pokal evropskih hokejskih prvakov vrnili naši šampioni. Kljub !eQiu da jim ni uspelo na nobeni tekmi zmagati, so se častno jj°rili in na zadnjem srečanju z norveškimi prvaki iztržili "»odločen izid 3:3. Hokejisti Acroni Jesenic so imeli za prvega nasprotnika ekipo Minska, kateri pa so se ji enakovredno upirali le v prvi tretjini. Po nekaj lepih akcijah niso uspeli dati gola, to pa so kaznovali beloruski prvaki in v drugi tretjini trikrat zadel jeseniški gol. Takrat je bilo upov za naše konec, izod tekme pa je bil 6:0 (1:0, 3:0, 2:0). Bolje so Jeseničani igrali že na drugem srečanju z domačo ekipo Turkuja, toda kaj več kot dveh golov proti razpoloženi odlični ekipi finskih prvakov našim ni uspelo doseči. Rezultat sobotnega srečanja je bil 11:2 (4:1, 3:1, 4:0), wa gola za Acroni Jesenice pa je dal Matjaž Kopitar na podajo Ipča Smoleja in Andreja Razingerja. Edino točko so si naši lahko obetali od tretje tekme z sueškimi prvaki, ekipo Valerengosa iz Osla. Naše je v vodstvo p** popeljal Kopitar, nato so Norvežani izenačili in povedli z 1:3. jJr dVeh golih Račkova v zadnji tretjini pa so naši le uspeh iztržiti enačen rezultat in se častno posloviti od letošnjih evropskih 'Stopov. h **°nec tedna pa se je nadaljevalo tudi državno prvenstvo. Ost r1 k° so Jeseničani že v torek doma premagali Bled, sta se l la-li srečanji med Olimpijo in Celjem ter Slavijo in Mariborom . ^Čali z neodločenim izidom 3:3. Že danes pa bo na sporedu oh li6 P^S3 dela prvenstva. Na Gorenjskem bo na Bledu v uri derbi med domačo ekipo Bleda in Celjem, v Kranju pa s&n !Pa Triglava, gostila Slavijo. Drugi veliki derbi kola pa bo na redu jutn zvečer v dvorani Tivoli v Ljubljani, kjer se bosta berili domača ekipa Olimpije Hertz in Acroni Jesenice. • V.S. ^ner Jesenic Sergej Borisov ob ^ ©komet mmmmsmnnin slovenski rokometni pokal ?ET GORENJCEV ŠE V IGRI Ve^ran^ *k novcmDra • Moški bodo igrali šestnajstino finala, •»ai • te*cem k° jutri, 17. novembra. Preddvor Tab Ing. gostuje ^ Jprej v Ormožu, povratna tekma pa bo 23. novembra ob 20.15 v te.anJu- Besnica je že včeraj igrala s Kolinsko Slovanom (povratna f>Q a bo 24. novembra), Sešir pa gostuje jutri ob 19. uri v Sevnici. Ij^atna tekma bo 24. novembra ob 20. uri v Škofji Loki. Ženske igrale tekme osmine finala. Žreb je odločil, da se bosta ob io 8orenjski ekipi Sava Kranj in Kranj. Prva tekma bo drevi $0. .• "n, druga pa v torek, 23. novembra, prav tako ob 19. uri. Za b|?nJc gorenjskega srečanja sta na prvi tekmi določena Humar in ■Kovec, na drugi pa Dolanc in Svoljšak. • J.K. Hajdinjak 2, Margeta in Štirn 1. Potem ko so premagali Čehe, je vaterpoliste Triglava vodila le zmaga nad Angleži na drugo mesto. Prav tega so se zavedali vsi in so na tej tekmi zaigrali izredno borbeno, posebno v obrambim, kar govori že podatek o izključitvah, ki je bil kar 10 : 4 v korist Angležev. Angleži so prvi povedli, vendar so naši kar hitro izenačili in prevzeli pobudo v vodi. Tokrat se je izredno razigral Primož Troppan in prvič pokazal svoje strelske sposobnosti. Ko so vaterpolisti Triglava povedli s tremi zadetki 3 : 6 zmagovalec ni bil več vprašljiv. Ostali rezultati: Spolchemie : Polvtehnic 12 : 11, Slavija : Polvtehnic 8 : 6 in Slavija : Spolchemie 14 . 4. Končni vrstni red: 1. Slavija 6, 2. Triglav 4, 3. Spolchemie 2, 4. Polvtehnic. Triglav je v Bratislavi nastopil v postavi: Matjaž Homovec, Branko Hajdinjak, Boris Margeta, Žiga Balderman, Boban Antonijevič, Grega Košir, Jure Gantar, Bojan Grabeč, Erik Bukovac, Igor Štirn, Tadej Peranovič, Uroš Čimžar, Primož Troppan in Klemen Štro-majer. • J. Marinček KAKO PA SO IGRALI? Matjaž Homovec Naš najboljši igralec, na vseh treh tekmah je branil izvrsmo in je eden od "krivcev", da se je Triglav uvrstil med 16 najboljših. Branko Hajdinjak: Na prvi tekmi je naredil kar nekaj napak, verjetno zaradi treme, nato pa igral iz tekme v tekmo bolje. Boris Margeta: Izredno koristen napadalec za zamenjavo igralca iz prve sedmerice. Igral po svojih sposobnostih in se izredno boril. Žiga Balderman: Najmlajši v prvi sedmerici. Izredno borben, kar priča tudi gol proti prvaku Češke, ko je prišlo do preobrata pri rezultatu. Boban Antonijevič: Igral le proti Slaviji. Igral je dobro, in ker je mlad, bo še imel priložnosti, da se dokaže. Jure Gantar Izredno koristen igralec pri zamenjavah. Pozna se mu, da se je šele pred kratkim vrnil s služenja v TO. Bojan Grabeč Izredno borben igralec. Pokazal je celo več, kot se je od njega pričakovalo. Vzel je kar nekaj žog v obrambi in to na najpomembnejših tekmah. Erik Bukovac Ni imel priložnosti, da bi se dokazal. Igor Štirn: Upravičeno je pokazal, da zasluži kapetansko mesto. Igral je standardno na vseh tekmah in vlekel "kontro". Tadej Peranovič Trenumo je najboljši bek v Sloveniji. Če je na kvalifikacijah za EP v Palermu zaustavil Ferrettija, je tu prav gotovo vse. Odlično je odigral drugo srečanje. Uroš Čimžar Kot rezervni vratar ni imel priložnosti, saj je bil Homovec več kot odličen. Primož Troppan: Šele na zadnji tekmi je pokazal svoje strelske sposobnosti. Na prvih tekmah je imel kaj nekaj priložnosti, da se pokaže, vendar že gre po stopinjah bratranca. Grega Košir Odličen spodbujevalec svojih soigralcev. Imel bo še priložnost, da se dokaže. Rado Čermelj (trener): Odlično je vodil svoje moštvo. Dajal je nasvete in menjal igralce. Težko bi ga bilo nadomestiti. LEP USPEH MLADIH KRIŽANK Križe, 15.novembra - Konec tedna je bilo v Varaždinu odprto namizno teniško prvenstvo v kadetskih disciplinah. Na njem je sedelovalo 250 namiznotenisačev iz 37 klubov in Slovenije in Hrvaške. Med slovenskimi ekipami so odlično uvrstitev zabeležile igralke Križ, ki so se uvsrtile na drugo mesto, najboljša med njimi pa je bila Muzikova. • VS. ODLIČNA IGRA LOČANK ODEJA MARMOR : DIAMOND JEZICA 82 : 38 (36 : 24) Škofja Loka - Športna dvorana Poden, gledalcev 150, sodnika: Kolar (Kranj) In Dovč (Domžale), Odeja Marmor Kržišnik 18 (4:4), Stublla 20 (2:2), Budimir 2 (0-2), Luskovc 11 (3-4), Malacko 21 (7:7), Kisovec 2, Pejič 6, Oblak 2. Pred najpomembnejšim srečanjem 8. kola v prvi državni ligi za ženske skorajda nihče ni pričakoval tako visoke zmage. Toda, kdor si je srečanje ogledal, si ga bo zapolnil po fantastični igri domačih v obrambi, saj so gostje prvi točki dosegle šele v 5. minuti. Odpor Ljubljančank je bil v prvem delu še dokaj dober, tako da prednost Ločank še ni bila odločujoča. Ko smo v drugem polčasu pričakovali veliko boljšo igro Jezice, pa smo videli popolnoma drugačno dogajanje. Trener Ločank Igor Dolenc je začel z najboljšimi, podobno pa je storil tudi njegov kolega Račič na gostujoči strani. Vendar, peterka Ločank je prikazala obrambo iz košarkarskih učbenikov, gostje so bile povsem odmaknjene od domačega obroča. Zmeda je zajela gostujočo vrsto, tako da so razigrane Ločanke drugi del dobile kar z 46:12. Kaj podobnega se v Škofji Loki še ni pripetilo, sploh pa ne proti tako kvalitetni ekipi, kot je mlada vrsta Diamonda Jezice. Tokrat bi z razigranimi Ločankami imela precej opraviti tudi prva vrsta iz Ljubljane. Upati je, da bo izredna forma Ločank zdržala še mesec dni, ko se bo končal prvi del prvenstva. * Dare Rupar Franci Petek: Po poškodbi vedno boljša forma. • Slika G. Šinik SMUČARSKA SEZONA SE ZAČENJA PLANICA PRED VELIKIMI DOGODKI Ljubljana, 16. novembra • Zadnji sneg in ohladitve dajejo našim smučarskim središčem, kjer bodo tudi tekme na najvišji ravni (Planica, Kranjska Gora, Bohinj, Pohorje in Pokljuka) upanje, da bo izpeljava tekem lažja, saj bo ob naravnem snegu mogoče delati tudi umetnega. To bo olajšanje tudi za naše najboljše smučarske selekcije, ki morajo ta čas iskati sneg na tujem. Prizorišča velikih tekem so že obiskali inšpektorji Mednarodne smučarske zveze in zagotovili, da so naprave in proge takšne, kot morajo biti za tako pomembna tekmovanja. Največ se bo to zimo dogajalo v Planici. Marca prihodnje leto bo minilo 60 let, ko so se v dolino pod Poncami preselili skoki, prav tako pa mineva 25 let od izgradnje velikanke, ki se vedno drži primat tako po velikosti kot po dolžini poleta. Smučarska zveza Slovenije je imenovala organizacijski komite planiških prireditev. Ker je komite že uigrana ekipa, do velikih sprememb ni grišlo, načeloval pa ji bo Franc Premk, sicer direktor etrola. Skakalnice obnavljajo, prav tako pa tudi Kavko, ki je pred leti pogorela. Letos bo v Planici bogat spored. 11. in 12. decembra bosta v Planici tekmi za svetovni pokal, 19. in 20. marca prihodnje leto pa svetovno prvenstvo v poletih. Torej, kar tri tekme na najvišji ravni. Večina naših smučarskih reprezentanc je sedaj na treningu na tujem. Moški del alpske reprezentance je v Združenih državah Amerike. Ženske so se vrnile s treninga v Soeldnu v Avstriji, z izjemo Nataše Bokal, ki trenira v Ameriki. Kam bodo morale sedaj je odvisno, kjer bodo tekme svetovnega pokala: ah v Vevsonnazu ah' St. Catarini. Dosežki na treningu v Avstriji so bili zadovoljivi. Tam so vadile tudi Nemke, Avstrijke in Italijanke. Na testu sta bili še posebno dobri Pretnarjeva in Korenova, dobro pa napreduje tudi Hrovatova. Skakalci vadijo v finskem mestu Rovaniemi. Tam je praktično zbran ves skakalni vrh, saj je bila na 90-metrski skakalnici, ki so jo Finci z umetnim snegom pokrili že sredi oktobra, tekma. Ker je na skakalnici gneča, so termini za vadbo posameznih reprezentanc omejeni. Na Finskem sta tudi Franci Petek in Samo Gostiša, ki je bil operiran na slepiču. Tam sta tudi Člana B reprezentance Zoran Zupančič iz Žirov in Jure Žagar, na stroške kluba pa je na Finskem tudi Aljoša Dolhar iz Rateč. Po besedah trenerja Jelka Grosa se Petek in Gostiša hitro vračata v formo, dobro pa sta se znašla mlada Urban Franc in Matjaž Klad ni k. • J. Košnjek V NEDELJO V ŠKOFJELOŠKI DVORANI PODEN DRŽAVNO PRVENSTVO PLEZALCEV Tekmovalne smeri bo trasira! Tomo Česen iz Kranja, pokale pa bo podeljeval šolski minister dr. Slavko Gaber. Škofja Loka, 16. novembra - Plezalni klub Škofja Loka bo v nedeljo, 21. novembra, organiziral v športni dvorani Poden v Škofji Loki državno prvenstvo v športnem plezanju za članice in člane. Dopoldne ob 10. uri se bodo začele kvalifikacije, finalne tekme pa se bodo začele ob 16. uri. Kot pravijo organizatorji prvenstva, so udeležbo napovedali vsi najboljši slovenski športni plezalci. Preizkušali se bodo v smereh, ki jih bo trasiraj naš znani alpinist Tomo Česen iz Kranja. Pokale in nagrade pa bo podelil minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Prvenstvo bo resnična atrakcija, zato vabljeni k čim večji udeležbi. Pojasnila daje Cac Langerholc, telefon (064) 620 • 738. • J. K. ZMAGOVALEC SE BO ODPELJAL Z MOTORJEM Škofja Loka, 15.novembra - Kegljaški klub Lubnik, ki je s štirimi zaporednimi zmagami začel letošnjo gorenjsko ligaško tekmovanje, ta teden prireja veliko nagradno kegljanje za motorno kolo "Tomos" in mnoge druge bogate nagrade. Kegljači pa pripravljajo tudi bogat srečelov. Tekmovanje bo na kegljišču hale Poden v Škofji Loki, začelo pa se bo v četrtek ob 17. uri. Kegljalo se bo še v petek od 17. do 22. ure, ter soboto in nedeljo od 10. do 21. ure. Dohodek tekmovanja bo namenjen financiranju domače tekmovalne ekipe in morda bo pripomogel k uvrstitvi v višji rang tekmovanja, ki so ga Škofjeločani lani zgrešili le za točko. • VS. PRVA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA DRUGI PORAZ ŽIVIL Koper - V prvi nogometni ligi je moštvo Živila Naklo gostovalo pri Kopru in izgubilo z rezultatom 0 : 2. Derbi srečanje je istočasno pletlo dve zgodbici. Tista o igri je daleč lepša in vredna omembe. Moštvi sta bili v prvem delu povsem enakovredni. Uvodne minute so sicer prinesle nekaj več pobude s strani Koprčanov, vendar pa so Naklanci vselej grozili iz hitro izpeljanih protinapadov, tako da se je v nadaljevanju igra prelevila v odprt boj z nekaj večjim poudarkom na obrambnih nalogah. Več sta moštvi prikazali v drugem delu. Domačinom so spet pripadle uvodne minute, enega od poskusov pa so tudi kronali v 56. minuti. Naklanski obrambi je za trenutek popustila zbranost, kar je izkoristil Galič in popeljal svoje moštvo v vodstvo. V nadaljevanju je pobuda razumljivo prišla v roke Naklancev, ki so nanizali nekaj res lepih priložnosti, vendar pa je Pavlin v 59. minuti zadel vratnico, za njim pa je še Grašič dvakrat sttreljal z glavo. Do izenačenja kljub priložnostim ni prišlo, na drugi strani pa so bili v protinapadih vse bolj nevarni Koprčani, ki dolgo časa mimo Ančina in Vodana niso mogli ogroziti naklanskega gola. Drugi zadetek so dosegli v 75. minuti po samostojnem prodoru hitrega in spretnega Burina. Po tem zadetku so se strasti na igrišču umirile, Pavlin bi resda lahko izid zmanjšal, vendar pa za razliko od pokalnega srečanja v Kranju so bili tokrat natančnejši Koprčani in so na veselje domačih gledalcev slavili v derbiju. Prav domači gledalci pa so tudi temnejša plat nogometnega srečanja. Resda so vseh 90 minut stali vztrajno ob svojem moštvu, vendar pa so s številnimi neprimernimi potezami kot tudi besedami napadah vse, kar je dišalo po nasprotniku in s tem tudi ocrnili zanimivo nogometno predstavo. Sodnik se kritikam seveda ni izognil, vendar pa so bolj presenečali očitki na račun Živil iz Naklega. Zaradi vse hujšega obmetavanja s petardami so trener Oblak in ostali na klopi za gostujoče moštvo tudi zapustili koprsko igrišče, ki tako kot ostala športna prizorišča v tem mestu prerašča v neznosno postajo za sleherno gostujoče moštvo. Koprčani so zaradi slabe organizacije in nevarnih privržencev pred 14 dnevi že plačali kazen, tokrat pa bi v opomin skorajda lahko sledili usodi Goričanov, katerih stadion tudi več ne sodi med varnejše pri nas. Igrali so: Vodan, M umik, Sirk, križaj, Ahčin, Pavlin, Jerina, Vorobjov, Grašič, Oblak, Velikovrh. • L Golob DRUGA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA JELEN TRIGLAV SI POMAGA Z MLADINCI JELEN TRIGLAV: ŠTAJERSKA PIVOVARNA 2 : 2 (0 :1), strelca golov za Jelen Triglav Prača v 53. in Tušar v 70. minuti. Kranj, 14. novembra - Kako na tesnem je z igralci trener prvega moštva Jelena Triglava Darko Kline, pove podatek, da je moral v moštvo za nedeljsko tekmo vključiti tri mladince. Tudi v nedeljo se je ponovila slabost Kranjčanov, da prejmejo poceni gole, sami pa jih iz najugodnejših položajev ne znajo dati. Pred dobrih 100 gledalci so v 21. minuti povedli gostje z golom Makragiča. Po odmoru so Kranjčani prevzeli pobudo in kar nekaj časa igrali na polovici štajerske pivovarne (bivšega Železničarja) iz Maribora, ki je lani izpadel iz prve hge. V 53. minuti je Belančič natančno streljal prosti strel, žogo pa ie Prača usmeril v mrežo. Drugi vodilni gol pa so Kranjčani zabili v 70. minuti, ko je Bajrovič po podaji Blagojeviča najprej zadel stativo, nato pa je Tušar poslal žogo v mrežo. Gostje so se nato odprli, postali nevarnejši in v 80. minuti je Valentan izenačil. Domači so se ježih na sodnika Mc Dovvella in njegovega pomočnika, ker naj bi bil pri golu nedovoljen položaj. Za Jelen Triglav so igrali Pilič, Prača, Udir, Krajnik, Atbja, Egart, Golob, Belančič, Tlg anj in Blagojevič. Goloba je zamenjal Bajrovič. • J.Košnjek, slika J. Pelko DARKO KLINC: NUJNE SO OKREPITVE Trener Jelena Triglava Darko Kline je po tekmi dejal:"Teren je bil tetak za igro, kljub temu pa je bila tekma kvalitetna. Z malo več sreče bi lahko zmagali, saj smo imeli priloinosti. Moji igralci so se borili po svojih zmotnostih. Če telimo ostati v drugi ligi, moramo do spomladanskega dela dobiti tri ali štiri kakovosme igralce, med katerimi morata biti vsaj dva dobra strelca. Naš problem je ob kakovostni igri realizacija. To je naloga uprave. Kolikor vem, naj bi prišlo v klub okrog 10 igralcev. Tako bi bila širša osnova za izbor prvega moštva. Sedaj je to nemogoče. Ob poškodbah in rumenih kartonih komaj sestavim moštvo. Danes so igrali trije mladinci." TRETJA NOGOMETNA LIGA NA SLABEM IGRIŠČU SLAB REZULTAT Renče - V tretji nogometni ligi je moštvo Jelovice gostovalo v Rencah pri Ultrapacu in izgubilo z 0 : 3. Domačini so povedli e v peti minuti iz enajstmetrovke, sodniška odločitev pa jc preej vplivala na moralo Ločanov, ko so v nadaljevanju posvetili več pozornosti ugovarjanju kot pa sami igri. Doa konca prvega dela so prejeli še en zadetek, mreže pa na blatnem igrišču niso ubranili niri v drugem delu.. V dresu Primorcev je uspešno nastopil lanskoletni Triglavan Goga, ki je prispeval levji delež k zmagi domačega moštva. Igrali sp; Oblak, Brdnik, Pavičevič, Stanonik, Krupič, Klančar, Svarc, Križaj, Šešek, Vučetovič, Rasič, Cehič in Škraba. • Iztok Golob KEGLJAČICE TRIGLAVA VSE BOLJŠE Obe ekipi kranjskega Triglava so ta vikend gostovale. Članice so v 8. kolu državne lige gostovale na Koroškem pri tamkajšnjem Korotanu. Z izjemno igro S. Fleischman in N. Nepužlan, obe sta tudi na tamkajšnjem kegljišču presegli rekord, Fleischmanova 443 kegljev in Nepužlanova 445 kegljev, so tekmo dobile v svojo korist. Rezultat dvoboja je bil 2 : 6 (2384 : 2467). Posamezni dvoboji so potekali Fink - Fleischman 0 : 1 (411 : 443), Laznik : Belcijan 1 : 0 (410 : 395), Žagar : Cej 0 :1 (338 : 382), Petek : Rabič 0 : 1 (392 : 432), Vrbole : Nepužlan 0 : 1 (425 : 445) in Sabljar : Virantl 1 :0 (418 : 380). S to zmago so si Triglavanke še bolj utrdile mesto pri vrhu lestvice. Naj še dodam, da je prejšnji rekord na tem kegljišču imela T. Urbane s 441 podrtimi keglji. Člani pa so gostovah na vročih tleh kegljišča v Žalcu in so z istoimensko ekipo po zelo razburljivi igri izgubili z razliko 3 kegljev. Rezultati: Žalec : Triglav 6 : 2 (5145 : 5142). Pri domačinih sta bila najboljša M. Mileč in B. Dobrajc s 874 podrtimi keglji, najboljši tekmovalec srečanja pa je bil Triglavan Marko Oman z 882 podrtimi keglji. V soboto igrata obe ekipi Triglava doma. Pri moških pride v goste ekipa Tekstilne iz Ajdovščine, ženske pa gostijo ekipo Gorice. Začetek tekem bo ob 1330 uri, na ogled pa so vabljeni vsi ljubitelji kegljanja. • Tone Česen Gorenjska kegljaška liga LJUBELJ IN LUBNIK NA VRHU Kranj, 14. novembra- V 4. kolu gorenjske kegljaške lige so bili doseženi naslednji izidi: Lubnik : Tnglav 8 : 0 (4963 : 4713), Elan : Jesenice 3 : 5 (4792 : 4815), Kranjska Gora : Simon Jenko 6 : 2 (4896 : 4821), Adergas : Ljubelj 2 : 6 (4958 : 4982). Izidi so bili Eričakovani. Jesenice, Kranjska Gora in Ljubelj so zmagali tesno, ubnik pa zelo prepričljivo. Vodita Ljubelj in Lubnik z 8 točkami, Jesenice pa jih imajo 6. Pari petega kola bodo: v soboto ob 16. uri Simon Jenko : Adergas in Jesenice : Kranjska Gora, v nedeljo ob 9. uri pa Ljubelj : Lubnik in Triglav : Elan. • J. Pogačnik UflNJE STRELCI PREDOSELJ NEUSPEŠNI Strelci strelske družine Predoslje so v drugem kolu III. republiifce lige - jug na domačem streUšču gostili strelce iz Izole. Gostje, s katerimi strelske družine Predoslje prijateljsko sodeluje že 40 let, so bili z rezultatom 1612 krogov premočen nasprotnik domačinom, ki so dosegli 1599 krogov. • E Mubi K] ®8 ženski ligi jc lestvica po poloccccccccccvici prvenstva sledeča:. Izola 18 točk, 2. Polje 13 (-1), 3. Lokastar, 4. Kranj B, 5. Olimp'Ji B, 6. Sava (Kr) vsi 10 točk. Sledijo Krim Elektra B 8, Mlinotest p 6, Tapi Zagorje 2, in zadnja Planina Kr brez točke. j 3. liga - moški: 1. Herbalife Storžič, 2. Gorjanc, 3. Prule, J imajo po 12 točk. Sledijo Pegaz Jezersko, Žabnica in Šešir B s r 10 točk. Sedma je Sava, osma Radovljica in zadnja drugaa ekip Besnice, vsi imajo po dve točki. i Kadeti: 1. Šešir 16, 2. Rad. Špecerija Bled 14, 3. Besnica 12,* Preddvor Infotrade 8, 5. Sava (Kr) 8, 6. C. Zaplotnik 6, 7. Zabtg - Šešir 4, 8. Pizzerija Polana Storžič 4 in zadnje Prule brez toč*. St. deklice: 1. Kranj 16, 2. Olimpija 11,3. Lokastar 10, 4. Ki^ Elekta 10, Sava (Kr) 9, 6. Kočevje 8, 7. Planina (Kr) 4, 8. Polje 9. Pole - Zalog 0 (-7). • Martin Dolanc ALPLES JESENSKI PRVAK Končano je tudi prvenstvo v gorenjski rokometni ligi. lcsC^ prvaki so igralci Alplesa, ki imajo točko prednosti pred prvo e^F, Zabnicc. Še rezultati zadnjih treh kol: 5. kolo: Žabnica 2: Žabn'** 123:16, Alples: Krvavec 118:12, Duplje : Britof 21:23.6. K" Krvavec i: Duplje 28 : 21, Žabnica 1 : Alplesa 17 :13, Krvavec*, Žabnica 2 17 : 26. 7. kolo: A'«'"« ■ v™av*»r -> m • n hh nuoUe: Žabnica 1 14 : 16, srečanje pomlad, še lestvica: 1. Alples w, * ^. ~m Žabnica 2 6, 5. Britof 5,6. Duplje 4 in zadnji Krvavec 2 brez toč* • Martin Dolanc @©soj Kfl 'mmmm55ms5& ZMAGA BLEJČANK S prepričljivo zmago so Blejčanke v ženski konkurenci L ®?\t "postavile na zemljo" visoko leteče načrte gostujočega trenerja Gornjega Grada. Domače igralke se niso ustrašile izredno vise ekipe gostij in zasluženo osvojile nov par točk. Rezultati: 1. DOL ženske: Autohit Bled : Gornji Grad 3 : \ Mislinja STELL : ŠD Tabor 3:1, Novo mesto : LIK Tilia 0 Cimos : HIT Casino 3 : 0, HP Hobbv : Krim - neodigrano. Vr»°5 red: Cimos 8, Gornji Grad, LIK Tilia in Autohit Bled 6, H' Casino 4, Krim (-1), Novo mesto, Mislinja STELL in HP Ho»w Branik M) 2, ŠD Tabor 0 točk. n V derbiju kola so igralke Alpin Triglava po vodstvu gostij : 2 le osvojile pomembni točki in tako povečale prednost Pr zasledovalkami na 4 točke. Odbojkaricc Mehanizmov iz Krope . tudi po zaslugi izredno pristranskega sojenja izgubile v Mu*8 Soboti. . ^ Rezultati: Alpin Triglav : Prevalje 3:2, Pomurje : Meham^ Kropa 3 : 0, Mežica : Branik Rogoza II 3 : 2, SOK Vital : Ptuj 3 • ' Cimos II : Tabor II 3 : 0; Vrstni red: ŠOK Vital 12, Alpin Triglav*; Cimos II, Prevalje, Mehanizmi Kropa, Mežica in Pomurje 6, ŠL> 11 4, Branik Rogoza II in Topolšica 2, Ptuj 0 točk. .„i Rezultati 3. DOL zahod - moški: Bled II: Prvačina 0 : 3, Boh'1 : Kamnik II 2 : 3, Termo Lubnik : Plamen 3 : 0, Branik Sede* ■ Triglav 0 : 3, Mokronog : ČIB Bovec 3:1, Olimpija : Portorož preloženo; Vrstni red: Termo Lubnik in Prvačina 12, Portorož & ^ Kamnik II 9, Triglav, Mokronog, Olimpija III in Plamen 6, ^ Bovec, Bled II in Bohinj 2, Branik Sadex 0 točk. . v Igralci Triglava so v nedeljo odigrali tudi že tekmo 8. kroga i° Bovcu premagali domačo ekipo z 1 : 3. . j • Rezultati 3. DOL zahod - ženske: Bled II: Šenčur 1 : 3, Šentvjjjj Novo mesto II 2, Julči Vital II 0 točk. • M. Branko PO KONČANI ATLETSKI SEZONI ZA ATLETI TRIGLAVA JE USPEŠNA SEZONA Tekačica Brigita Langerholc in skakalka Marcela Umnik sta kandidatki za nastop na prihodnjem svetovnem mladinskem prvenst-yu v Lisboni na Portugalskem. Kranj - "Letošnja atletska sezona je bila Uspešna. Klub je na državnih prvenstvih osvojil Približno tri četrtine več kolajn kot lani, tudi •etos je bil ženski del boljši od moškega, v ospredju pa sta bili predvsem Brigita Langerholc 111 Marcela Umnik, ki sta se izkazali tudi na jnednarodnih tekmovanjih," pravi Dobrivoje vučkovič (med atleti bolj poznan kot Vučko), "fcer edini poklicni trener v atletskem klubu Iriglav. Dolgi skoki, žal, s prestopom . Skakalka v daljino Marcela Umnik, ki bo Prihodnje leto prvič nastopila v konkurenci starejših, mladink, je letos sicer najdlje skočila "»19 metra (na tekmovanju v Gradcu), kar je pet centimetrov manj od njenega osebnega rekorda, vendar se je izkazala s serijo razmeroma dolgih **°kov. Kot pravi trener Dobrivoje Vučkovič, z {parcelo za letos niti nista načrtovala bistveno b°ljših rezultatov, ampak sta si zastavila za cilj Predvsem to, da bi bolj redno dosegala daljše poke. "To nama je tudi uspelo, saj je Marcela tetos vsaj desetkrat, žal z manjšim prestopom, ločila okrog 6,30 metra. Podobno je bilo tudi na evropskem mladinskem prvenstvu v San Sebas-jianu, kjer bi se, če le ne bi bilo prestopov, z lahkoto uvrstila v finale," pravi Dobrivoje vUČkovič in poudarja: "Jaz nisem črnogled in jjestrpen, priložnosti za dokazovanje bo še dovolj." Ob tem, da je bila Marcela letos Četrta {Ja olimpijskih dnevih mladih na Nizozemskem, jpj nova priložnost že prihodnje leto, ko bo v Lisboni na Portugalskem svetovno mladinsko Prvenstvo, na katerem bo za uvrstitev v finale verjetno treba skočiti okrog 6,40 metra. Langerholčeva letos skoraj za tri sekunde hitrejša KONČANA JE LETOŠNJA SEZONA GORSKIH TEKAČEV IZREDNO LETO FRANCIJA TERAŽA sekunde: lani je najhitreje tekla 57,91 sekunde, letos se je spustila že pod 55 sekund, natančneje -na 54,93 sekunde. Ob tem, da je bila na olimpijskih dnevih mladih na Nizozemskem druga v tej disciplini, je osebni rekord dosegla prav na najpomembnejšem tekmovanju sezone, na evropskem mladinskem prvenstvu, kjer se ji je kljub drugačnim napovedim uspelo uvrstiti v finale in na osmo mesto. Trener Vučkovič pravi, da sta Brigito na letošnjih tekmovanjih odlikovali predvsem dobra forma (brez večjih nihanj) skozi vso sezono in zanesljivost, sicer pa napoveduje, da bo prihodnje leto sposobna preteči 400 metrov že hitreje kot v 54 sekundah, kar naj bi na svetovnem mladinskem prvenstvu tudi zadoščalo za uvrstitev v finale. Dijakinja šentviške športne gimanzije Brigita Langerholc je letos s svojimi rezultati in Uvrstitvami prijetno presenetila vse atletske strokovnjake - in tudi trenerja. Osebni rekord v teku na 400 metrov je izboljšala skoraj za tri Uspešen povratek Polaka In kako so se izkazali ostali atleti in atletinje Triglava? Matjaž Polak se je po tem, ko skoraj poldrugo leto zaradi poškodbe ni treniral, zelo uspešno vrnil na atletske steze: na državnem prvenstvu v mnogoboju je zmagal med člani s 6.700 točkami. Uvrstitev ga je spodbudila, da resno razmišlja o "lovu" na normo za evropsko člansko prvenstvo (7.700 točk), ki bo prihodnje leto v Helsinkih. Med člani so se poleg Polaka izkazali še Tomaž Janežič, Damjan Rozman, Boštjan Sinko in Ivo Oljačič, pri mladincih izstopata Tomaž Kopač in Žiga Lašič, med pionirji pa največ obetajo Peter Kosmač, Edi Okič m Kozle Prezelj. Ženski del klubski ekipe je bil tudi letos boljši od moškega, k temu pa so goleg Marcele in Brigite največ prispevale Saša ;ber), ki je v troskoku osvajala kolajne pri mlajših in starejših mladinkah ter pri članicah, pa pionirke Mirjana Idžanovič, Mojca Golob, Tina Carinan, Špela Košnik, Jana Zupančič, sestrici Tina in Petra Bergant, Urša Hribar, Tea Batagelj, Nina Medved, Brigita Postolova - in še bi lahko naštevali. Da se tudi za prihodnost kranjske atletike ni bati, dovolj pove podatke, da se v dveh skupinah s kraljico športa "zastruplja" od 90 do 100 otrok. • C. Zaplotnik nro Sport Analize in priprave na novo sezono v avto-moto športu USPEŠNA SEZONA ZA GORENJCE Dober mesec je od zadnjega tekmovanja v avtomobilističnem in •Uotociklističnem športu, tekmovalci pa imajo zdaj čas za analize, Priprave na novo sezono in iskanje novih sponzorjev. Gorenjce so •etos najbolj uspešno zastopali člani novo ustanovljenega Avto-juoto društva Mazda Y.C.C Slovenija in cestnohitrostni motocikli Albin Štern. . Največ dela bodo tekmovalci !n direktorji moštev imeli z ■tkanjem sponzorjev. Tri posadke AMD Mazda Y.C.C. Slovenija iz Kranja je letos podpiral generalni sponzor Diamond in ^rsta manjših. Posadke Tomaž Jemc - Vilma Repe, Miran Stri-Kovič - Bogdan Pušnik in Bojan Jurk - Matjaž Korošak so kljub tehničnim težavam v začetku sezone dosegli nekaj lepih uspehov. Tomaž Jemc, ki je imel med ^emi verjetno največ smole z avtomobilom, je zadnja dva ral-,vJa premočno zmagal in v skupi-Ql A celo zasedel tretje mesto, Pred kratkim pa je uspešno ^astopil tudi na dirki šampionov Italiji. Miran Strikovič je z ?azdo 323 skupine N z nekaj Odstopi v rallvju dosegel manj, *°t je pričakoval, zato pa je Prijetno presenetil z odličnimi Janjami na krožnih in gorskih Uricah, kar mu je prineslo drugo jUesto v skupini N in v skupni [azvrstitvi. Debitant v rallvju, °ojan Turk, je lahko zadovoljen s svojo prvo sezono, saj je glede J? Pripravljenost vozila in nekaj °kvar dosegel nekaj dobrih rezultatov, predvsem na dirki v Cerkljah ob Krki in na zadnjem Mazda rallvju. Tudi v prihodnji sezoni bodo nastopale vse tri posadke, Turk je tudi že napovedal sodelovanje na krožnih dirkah, ki se jim glede na letošnji uspeh verjetno tudi Strikovič ne bo odrekel. Verjetno zadnja leta naš najboljši motociklist Albin Štern ie takoj po letošnji zadnji dirki napovedal svoj odhod s tekmovalnih stez. Letos je bil v svojem razredu do 250 kubičnih centimetrov brez resne konkurence, saj si je zmage privozil s krogom ah celo več prednosti pred konkurenco. Njegova odločitev nas je vse, ki smo kakorkoli povezani s tem športom presenetila, saj se je z drugo zaporedno osvojitvijo naslova državnega prvaka, njegova tekmovalna pot šele prav razmahnila. S tem bomo ostali brez izredno nadarjenega moto-ciklista, od katerega smo pričakovali tudi dobre uvrstitve na dirkah za evropsko prvenstvo, toda kot kaže niso urejeni tudi vsi odnosi v njegovem klubu AMD Domžale. Z doseženimi rezultati v pravkar minuli sezoni smo lahko Uroš velepec in škoda ^jlaš najboljši biatlonec Uroš Velepec je prejšnji teden s P°djetjem Avtoimpex iz Ljubljane podpisal sponzorsko pogod-P°» ki mu omogoča uporabo avtomobila škoda forman GLa, s Katero se bo vozil na treninge in tekmovanja. Na bokih .vtpmobila bo poleg Velepčevega imena in znakov Avtoimpexa u Škode napisano tudi "zadetek v polno", kar naj bi ponazarjalo rspešnost teh avtomobilov in našega biatlonca. Poleg tega bo elepec, ki je za letošnjo zimo napovedal še boljše rezultate, od j^vtoimpexa pa bo glede na uspehe deležen tudi druge sponzorske povsem zadovoljni, tudi zato, ker gorenjski avtomoto šport Eočasi spet dobiva tisto mesto, i ga je nekoč že imel. Na žalost pa športniki in organizatorji tekmovanj pogosto naletijo na nerazumevanje občinskih struktur in gorenjskega gospodarstva in tudi avtomoto društev, ki do zdaj niso pokazali kakšnih posebnih interesov za podporo tega dragega in nevarnega športa. • M. Gregorič OD ČETRTKA DALJE V KRANJU SEJEM ZA ŠPORT IN ZIMO Kranj, 16. novembra - Kranj začenja serijo zimskošportnih sejmov. V poslovno-prireditve-nem centru Gorenjski sejem ga bodo odprli v četrtek, 18. novembra, ob 14. uri, trajal pa bo do nedelje, 21. novembra, do 19. ure. Organizatorja sejma sta Gorenjski sejem in Zveza vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja, ki pri tej prireditvi sodelujeta že nekaj let. Na sejmu bodo prodajali rabljeno vendar še uporabno športno opremo za zimske radosti, igre, smučanje in tudi planinstvo. V prodajo vzeto blago bo strokovno ocenjeno in temu primerne bodo tudi cene. Na sejmišču se bodo predstavila smučarsaka središča Krvavec, Vogel, Kobla in Zelenica. Naprodaj pa bo tudi nova oprema, kjer bodo prevladovali predvsem zasebniki, ki med drugim ponujajo praktično vse, kar se dobi v tujini. Elana na sejmu ne bo, zato pa bodo novost vozila, primerna za zimo, in oprema zanje. Vstopnina za sejem bo nizka in primerna vsakemu žepu. • J.K. Gorski tek je v Sloveniji mlada disciplina, saj se je uradno potrdila šele leta 1990 z ustanovitvijo odbora za gorske teke. Z vključitvijo v AZS, leta 1991, so dobili gorski teki vso podporo za nadaljnji razvoj. Ta je bil silovit. Še isto leto je bilo organizirano prvo državno prvenstvo v Kobaridu. Naslednje leto (1.1992) seje pojavil niz dobro organiziranih tekmovanj, med katerimi so bila tudi izbirna za sestavo reprezentance, ki je nastopila lani na prvem svetovnem prvenstvu v gorskih tekih v Italiji. Napredek je bil viden tudi v letošnji sezoni, saj so se nekatera pomembnejša tekmovanja povezala v sklop slovenskega pokala. gorskem teku. Absolutni zmagovalec in državni prvak je postal Franci Teraž, s čimer je še enkrat potrdil sloves najboljšega gorskega tekača v Sloveniji. Pri ženskah pa je zmagala Olga Grm. Za slovenski pokal v gorskih tekih 1993 je štelo sedem tekmovanj: Tek na Lisco, Triglavski tek, Tek na Lubnik, Tek čez Rigel (drž. prvenstvo v kratkem gorskem teku), Tek na Krim, TeTe na Tri Kralje (drž. prvenstvo v dolgem gorskem teku), Tek na Šmarno goro. Od teh sedmih tekmovanj so štela prva štiri kot izbirna za svetovni pokal v Franciji. Žal je bilo prvo tekmovanje, Tek na Lisco, razveljavljeno (prvih dvajset tekačev je zgrešilo progo), zato je za izbor reprezentance štelo tudi peto tekmovanje, t. j. Tek na Krim. Po tem teku je bila znana reprezentanca članov, članic in mladincev, ki so 5. septembra zastopali slovenske barve na 9. svetovnem pokalu (World Trophy '93) v Gapu v Franciji. Člani reprezentance so imeli pred tem nastopom tudi višinske priprave na Pokljuki. Na tekmah za,slovenski pokal se ni izbirala le reprezentanca za svetovni pokal, temveč tudi mladinska vrsta, ki je imela pred seboj nastop na prvi mednarodni trofeji Aimar v gorskem teku. To tekmovanje je bilo konec julija, v Susi v Italiji. Pred letom dni je tam potekalo prvo svetovno prvenstvo. Pravico nastopa so imeli tekmovalci rojeni 1.1976 in mlajši ter tekmovalke rojene 1. 1977 in mlajše. Slovenijo so zastopali brata Miodragin Dobrivoj Jovič, Gordana Braico (vsi iz Pirana) ter Amalija Juvančič iz Zagorja. Rezultati mladink so bili izvrstni. Gordana Braico je zasedla oddlično 6. mesto, Amalija Juvančič pa 10. mesto. Slabše sta se odrezala mladinca in s 30. (Miodrag Jovič) ter 40. mestom (Dobrivoj Jovič) rahlo razočarala. Ekipno je Slovenija zasedla tretje mesto za ekipama Nemčije in Italije. Tik pred pripravami na Pokljuki se je naša članska vrsta pomerila na tekmovanju v močni mednarodni konkurenci. V Angliji, kjer je bilo to tekmovanje, so kot že vrsto let prej tudi letos udeležili znamenite tekme Snow-don Race '93. Tekma ima najdaljšo tradicijo v Evropi, saj so jo prvič organizirali že 1. 1976. Velja kot ena najtežjih in tudi nevarnih tekem v evropskem prostoru. Proga ima start na nadmorski višini 100 m, nato pa se vzpne na najvišji vrh južne Anglije, na višino 1100 m, kjer se proga obrne in vrne po isti poti do cilja. Težo tekmi dajejo nemogoče vremenske razmere, saj je temperaturna razlika med startom in vrhom tudi 20 stopinj C. Člani reprezentance, ki so tekli na tej tekmi, so: Franci in Mirko Teraž, Roman Hojak, Igor Mernik, Ivan Urh, Izidor Berčič in članica Marijana Vidovič. Rezul- KALIŠČE BO ODPRTO Kranj, 16. novembra - "Upamo, da bo planinski dom na Kališču tudi čez zimo odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih, čeprav so stroški izredno visoki," je dejal predsednik Planinskega društva Kranj Franc Ekar. Stroškovno je nemogoče zdržati, saj je treba osebje doma, vzdrževanje in kurjavo plačati, ne glede, ali pride v dom eden ah 50 planincev. Država ali njeni organi, zadolženi za šport, bi morali vsaj zimsko odprtje sofinancirati, če že govorimo, da je planinstvo pomembno za narod, zdravje in šport. • J. K. tati članov so bili dobri: 19. Roman Hojak, 20. Franci Teraž, 25. Igor Mernik, 31. Ivan Urh, 39. Mirko Teraž, 61. Izidor Berčič. Zelo pa je presenetila Marijana Vidovič s 4. mestom. Za tretje uvrščeno je zaostala le 6 sekund. S tem je napovedala dobro uvrstitev na svetovnem pokalu v Franciji. V mestu Gap blizu bolj znanega Grenobla je potekal letošnji 9. svetovni pokal v gorskih tekih. Poleg številnih reprezentanc je sem odpotovala tudi slovenska reprezentanca, ki so jo zastopali člani (Franci Teraž, Roman Hojak, Lado Urh, Stojan Melinc, Izidor Berčič), članice (Marijana Vidovič, Olga Grm, Erika Brojan) in mladinci (Miha Nastran, Klemen Lah, Aleš Sopotnik, Boštjan Potočnik). Novost letošnjega svetovnega pokala je bilo tekmovanje le na krajši razdalji, medtem ko se je v prejšnjih letih tekmovalo tudi na daljši razdalji. Rezultati članov so bih dobri, glede na dejstvo, da je bila konkurenca zaradi tekmovanja v eni disciplini podvojena ter tako bistveno močnejša, kot v prejšnjih letih. Naš najboljši slovenski tekač na tem svetovnem pokalu je bil Franci Teraž, ki je zasedel 45. mesto. Drugi naši so se uvrstili na naslednja mesta: 46. Stojan Melinc, 52. Lado Urh, 63. Roman Hojak, 81. Izidor Berčič. Ekipno so zasedb 11. mesto od 22 ekip. Prijetno so presenetili mladinci in članice. Pri mladincih je bil najboljši Miha Nastran iz Škodie Loke na 21. mestu. Drugi so bili: 29. Klemen Lah, 32. Aleš Sopotnik, 44. Boštjan Potočnik. Dobro je tekla tudi Marijana Vidovič iz Ljubljane. Zasedla je 22. mesto. Na 34. mesto se je uvrstila Olga Grm, 36. pa je bila Erika Brojan. Tako mladinci kot tudi članice so ekipno osvojili 8. mesto. Ekipni zmagovalci so bili prepričljivo Italijani, saj so slavili v vseh treh kategorijah. Sezona se je nadaljevala in do konca slovenskega pokala v gorskem teku sta ostali še dve tekmi. 26. septembra je bil izpeljan 6. Tek na Tri Kralje, s startom v Slovenksi Bistrici. Hkrati je štelo to tekmovanje za državno prvenstvo v dolgem gorskem teku (dolžina proge 18 km), vendar le za člane, kajti vse ostale kategorije (mladinci, vse ženske, veterani) imajo DP le v kratkem Državno prvenstvo na kratki progi (dolžina 10,5 km) je letos potekalo v Zagorju ob Savi (Tek čez Rigel). Ob odlično organizriani in pripravljeni progi so postali državni prvaki: - mladinci: Miha Nastran, mladinke: Gordana Braico, člani: Lado Vrh, članice: Marijana Vidovič, veterani: Milan Kirn, veteranke: Olga Grm. Ostala ie še zadnja tekma - 14. Tek na Šmarno goro, Finale slovenskega pokala je bil organiziran profesionalno, kot se za takšno tekmo tudi spodobi. Udeležba je bila rekordna - 300 tekmovalcev. Na letošnjem teku so prvič tekmovali tudi mlajši tekači (mlajši in starejši dečki in deklice) na 3 km dolgi progi. Odziv mladih tekačev je bil velik, zato bo potrebno v naslednjih letih organizirati več tovrstnih tekmovanj. Treba se je zavedati, da prihodnost, ne le gorskega teka, sloni na mladini. Druge kategorije so tekmovale na rahlo spremenjeni progi. Dolžina le-te je bila 9,2 km. Absolutni zmagovalec pri moških je bil Franci Teraž, pri ženskah pa Marijana Vidovič. S to tekmo je bila sklenjena letošnja naporna, a uspešna sezona. Na mednarodnih tekmovanjih so se najbolje izkazale mladinke, mladinci in članice. Nekoliko slabše je letos šlo članom, čeprav pa je napredek od lanske sezone opazen. V naslednji sezoni bi bilo potrebno tudi dvigniti raven organizacije tekem, da ne bi prihajalo do nepotrebnih razvel-javljan in tako naprej. Lep primer dobre organizacije sta bih tekmovanji v Zagorju (Tek čez Rigel) in v Tacnu (Tek na Šmamo goro). Za konec pa še rezultati slovenskega pokala v gorskih tekih za leto 1993. Mladinci: 1. Miha Nastran 42 točk, 2. Klemen Lah 20 točk, 3. Jože Petkovšek 18 točk; mladinke: 1. Erika Brojan 39 točk, 2. Mirjam Monica 19 točk, 3. Barbara Ilijaš 19 točk; člani: 1. Franci Teraž 72 točk, 2. Stojan Melinc 46 točk, 3. Roman Hojak 45 točk; članice: 1. Marijana Vidovič 45 točk, 2. Marija Poje 33 točk, 3. Mojca Likozar 15 točk; veterani: 1. Milan Kirn 69 točk, 2. Marjan Berčič 54 točk, 3. Jože Rogelj 45 točk; veteranke: 1. Olga Grm 45 točk, 2. Heda Kotar 28 točk, 3. Majda Manega-lija 27 točk. • A. Gros Suh NA M0ČILNIKU ZMAGA BAŠAGIČU Na zadnjem predtekmovalnem turnirju za Veliko nagrado Optimizma, ki je bil na Močilniku pri Vrhniki, je sodelovalo 48 igralcev in igralk. Zmagal je mednarodni mojster Zlatko Bašagič z 8 točkami pred Vojkom Srebrničem (Nova Gorica) s 7,5 točke. Tretje mesto sta si s 6,5 točke razdelila Marjan Slak in Dušan Čepom (oba Ljubljanska zavarovalnica). Nadaljnji vrstni red dobitnikov točk je naslednji: 5. - 7. (6) Oskar Orel (Tomo Zupan Kranj), Primož Šoln (Vrhnika), Silvo kopač (Rudar Idrija), 8. - 15. (5,5) Marjan Črepan (Kovinar Maribor), Evald Ule, Blaž Kosmač (Tomo Zupan Kranj), Simon Kerma (Žusterna), Zdravko Vošpernik, Aleš Drinovec (Tomo župan Kranj), Luka Štromajer (Kodeljevo) in Božo Pintar. Na štiri polfinalne turnirje se je uvrstilo 64 igralcev. Za to je bilo potrebno zbrati vsaj 12 točk. najboljši v predtekmovanjih pa so bili: 1. Zvonko Meštrovič (102,5, Triglav Krško), 2. Vlammir Ivačič (79,5, Naapredek Domžale), 3. Zdravko Vošpernik (78), 4. - 5. (73) Uroš Zalokar (Rudar Trbovlje) in Oskar Orel (Tomo župan Kranj) itd. Polfinalni turnirji bodo 4. in 5. decembra v hotelu Kras v Postojni. * Aleš Drinovec DRINOVEC VODI Kranj, 12. novembra - V četrtem kolu prvenstva ŠS Tomo Zupan Kranj je Aleš Drinovec z zmago nad Matejem Sušnikom povečal Erednost pred zasledovalci na eno točko. Po porazu v drugem kolu, Ludi Osterman nadaljuje z zmagami. Tokrat je premagal Petra Kovačiča. Boštjan Markun je premagal Matjaža Šlibarja in se s tremi točkami pridružil Ostermanu na 2. mestu. Blaž Kosmač je žrtvoval figuro Simoni Orel, ki se potem ni pravilno branila in iuzgubila. Emil Muri je uspel enako pozicijo z Bojanom Planinskom pretvoril v zmago, seveda ob nasprotnikovi pomoči. Prvo zmago je dosegel tudi Marjan Butala, premagal je Draga Rabiča. Mja Sorli je imela priložnost zmagati z Zlatkom Jerajem, vendar je v časovni stiski spregledala mat. Uroš Kavčič in Tomaž Rogelj sta se sporazumela za remi. Prosta je bil Milan Golja. Vrstni red po 4. kolu: 1. Aleš Drinovec (4), 2. - 3. Rudi Osterman in Boštjan Markun (po 3), 4. - 7. Matej Sušnik.Teter Kovačič, Blaž (po 2,5' ' Kosmač in Emil Muri ,5) itd. • Aleš Drinovec mali oglasi @ 217-960 APARATI STROJI OVERLOCK PFAFF In SINGER nova, nerabljena, ugodno prodam. 0215- 650 25023 Ugodno prodam PEČ na trda goriva za ogrevanje delavnice ali večjega prostora. «241-128 25824 Zaradi selitve poceni prodam polav-tomat In avtomat Pitler za 1.200 DEM. Tel. 311-419.8_ Ugodno prodam PEČ za etažno centralno kurjavo. 0738-043 20004 si par )MAR GLASBENI STOLP ICes z daljincem, prodam. B733-777 2*005 HARMONIKO klavirsko 72 basov, malo rabljeno, prodam. 0733-666 KOLESA sonic in rabljeno hladilno OMARO. •65-491 26012 Prodam PEČ za kopalnico na drva z bojlerjem Tina. 0312-155 20028 Prodam barnvf TV Iskra. 066-832 26044 Prodam SLAMOREZNICO z nizkim koritom in ZGRABUALNIK favorit. C. Janeza Bobnarja 2, Cerklje 26O81 Prodam STRUŽNICO maxl max Standard z dodatno revolversko glavo In hitro vpenjalnimi čeljustmi ter programsko avtomatsko revolversko STRUŽNICO premera 25 mm. 0212-687, Kranj 200*1 Prodam ohranjen kombiniran ŠTEDILNIK gorenje 2+2, ugodna cena. Ogled popoldan. Fačeti, Zlato polje 3 d, Kranj 25110 Prodam ŠTEDILNIK 2+2, kuppers-busch, rosfrei dvojno pomivalno korito. 049-207 26136 Prodam CIRKULAR, 2 zimska plašča, slamoreznico. star šivalni stroj, knjige. 067-037 20159 Prodam kuppersbusch. Cena 220 DEM, možnost plačila na 4-5 čekov. Posavec 9/7, Podnart 20100 Prodam dve leti staro etažno PEČ za CK. Rožna dolina 11, Lesce 20166 Ugodno prodam C 64 z dvajset kasetanl, jovstick in literaturo. 064- 093 26160 Prodam nov stoječi namizni VRTALNI STROJ AOK. 045-159, popoldan 26162_ Prodam dobro ohranjen HALDILNIK GORENJE 80 litrski. 045-159, popoldan 26163 Prodam odličen POKER APARAT za 500 DEM. Zartška 22, Drulovka 26186 Osebni računalniki, tiskalniki, programska oprema, zaščitni filtlrl. ATAK, d.o.o., 0324-313 mm VW TRANSPORTER, letnik 1985, dodatno opremljen, prodam. 078- 315, DO 14. Uli 26103 Prodam centralno PEČ Optimal 40 ITPP Ribnica, 32 KW z 80 Merskim bojlerjem. 0632-629_26202 PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaxi in telefonske centrale, ■ulo ugodno. 0632-595 20205 Prodam FOTOAPARAT Minolta avto-matic, ftesh Regula, polnilec elektro za fleš, diaprojektor Prost, projekcijsko steno in dva boksa za diapozitive, a 53-635 26218 Prodam GLASBENI STOLP NORD-MENDE 2 x 80 W z zvočniki In omarico. 041-893_26224 Nov, nerabljen ŠIVALNI STROJ ruža bagat v omarici, prodam. 051-998 26242_ Prodam COMMODORE 64 z vso opremo za 300 DEM. 0623-175 26245__ Ugodno prodam malo rabljen kuppersbusch. 047-359 26250 Poceni prodam rabljen PRALNI STROJ gorenje corting. 0221-510 26294_ Prodam PRALNI STROJ gorenje in dva industrijska šivalna stroja ter OVERLOOC 4 nitni, še v garanciji. 0633-114 26300 GR. MATERIAL ALU FOLIJO za Izolacije v gradbeništvu, širine 1,3 m prodam. 077-067, 76-243_20030 Prodam SIPOREKS 5 cm in 10 cm, ter litoželezno KAD 70x150. 0312- 322 26134 Prodam suhe javorjeve PLOHE. 065-089 26241 Prodam 5 m3 TERVOLA. 0631-656 26244_ Prodam 100 kosov SIPOREKSA 50x50x10. 045-056, zvečer 20250 Prodam pregradne stenske PLOŠČE 20 m2. 0874-270 26255 Prodam CEMENTNI STREŠNIK, 550 SfT/m2. Dostava na dom. 0065/79- 020 26283 Prodam 2000 kosov OPEKE lenda-va. 065-038 26324 IZOBRAŽEVANJE Instruiram matematiko in elektrotehniko za vse srednje šole. 0213-644, Matjaž 25040 Uspešno instruiram angleščino. 0328-480, Boži 20014 Instruiram italijanščino. 26161 GLASBILA Glasbeni sintesajzerji firm ROLAND, KVVAI, CASIO, HOHNER In GOLDSTAR po najnižjih cenah že od 6000 SIT naprej. Zahtevajte informacije in prospekte. SINKOPA, D.O.O., Žirovnica 87. 0064/802-216 23673 PEČENI PIŠČANCI 590 SIT DOSTAVA NA DOM! ^47-907 VELBANA KLUB NAKLO t41-059 Instruiram matematiko In fiziko za srednje šole. 058-300 20105 Instruiram matematiko za vse stopnje šol. 0733-004 20248 KUPIM Odkupujemo kvalitetni žagan les smreke deb. 76 mm, hlodovino smreke, jelke, bora, bukve, javora, Jesena, hrasta, kostanja, celulozni les smreke in jelke In kostanjeva drva. 0620-749 aH 621-849, vsak delavnik od 7. do 15. ure 25035 SMREKOVE HLODE - sušice kupim. 066-406, po 20. uri 20040 Kupim podporno kolo za plug Batuje. 078-598 20104 Kupim spodnji kuhinjski element 30 cm - orhideja rjava. 0632-46526176 ODKUPUJEMO: starinsko pohištvo, umetnine, ure, nakit, porcelan, steklo in podobno. Omenjene predmete tudi strokovno ocenimo. Svetujemo pri opremi stanovanj in lokalov. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva ul. 7, Kranj, 0221-037, 46-545 26217 Kupimo 1 ali 1,5 sobno STANOVANJE v Medvodah v II. aH nižjem nadstropju. 0061/614-629 25220 Kupimo PARCELE vseh velikosti na Gorenjskem v bližini Kranja aH bližini Bleda. 0061/614-629_20231 Kupimo 1 ali 1,5 sobno STANOVANJE v Škofji Loki 40-45 m2, cena do 60.000 DEM. 0061/614-629 26232_ Kupim 4 PUJSKE, težke do 20 kg za nadaljno rejo. 0403-034 25271 Kupim SMREKOVO HLODOVINO. 043-007 26272 Kupim več ton SENA 0312-355 26274_ Kupim smrekovo HLODOVINO in LUBADARICE. 064-020 26269 Kupim smrekovo in bukovo hlodovino. 065-038 26323 Kupim teleta simentalca teden dni starega. 049-444, popoldan 25327 LOKALI V najem damo poslovne prostore v Ljubljani 4x17 m2 s telefonom, en direkten+ostale interne linije. 0061/ 614-629 26225 Prodamo 226 m2 poslovnih prostorov v II. nadstropju v Ljubljani. Cena 1100 DEM/m2. 0061/614-629 26230 Oddam sobo v bližini centra Kranja za pisarno. 0326-231 26256 LOKALE ODDAMO: večji trgovski lokal v Žireh in pri Kranju (80 m2); PISARNE v centru v Kranju in v Križah ter sodobne skladiščne prostore v bližini Kranja, velikosti od 90 -150 m2. APRON NEPREMIČNINE, 0214-674, 218-693_msio Na Primskovem pri Kranju prodamo esarne (s telefonom in centralno) in kal za gostilno aH trgovino. 0214-674, 218-693_26319 V centru Kranja prodamo obnovljeno hišo na parceli 500 m2, primemo za poslovno dejavnost. 0214-674, 218-693 26320 d.o.o.. BI »d. Alpska 7 Poslovni prostori Kumardajava 18. 64280 Blsd Tel./fax: 064/78-170, pon.- pat. 6. -16. ura ratanalnlika In programska oprema vod«n)« poslovnih knjig za obrtnik« In podjetja Italijansko dekliško KOLO s košarico, brez prestav, prodam. 0061/ 612-849_»m Zelo ugodno prodam APN 6, letnik 1987 ali menjam za elektronika 90. Seršen Rajko, Dvorje 77 a, Cerklje 26261 Prodam APN 6, letnik 1987, cena 350 DEM. Plntar Sašo, 0801-105 26332 Prodam ATX 50 C, letnik 9/90, odlično ohranjen. 0217-045 25335 OBVESTILA Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko, dne 4.12.1993. Prijave na 0 49-442 25750 Italija - Palma Nova - Porto Gruaro -Gorica dne 18.11.1993. Prijave na 0691-624, Lena Žiri 20240 OBLAČILA Strojno pletene dokolenke (kite) vseh velikosti po 1000 SIT/par. 050-056 26124 OTR. OPREMA TORBO za dojenčka za 3500, KENGURU za 2000. 0 738-121, popoldan 20041 Prodam komb. VOZIČEK frizzo z zimsko vrečo, star eno leto. 0733- 313_20130 Prodam globok otroški VOZIČEK, ohranjen, cena 2500 SIT. 0801-650 20165_ Prodam nov kombiniran otroški VOZIČEK hauk še v garanciji. 0633-610 20107 Prodam STOJALO za previjanje, montaža na kopalno kad. 0324-313 26168 Prodam otroško POSTELJICO z Jogijem. 066-271, zvečer 25250 OSTALO SKRINJE poslikane, res ta vri rane, ALT DEUTSCH OMARO, ugodno prodam. 045-372 20001 Prodam skoraj novo MOŠKO NAR-ODNO NOŠO. 0691-161 20013 Prodam CISTERNO 15001 za kurilno olje. 0312-059 20092 Po ugodni ceni prodam PREŠO za sadje 50 I. 0213-339, po 17. uri 26119_ Lesene LESTVE vseh vrst dobite 0061/611-078 26100 VSAK PETEK s kombijem Jesenice-Munchen. 59 DEM. 082-104 od 8-12.ure 26100 Izredna priložnost "rostfrai" SMETNJAK 240 I, neomejena življenjska doba. 0242-403 20214 Sadike CIPRESE za živo mejo, ugodno prodam. 0217-734 25252 PRIDELKI Poceni prodam Jedilni KROMPIR in krompir za sajenje. 070-164 20054 Prodam drobni KROMPIR za krmo. 0241-149 26003 JURČKE vložene prodam. Cena 700 SIT/kozarec. 0221-334 20072 Prodam KROMPIR za krmo. 049-515 20103 Prodam JABOLKA bobovce po 30 SIT/kg. Grilc, Predoslje 21 A (Or-ehovlje), 0241-240 20105 Prodam jedilni in drobnejšl krompir desire, sante po 20 SIT. Okroglo 11, 047-761_26162 Jedilni krompir prodam. Strahinj 10, Naklo, 046-525 20103 Krmilni KROMPIR prodam. 130 t310- 26151 Prodam FIŽOL. Smlednik 1061/627-028, 26222 Prodam drobni KROMPIR za krmo. Kalan, Gosteče 9, škofja Loka 26255 SENO balirano, prodam. 26328 »48-172 Prodam beli jedilni KROMPIR. Pipanova 44, Šenčur 25345 POSESTI Prodam GARAŽO na Ravnah za Jezom. Rupar, Ravne 6, Tržič 20022 Prodamo HIŠO v Preddvoru na 780 m2 11x7. Cena 90.000 DEM. 0061/ 614-629 20230 Prodamo HIŠO v Gorenji vasi. Cena 70.000 DEM. 0061/614-629 20233 Prodamo HIŠO na Bledu 128 m2 uporabne površine na 495 m2 zemlje. Cena 140.000 DEM. 0061/ 614-629 26235 Prodam zazidljivo PARCELO, komunalno urejeno v kraju SovodenJ. 0691-624 26247 V najem oddam skladišče 40 m2 v Naklem. 050-852 25252 Oddamo starejšo HIŠO za poslovni, stanovanjski in skladiščni prostor (80+55+60 m2), odlična lokacija ob cesti blizu centra Kranja. 0324-567 26261_ Najamemo opuščen hlev aH gospodarski objekt ob prometnici 2 km okoli Kranja. Pozneje možen odkup. 0310-678_26254 Staro KMEČKO HIŠO z vrtom, cca 80.000 DEM, v bljžinl Lesc, kupim. Šifra: KMEČKA HIŠA_20302 Manjšo KMETIJO na samotnem kraju v bližini Jesenic ali Radovne. 0 061/614-629_20304 HIŠO v bližini Grosupljega - dvo-družlnsko -, cena po dogovoru, prodamo. 0 061/614-629 20307 HIŠO 10x8.7 m2, za 150.000 DEM v Ribnici na Dolenskem, parcela velika 400 m2, 10x12 vrta, centralna kurjava, telefon, prodamo. 0 061/614- 629 20306 ZAMENJAMO stanovanja za starejše hiše v okolici Kranja. Nove hiše PRODAMO v Kranju, Kovoriu, Šk. Loki, Žirovnici, Jesenicah. ZAZIDLJIVA ZEMLJIŠČA prodamo v Radovljici, Lescah (2200 m) pri Golniku, vikend parcele na šenturški gori in vikend na Ambrožu. APRON NEPREMIČNINE, Likozarjeva 1 a, 0214-674, 218-693_20321 V Kranju ugodno prodamo 2-stano-vanjsko HIŠO z možnostjo obrtne dejavnosti. 0214-674, 218-69320322 PRIREDITVE Plesna šola STEP by STEP -pred NOVOLETNI tečaji za odrasle v novembru - sobota Hotel Gr. Dvor Radovljica, torek ali četrtek Restavracija BRIONI Kranj 0327-308 25442 DUO KARINA - glasba za ohcetl In zabave. 046-137 20174 PLESNA ŠOLA KRANJ - šola za vse generacije VPISUJE nove člane. 041-581, 223-233_20211 PLESNA ŠOLA KRANJ s programom plesne šole Urška iz LJubljane. 041-581, 223-233_20212 Narodno zabavni TRIO igra na porokah In raznih zabavah. 058-353 26253_ PLESNA ŠOLA KRANJ tudi v Gimnaziji na Jesenicah, vpisuje nove člane. 0 41-581 26279 POSLOVNI STIKI Iščem sponzorje za knjigo pesmi "Zbirka zaljubljenih". Rafael Zorman, Raff, Hrib 28, 045-109_25863 Razpisujemo KADROVSKO ŠTIPENDIJO za šolsko leto 1993/94 In sicer za dela In naloge Ekonomsko-komer-cialnega tehnika. Pisne ponudbe na naslov; SPORTINA D.O.O. Bled, Ljubljanska 4, Bled. 25303 RAZNO PRODAM Kvalitetno IZDELANE SMETNJAKE In DVOKOLESNE SAMOKOLNICE, za silažo in žaganje, ugodno prodam. Kveder Bojan, Predoslje 132, Kranj. 0 241-128_21125 Lepe smrekove fiiolovke naročite, možna dostava. 0715-938 20023 Suha smrekova drva prodam. 052- 116_20004 Drva prodam. 067-195 20104 Prodam suha bukova DRVA 0061/ 611-517_»m Prodam suha BUKOVA DRVA. 0421-024 20257 Prodam BUKOVA DRVA 046-330 25288_ Prodam otroško posteljico z mod-rocem in havbo. 0324-549, zvečer STAN. OPREMA Prodam dva kompleta BIO POST-EUNINE (odeja). 0214-438 25005 Ugodno prodam kmečko omaro naravni les narejena Zlit Tržič. 0212-727_26065 Prodam ŠTEDILNIK na trda goriva, raztegljiv kavč ter dva fotelja. 0328- 263 26200 Poceni prodam 80 litrski BOJLER, bide, stoječi lijak, rostfrei korito. 0327-435 20210 Ugodno prodam dve PREPROGI, vel. 3,5x2,5 m in okroglo 1,8 m ter štiri STOLE iz naravnega lesa. 0211-130, od 6. do 13. ure 20275 JEDILNI KOT, raztegljiv trosed In dvosed, prodam. Janlcljevič, Sorska 1, Drulovka. 20200 POHIŠTVO primerno za opremo samske sobe ali za vikend ugodno ?rodam. Ogled v popoldanskem asu, od 14. do 17. ure Naslov v oglasnem oddelku. 20207 Prodam eno leto star JJOGI 190x160. 067-390 20340 Trgovina škofja Loka, Stara cesta 2, tel.: 064/620-612 Strešna kritina Tegola canadese SAMO 720 SIT/m2, količine omejene. NOVO - mavčne plošče Palačo z vso pod konstrukcijo in materialom: 9,5 mm debeline 315 SIT/m2 12,5 mm debeline 345 SIT/m2 «•* Prodam sedežno garnituro Kofce (3 fotelje In en kotni), barva siva. Kralj, Dežmanova 3, Lesce 20342 ŠPORT PADI šola potapljanja, informacije 0064/403-065 od ponedeljka do petka, od 19. do 20. ure 25154 STORITVE J In J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure, 0 329-886 10250 POPRAVILO - MONTAŽA - pralni stroji, štedilniki, bojlerjl, vodovodne in elektroinstalacije. 0 325-815 22253 RTV- SERVIS BALTIČ, Sr. Bitnje 65. Popravila vseh vrst TV, RA video aparatovi Vaše želje sprejemamo non-stop na 0325-589 24029 Rolete, žaluzlje, lamelne zavese izdelujemo, montiramo In popravljamo. 0213-218 25127 Roletarstvo BERČAN nudi rolete, žaluzlje, lamelne zavese. 0 in fax: 061/342-464 aH 061/342-703, stanovanje 25162 ŽAGANJE DRV hitro In poceni na območju občine Tržič. 057-214, zvečer 25377 LAMILNE ZAVESE, plise zavese, žaluzlje In rolete izdelujemo in montiramo. Na zalogi Imamo tudi vse sestavne dele za vse vrste senčil. RONO NOGRAŠEK. 0 061/651-247 25522_ POLAGAM, BRUSIM in LAKIRAM parket, z vašim ali lastnim materialom. 0 622-065 25640 VŽIGALNIKI s tiskom po 36 SIT In ŽEPNI KOLEDARČKI po 20 SIT. 0 43-244, od 8. do 10. ure. 25730 Izdelujem zelo močne In pocinkane SMETNJAKE, možna tudi dostava. Jenkole, Prebačevo 32/a, Kranj. 0 326-426, popoldan. 25739 Popravila zadnjega avtomobilskega ogrevalnega stekla - nitke! 0719-543 20003 SERVIS in POPRAVILO pralnih In pomivalnih strojevi 0329-102 20000 Montaža A kanal, MMTV ter ostalih TV anten. 0215-146, 57-420 20024 Iščem izvajalca del za oblaganje stopnic z marmorjem. 0623-081, popoldan 20007 Imate težave s trdo kožo na podplatih, vraščenlmi nohti, kurjimi očesi... Pomaga vam PEDIKERKA, tudi na vašem domu. 046-369 20120 •LEDO SERVIS servisiramo hladilnike, skrinje, pralne stroje, štedilnike, hitro in poceni. 0214-780 20139 VEDEŽUJEM iz kavine vsedllne in na podlagi slike. Vedeževalka Pika 0714-612 26179 VŽIGALNIKI po 45 SIT s tiskom vašega znaka. 048-596 26204 TV ANTENE, klasične satelitske, dograditev A kanala, MMTV kanala. 0310-223_26200 PODJETNIKU Zagotavljam vam strokovno vodenje računovodstva. 0217-570 20220 Nudim knjigovodske - računovodske storitve za obrtnike in manjša pod-Jetja. 0712-284_20249 POLOS trgovina s premogom, Zapora 40, Vodice - vam najkrajšem času dostavi na dom domači premog Trbovlje, Zagorje, Velenje, visokokalorični kakovostni češki PREMOG, Zagorje pakirano v vreče, madžarski briketi, bukova drva. Možnost plačila s čeki z zamikom. SE PRIPOROČA Jerman Jernej, 0061/ 823-585, 824-096_20273 Kombi prevozi tovora in manjše selitve. 0215-211_20208 SMETNJAKE pocinkane izdelujem in ugodno prodajam. Dostava brezplačna. 0324-457 26287 Sprejmem vodenje poslovnih knjig za obrtnika, podjetnika, trgovino. Šifra: RAČUNALNIK 20290 STANOVANJA V najem oddam STANOVANJE 50 m2 v Železnikih, v pritličju, centralna kurjava, za 250 DEM mesečno ali prodam za 37.000 DEM. 0329-875, od 9. do 13. ure_25403 Eno sobno stanovanje v TPC Bistrica pri Tržiču, plačilo možno v dveh delih, vseljivo avgusta 1994, prodam. 0 51-977 25710 SATELITSK SISTEMI "AMSTRAP SUPER SLIK'' 34 RADIJSKIH PROGRAMOV GRAFIKA NA EKRANU(ANGL/NE^ GARANCIJA, OBROKI f~ f\r\rn\ ZMONTAZOSAMOOoV^ * SISTEMI ZA VEČ STRANK* SAT-VRHOVNlK Sk.i.oka. oodeSiC i--s TEL: 064 633-425 2-sobno STANOVANJE na Jesen'; cah, komfortno, vseljivo takoj, ufl^' no prodamo. 081-058, od 6. do 1* ure, razen sobote, nedelje JJJjj Na Bledu oddam STANOVANJE 0801-497__ V Kranju oddam v najem 2,5 sobno STANOVANJE. 0633-163 1-sobno STANOVANJE v KranJu Planina 45 m2, prodam. 0218-OBJ; med 17. In 19. uro__2^ Mlad par najame garsonjero ajj enosobno STANOVANJE s polletnim predplačilom. 0861-362 gi7» Prodam STANOVANJE v Kranj avtobusni postaji), cena 900 m2, vseljivo takoj. 0222-651 2^ Prodamo 1-sobno STANOVANJE v medvodah IV. nadstropje, komfortno. TV, telefon, CATV. 0061/614-629 1& Škofja Loka - prodam STANOVANJE 52 m2. Takoj vseljivo. 0631-249 a« 632-771__202^ Zamenjam 3-sobno STANOVANJE za enako v Mojstrani. 0871-120 26261_ _ Pritljično dvosobno STANOVANJE.» kompletno opremo, 63 m2, toplovod' centralno ogrevanje, telefonski PfM* juček, CATV in visoko pritljično HIŠO, staro 6 let, prodam. 0 323-596263^ Zamenjamo dvosobno stanovanje v Mostah za manjše v Štepanskom naselju v Ljubljani, z doplačilom. ■ 061/614-629_2630S Zamenjamo dvosobno lastniško stanovanje v Žirovnici, staro 10 Wj> za bivalno hišo na Gorenjskem najraje na Koroši Bell. 0 061/61*-629__JJJJJ Dvosobno komfortno stanovanje v Medvodah, cena 1370 DEM/m2, prodamo. 0 061/614-629 jgg Enosobno stanovanje - komfortno-v Medvodah, cena 1400 DEM/m*-prodamo0 061/614-629 Jjj* Iščemo 2 ali 3 sobno stanovanje n« Bledu. 0 061/614-629__ V Bohinju aH na Bledu, kupimoJ sobno stanovanje za cca 60.000 do 70.000 DEM. 0 061/614-629 2*»1' STANOVANJA ODDAMO: 2-sobr>0 opremljeno stanovanje v Radovljio in pri Kranju ter hišo v Kranju* KRANJU ZAMENJAMO 1-sobno P/J Vodovodnem za večje s centralno, <' sobno na Drulovki za manjše *' sobno, 2,5-sobno na Planini I. in "I: za 1-sobno. UGODNO PRODAMO; na Bledu 2,5 sobno brez centralna-DVOSOBNA: V Gorjah, Žireh, ob; novljeno v centru škofje Loke U* m2); GARSONJERE IN ENOSOBP^-V Kranju, Sk.Lokl in Lescah; TRISOBNA V Kranju. Šk. Loki (mesj.0 100 m2), in druga. APRON NEPRt* MICNINE, Likozarjeva 1a, 0214' 674, 218-693__ Ogrevano SOBO s kopalnico oddam Slovencu. 048-621 jgg VOZILA DELI Prodam rezervne dele 101 in 750 ter dele za JUGO. 053-176, popoldan 26015_____. Prodam diferencial za BMVV 320-057-786__ Nove zimske GUME za Fiat 750 * prtljažnik, prodam. 0312-322 JJ** Oba blatnika za 128 in levi blatnik z* Golfa, prodam. 070-644, dopoldan 26108____■ Za ALFO SPRINT prodam ntfjt masko za 5000 SIT. 0632-465 »™ Prodam ZIMSKI GUM1145-13.04^ 738___«fj2 Zimske GUME s platišči za LADO SAMARO ugodno prodam. 02'' 555 ^Sk Za LADO karavan novejši tip prodam rezervne dele. 0696-042 VOZILA ODKUPUJEM KARAMBOLlRArjJ OŽILA od letnika 1988 dalje. 5 VOZILA 241-168 T»rek, 16. novembra 1993 MALI OGLASI, OBVESTILA 23. STRAN • GORENJSKI GLAS TELEFON TRGOVINA - SERVIS jejelaksi • žični in brezžični telefoni • "jnice - centrale - zaščite - telefonske "'jucavnice - kretnice - kabli - vtikači - jjtfa - Canon • Panasonic I ■"odaja na drobno in debelo • rabati ^•»»taža na terenu, svetovanje, ga-rancija, atesti, konkurenčne cene LJUBLJANA. BRILE JEVA 12, ,e'/lax: 573-209 K&ANJ LJUBLJANSKA 1, ,el/lax: 222-150 Vw KOMBI za prevoz oseb ali BteJ?' Ietnik 1975- Prodam. 0 Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET na Jjadzarsko, dne 4.12.93. Prijave na *49-442_25748 Odkup, prodaja, kreditiranje in Prepis vozil. AVTOSPORT, d.o.o., ■»331-503, 323-171, int. 12, vsak P*l od 9. do 12.ure in od 14. do 17. «12_____ 25889 ^yro*SAN podjetje za prodajo in S9kL"p rabljenih vozil. Takojšnje pla-gP v DEM, ugodni pogoji, prepisi ožil, brezplkacen vpis v evidenco. •£17-528_25920 JUGo 60, letnik 1989, prodam. 1*^31-674_25989 ^ 9, november 82, rdeč, prodam. ^6-920, popoldan 26008 prodam R 4, registriran 5/94, letnik Jj^8. P 738-260_26015 P^dam ŠKODO 105 L, letnik 1988, l^do 27.10.94. 0622-391 zeoie GTL, letnik 1986, reg. 7/94, ^gO DEM. Preska 5, Tržič 26021 Vodarn GOLF 82, bencin, dobro ►ganjen ali menjam za Jugo 45 ali p5, letnik 89 ali 90. ©422-369, i^jie_26034- ^rodam Z 101, letnik 1979, registrir-22^do oktobra 1994. 0736-256 Prodam Z 750, registriran do julija 2JP215-943_26037 UNO 60 S, dobro ohranjen prodam, ■Mk 1988, prevoženih 42000 km. !*59-324_26038 Prodam Z 101, letnik 1985. 0725- __26045 Ugodno prodam dobro ohranjeno fASTAVO 101, letnik 1984. 085-^g. popoldan 26050 * 101, letnik 1985, reg. do 7/94. lepo ^ranjeno prodam lai zamenajm za ^UGO 55. «422-581 26076 Prodam JUGO 45, letnik 1986, reg. ^ktobra 94. «217-606 26084 .Prodam R 4 TL, registrirana, obnovitvena ugodna. «633-424 20095 Prodam JUGO 45, letnik 7/89, rdeč, |*"a 3900 dem. »733-038 26ioa ^GO 45, letnik 1983 in Z 750, oba LS|strirana za celo leto. «323-729 1o^dam G0LF- črne barve- letnik I9jr> p,va 4/80, motor tetnik »o7, z veliko dodatne opreme, reg. S° 7/94, cena 6500 DEM. Oblak ^fninik, Grenc 31, Šk. Loka 26116 jjg. letnik 1986, prodam. «52-359 prodam Z 101, letnik 1986. 0217- ^1 _26136 J* 4 GTL, letnik 12/89, prodam. .•422-098_mi« »pOLF, letnik 1978 in letnik 1982, iggam. «45-582_26156 sf/odam MOSKVIČ, letnik 1987, za ^o 800 DEM. «876-039 26170 ^Odam MERCEDEZ 250, serija 123. ^48-082, od 19. do 20. ure 26173 J^/odam HROŠČA, registriran do 8/ Ujetnik 1975. «311-756 26187 J^am R 5 original francoski, letnik ^5 in hlevski gnoj. «50-272 26196 _ ELECTRONIC? | POSEBNA PONUDBA TEDNA VIDEOREKORDER samo 41.525 SIT __ • 5% POPUST ^ostalega programa: jy37cmTTX 39.487 SIT |y5lcmTTX 46.810 SIT {/55 cm TTX 55.115 SIT rv72cmnx,stereo 101.925 SIT ^STOLPI z CD od 44.545 SIT KgrilJ^I»]=f«T^^?ll^l C.Talcev3 Kranj Tel.: 212-367 od 9. do 12. in od 15. do 19. ure S tem kuponom vam °b nakupu poklonimo 2 VIDEO KASETI Prodam Z 128. letnik 1987, cena 3200 DEM in ŠKODO 105, letnik 1982. «725-423 ali 725-287 26197 Prodam R 18, letnik 1984, 5 prestav, reg. do 7/94. Stržinar Janez, Hotavlje 91, «682-738_26213 Prodam Z 101 GTL, letnik 1987, dobro ohranjena. «421-394 20216 Ugodno prodam Z 750, letnik 1980 reg. do 6/94 in R 4 GTL, letnik 1983, prevoženih 82000 km, neregistriran. Plevel, Klanec 9 a, Komenda, «061/ 824-423, po 19. uri 26219 Prodam ŠKODO FAVORIT, letnik 1990, 27000 km. Zg. Brnik 105, «422-708 26221 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1990. «326-828 26240 Prodam Z comfort, rumene barve, letnik 1982, dobro ohranjena, reg. do 2/94, cena 1700 DEM. «422-260 JUGO 1.1 GX, letnik 1987, karam-boliran, prodam. «401-080 26270 ZASTAVO 750, letnik 1984 In MOTOCROSS Yamaha, prodam. O 47-291 26278 Prodam CITROEN ZX 1,4 reflex, rdeče barve, prevoženih 5000 km, letnik 1992, s katalizatorjem, cena po dogovoru, reg. do 6/94. 057-543 Prodam R 18. letnik 1985 in LADO 1500. letnik 1979. «214-628 26285 Prodam JUGO 45, letnik 1990, cena 4100 DEM. «312-255_26290 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1990, cena 9600 DEM. «312-255 26291 Prodam ŠKODO FAVORIT 136 L, cena 8300 DEM. «312-255 20292 Prodam AX 1.1 TRE, letnik 1990, cena 9800 DEM. «312-255 26293 ZASTAVO 101, letnik 1981, v voznem stanju, karoserija potrebna popravila, lahko je za rezervne dele, prodam. Krauthaker, Smokuč 42/c, Žirovnica. 2631 e Prodam Z 101 COMFORT.reg. 10/ 94. «401-245, popoldan 26325 JUGO 1.1. GX, letnik 1987, reg. do 10/94, garažiran, ugodno prodam. «45-170 26326 Z 101 comfort, letnik 9/80, reg. do 2/ 94, ugodno prodam. Serajnik, «714-496, popoldan 26329 Prodam JUGO 45 E, letnik oktober 86. «632-437_26330 Prodam PRIKOLICO Adria 390 Q, zimsko letne 3+2. Možna zamenjava za manjši avto. Informacije 0218- 965 26331 Tovorno vozilo Zastava 35,8, letnik 1991, 3800 km, karamboliran, ugodno prodma. «622-311_26334 Prodam ohranjen JUGO 55, letnik 1989. 045-532_26338 Ugodno prodam R 5 rdeč, letnik 1984, francoski. 0329-479 26330 Prodam R 5 campus, temno zelen, metalik, temne šipe, 5 vrat. 0215- 629 26345 ZAPOSLITVE Ob izidu velikega ugankarskega slovarja, nudimo delo na področju zastopništva. 0213-106, 50-846, dopoldan 24611 V redno delovno razmerje sprejmem PRODAJALCA - POSLOVODJA za za trgovski lokal z moško in žensko konfekcijo, v Šk. Loki. Zaželjene izkušnje najmanj 3 leta in poznavanje tekstila. OD po kolektivni pogodbi za gospodarstvo, poskusna doba 3 mesece, delovni čas deljen, pisne ponudbe na naslov ALMA d.o.o., Vodopivčeva 13, Kranj. 25699 Z prodajo mladinskega programa imate možnost, dobrega zaslužka in dodatno stimulacijo. 0 84-662 in 328-265 25716 Honorarno zaposlimo ČISTILKO. Penzion Kanu, Valburga 7, Smlednik 26057_ Zaposlimo DELAVKO v gostinjstvu. Nudimo hrano in sobo v Kranjski gori. 0881-453 26oee Honorarno zaposlim NATAKARICO. 0 43-149 26097 Zaposlim žensko za strežbo in kuharja - pizzepeka. 052-055 20113 PK KUHARICA Išče stalno zaposli-tev. Mrak Fani. Hrastje 20, Kranj Zaposlim dekle z veseljem do strežbe v Kava-baru. 0218-950, od 19. do 20. ure 20100 12-letno delo, knjige za prodajo po šolah, vrtcih in določenim ustanovam. Vemo, da je uspešnica. Zagotovljeni izredni zaslužki. 0329-010 26223 Redno ali honorarno zaposlim vestno in natančno kvalificirano šiviljo z nekaj prakse. 0622-087 ali 621- 203 26264 Iščem delo na domu. Prostor ni ovira. 065-786 26269 Partnerstvo za odprtje KOZMETIČNO MASAŽNEGA SALONA Iščem. Moj vložek je lokal. Ponudbe pod Šifra: SPOSOBNOST 26276 Sodelujte pri prodaji uspešnega knjižnega programa založbe Mladinske knjige. 0632-330 in 50-846 26299_ Z dobrimi artikli se dobro zasluži. 0 327-746_26313 ZAHVALE_ Športni zvezi Kranj, Smučarski zvezi Slovenije, atletskim, smučarskim, košarkarskim in drugim športnim delavcem, športnikom in prijateljem - prisrčna hvala za čestitke in vse Iskreno izrečene želje ob mojem jubileju. Tako nagrajen s toplim tovarištvom in prijateljstvom ter zavedajoč se zavezanosti skupnim ciljem, sem prepričan, da boste sprejeli to obliko zahvale. Štefan OŠina 26298 ŽIVALI ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadaljno rejo prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, 0733-232 17784 Prodam OVCE z jagnjeti in race za zakol. Čepon, Zg. Plavž 9, Jesenice 26002 Prodam KOZO, staro 18 mesecev, i. 057-352 26007 Prodam JALOVO KRAVO. 0682-241, zvečer 26032 Prodam 8 tednov starega TELIČKA za zakol. 049-529 20050 Prodam TELETA bikca simentalca težak 140 kg. 066-810 26O66 Prodam PRAŠIČA za zakol, domača krma. Luže 12, Visoko 26074 Prodam 7 tednova stare PUJSKE in vzamem 2 kravi v rejo. 076-447 26086 Prodam dva TELIČKA stara 10 dni. Drinovec, Podbrezje 3, Duplje 26090 JARKICE tik pred nesnostjo in PUJSKE prodam. Fujan, Hrase 5, 0061/627-029 26111 Ugodno prodam SVINJO mlado težka 200 kg. Šenčur, Pipanova 40 Prodam TELIČKO staro 6 tednov za rejo ali za zakol. Konjar, Drulovka 6, Kranj 26238 Prodam plemenske OVCE. 0681- 646 28254 Prodam za rejo ali zakol TELIČKO simentalko, težko 140 kg. 077-230 KOBILO delovno, mirno, težko 500 kg, staro 9 let, ugodno prodam. 049-326 26267 Prodam tri RACE. 0422-423, Miha PRAŠIČE 200 kg, domača reja, prodam. Markič, Bašelj 16, Preddvor. 0 45-329 26277 Prodam dva mesnata PRAŠIČA, težka 200 kg, krmljena z domačo krmo. 0712-259_26333 Prodam KOBILO za jahanje. 0620- 921 26336 Prodam PRAŠIČA za zakol, domača reja. 0422-495 25343 Prodam težke KOKOŠI za rejo ali zakol. 045-738_26102 TELICE breje ali nebreje po izbiri prodam. Zaplotnik Alojz, Letence 15, Golnik 26195 črnobelo KRAVO v 9 mesecu Prodam TELETA In telečje meso. brejosti, prodam. 0725-572 26iss 0738-876 »184 Oddam 4 PSIČKE manjše rasti. PUJSKE 20-30 kg in hrastova DRVA, 0242-139 ali 242-537 26215 prodam. 0620-582 2519a OPRAVIČILO Pri zahvali za Jožetom Kokaljem in Marijo Ko-kalj je prišlo do neljubih napak. Pravilno se glasi: Posebno zahvalo smo dolžni dr. Finci-Leskovar. Na koncu zahvale pa je izpadlo Britof, november 1993. Za neljube napake se opravičujemo! OSMRTNICA Po hudi bolezni nas je v 74. letu starosti zapustil dragi mož, oče, dedek, tast, brat in stric FELIKS KOREN st. delovodja Železarne Jesenice v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 18. novembra 1993, ob 15.30 uri na pokopališču na Dovjem. Žara bo od srede v mrliški vežici na Dovjem. Žalujoči: žena Tilka, sin Srečo z družino, hčerki Hela in Tatjana z družinama ter drugo sorodstvo Dovje, Kranj, Ljubljana, Žužemberk, Lesce 1993 V SPOMIN 14. novembra je minilo leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče in tast JOŽE KOREN iz Sr. Bitenj Vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in sveče, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Sr. Bitnje, 16. novembra 1993 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl KAROL PIŠKUR iz Tržiča, Partizanska c 3 upokojenec Tovarne obutve PEKO TRŽIČ Pogreb pokojnika je bil v ožjem družinskem krogu na pokopališču v Tržiču. TOVARNA OBUTVE "PEKO" TRŽIČ ZAHVALA V sredo, 3. novembra, smo se na pokopališču v Šenčurju poslovili od brata m strica JAKOBA ZAPLOTNIKA iz Hotemaž Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, nosačem, zvonarjem iz Hotemaž in vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in izrazili sožalje. Hvala gasilskemu društvu HotemaŽe, vsem praporašem, društvu upokojencev, pevcem iz Predoseli za zapete žalostinke, gospodu župniku iz Šenčurja za lepo opravljen pogrebni obred z mašo, podjetju NavČek d.o.o. iz Visokega, kakor tudi Milki Ropret za vso skrb pri organizaciji pogreba. Iskrena hvala vsem, ki niste posebej omenjeni in ste pokojnega spremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, Domžale, november 1993 V SPOMIN Mineva leto, odkar si za vedno odšel dragi mož in ata SREČKO DEBELJAK iz Sovodnja V bolečino izgube smo ujeti in Čas bo vedno le glasnik. Tvoji: Milka, Ivica, Boris, Sašo, Iztok ZAHVALA Ob smrti dragega očima JANEZA BIČKA iz Bavdkove ulice v Stražišču, roj. 1916 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in še posebej prijateljem, ki so v težkih trenutkih toliko pomagali. Vsem iskrena zahvala za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju doma oskrbovancev v Preddvoru za dolgoletno skrbno nego in lepo urejeno zadnje slovo. Zahvala službam Merkurja in Tončki Rakovec, ki so se ga po toliko letih še vedno spomnili. Zahvala stražiškim pevcem in Janezu Hočevarju, ki so s sočutjem zapeli žalostinke na zadnji poti. Družina Bogdanovih Kranj, Stražišče, 10. novembra 1993 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame, stare mame, prababice, sestre in tete MARIJE ŽVOKELJ se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sostanovalcem za darovano cvetje, sveče in vsem, ki ste našo nepozabno mamo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju int. odd. bolnišnice Jesenice, še posebej dr. Pelku in dr. Pavlinovi ZD Kranj, ter osebju Doma upokojencev Kranj za skrb in nego v času njene bolezni. Hvala tudi vsem duhovnikom za lep pogrebni obred, pevcem iz Ribnice in Big Benu iz Nove Gorice za zapete žalostinke. Iskrena hvala vsem, ki so nam izrazili sožalje in nam pomagali v težkih urah, pa tudi drugim, ki niso posebej omenjeni. Ljubezen in spoštovanje, ki ste jo izkazali pokojnici nam je bila v veliko tolažbo. VSI NJENI ZAHVALA Vsi ljudje so prah, nekateri so zlati prah. (J. N. SHEDD) Ob boleči izgubi naše drage MILKE ŠILAR se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. župniku, pevcem in trgovskemu podjetju Elita. Zahvaljujemo se tudi sestrični Martini za veliko skrb in pozornost v Času njene bolezni. Njeni domači ZAHVALA V 80. letu nas je za vedno zapustila draga teta MARICA KOSELJ iz Radovljice Zahvaljujemo se sorodnikom in znancem in vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Hvala g. župniku iz Kamne Gorice za pogrebni obred, g. Kristanu za organizacijo in izvedbo pogrebnih svečanosti. Posebna hvala osebju dr. J. Benedika za nesebično nego v času njene bolezni. ŽALUJOČI VSI NJENI Alkohol pritiska na plin Kranj, 16. novembra - Prevelika hitrost je na Gorenjskem najpogostejši vzrok prometnim nezgodam. Policijski radar je bil oktobra ob cestah 48 ur, hitrost je meril na 60 različnih, znano nevarnih, mestih, večkrat tudi pred šolami. In kakšen je izkupiček?. Radar je odkril 374 prekoračitev dovoljenih hitrosti. Proti štirim divjakom bodo policisti napisali predloge sodnikom za prekrške, 145 jih je kazen takoj plačalo, kar 219 pa so izročili polotobrski rekorder je Ljubljančan, ki je 28. oktobra ob prehodu hitre ceste na avtomobilsko cesto, kjer je omejitev 80 kilometrov na uro, vozil hitreje od 200 kilometrov na uro, po oceni policistov okrog 230 kilometrov na uro. Radar namreč belerosti do 200 kilometrov, ob večjih hitrostih pa začne piskati. Naslednje velike hitrosti, ki jih je izmeril radar, so 183, 172, 160, 149 kilometrov na uro. Rekord v voi galerijo Moste na novem delu avtomobilske ceste Hrušica-Vrba, ki še ni razsvetljena in je zato omejitev 80 kilometrov na uro, za zdaj znaša 146 kilometrov na uro. Med divjaki je tudi precej Avstrijcev, ki v svoji deo voziti po predpisih, na "Balkanu" pa se sprostijo. Preveliki hitrosti vse prepogosto botruje tudi alkohol, ugotavljajo prometni policisti. Oktobra so testirali kri tridesetim udelezgod. Samo pri petih je alkotest pokazal manj kot 0,5 grama alkohola na kilogram krvi, trije so imeli do enega grama alkohola, petnajst od enega do dva, sedem pa celo prek dva grama. Največ alkohola v krvi (2,62 grama) je imel sopotnik na motorju v Žireh, ki je padel z motorja. Policisti so izračunali, da se je v prvih devetih mesecih letos kar 155 hudih prometnih nezgod oziroma 49 odstotkov vseh zgodilo v petek, soboto ali nedeljo, torej prek vikenda. Do konca leta bodo s številčnejšimi patruljami prek vikendov poskušali vplivati na varnejši promet. Obsecijo te vrste so policisti izvedli v noči s sobote na Martinovo nedeljo. Samo v Kranju so dobili sedemnajst pijanih voznikov. • H. Jelovčan Knoll se vrača na sodišče Kranj, 16. novembra - Danes zjutraj se bo na kranjsko temeljno sodišče ponovno vrnil Borut Knoll iz Kranja, ki ga je senat pod predsedstvom sodnika Marjana Pogačnika pred meseci obsodil na enotno kazen sedem let in pol zapora. Višje sodišče v Ljubljani je po pritožbi odločbo o enotni kazni razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču. Le-to bo ponovno obravnavalo samo prvo od kaznivih dejanj, ki jih v zvezi s preprodajo mamil Knollu očita obtožba. Gre za dogodek pred kranjsko Čebelico, ko so kriminalisti v Knollovem BMW odkrili in zasegli večjo količino heroina. • H. J. PODJETJE ZA TRGOVINO, PREVOZE IN PROIZVODNJO Hrastje 52,64000 Kranj Tel/Fax: 064/331-719 delovni čas^sak dan od 9-19h sobota od 9-12h Voznik napadel policista Kranj - Zaradi nasilništva in preprečitve uradnega dejanja policistom bo tožilstvu ovaden 29-letni Janez Š. iz Kranja. V soboto nekaj pred polnočjo je Janez Š. v Britofu zapeljal s ceste. Prometna policista, ki sta se tedaj pripeljala mimo, sta stopila do njega, da bi ga vprašala, kaj seje zgodilo, ali je ranjen in če potrebuje pomoč. Očitno pa Janez 5. njunega prihoda ni bil posebno vesel. Najprej se je s pestmi lotil prvega prometnika, ki se je odmaknil, nato pa se zakadil še v drugega, ga podrl po tleh in večkrat udaril v glavo. Policista sta možakarja seveda obvladala, ga odpeljala na kranjsko policijsko postajo in nato še v zdravstveni dom, v preventivni dokaz, da mu nista ničesar storila. Skupil jo je le policist, na srečo ne hudo. • H. J. foto bobnar Upor gojencev Kranj - Načelnik urada kriminalistične službe UNZ Kranj Jaka Demšar je povedal, da se je v nedeljo v enem od zavodov za mladoletnike na Gorenjskem "uprlo" sedem gojencev. Fantje, stari od 14 do 16 let, so se zaprli v eno od sob in ravnatelju skozi okno vrgli sporočilo. Zahtevali so kosilo pred vrata, in to pice, cigarete, tri litre vodke, mazdo 323 i" helikopter. Pripravljeni smo na vse, so sporočili uporniki. Če bi kdo skušal vlomiti vrata v sobo, naj ve, da je v njih napeljana elektrika, dva od gojencev sta bila v svarilo tudi pripravljena skočiti skozi okno. Kot se je upor začel v velikem stilu, je bil razplet precej enostaven. Fantje so sami prišli iz sobe. Kot vzrok za svoje nenavadno izsiljevanje so navajali predvsem slabo hrano v zavodu. Kriminalisti so ugotovili, da je bil pobudnik upora fant, ki so ga že obravnavali zaradi tatvin v osebnih avtomobile in drugih kaznivih dejanj, spoznal se je že tudi s sodiščem. • H. J« Preveč heroina Nova žrtev med pešci Kranj, 16. novembra - Glede na Martinovo, ki je na gorenjskih cestah pravzaprav vsak konec tedna, je bil minuli vikend razmeroma miren. Ves pretekli teden je bilo "le" šest hujših prometnih nezgod, žal pa med njimi tudi ena smrtna. Z novo žrtvijo med pešci imamo na Gorenjskem letos že 41 mrtvih zaradi prometa, lani vse leto 42. Zgodilo se je v petek, 12. novembra, ob 17.15 na Gorenjski cesti v Radovljici, pri črpalki v križišču z ulico Staneta Žagarja in Cankarjevo. 38-letni Drago Džever z Jesenic je z jugom 45 vozil po Gorenjski cesti od centra mesta proti Lescam. Ko je pripeljal v bližino prvega zaznamovanega prehoda za pešce v križišču, je prepozno opazil pešakinjo Angelo Jelen, staro 67 let, iz Radovljice, ki je cesto prečkala z njegove leve proti desni. Po podatkih radovljiških policistov križišče ni razsvetljeno, ženska je bila temno oblečena, voznik pa ie vozil prehitro proti prehodu in je zaviral šele v zadnjem hipu. Jelenovo je zbil, vrglo jo je na pokrov motorja avta, z glavo je udarila v vetrobransko steklo in ga razbila. Voznika je zaneslo v desno, zadel je ob robnik pločnika, ko je po šestnajstih metrih ustavil, je ženska padla na cesto in obležala mrtva. Radovljiški policisti že več let opozarjajo odgovorne, da bi bilo treba omenjeno križišče varneje urediti. Nujen bi bil semafor, saj v njem skoraj vsak dan poka, križišče je tudi preslabo osvetljeno, prek njega gre (ne)varna pot v šolo, skratka, križišče ie velika črna točka radovljiškega prometa. Kljub opozorilom, naslovljenim na občino in Cestno podjetje, se denarja za njegovo ureditev ne najde. • H. J. Kranj - Pred dnevi je okrog enih ponoči v operativo' komunikacijskem centru UNZ Kranj zazvonil telefon. ** zdravstvenega doma so sporočili, da je v nekem kranjske!" stanovanju nezavesten moški, ki naj bi si vbrizgal heroin. Policisti so šli seveda brž pogledat, kaj tiči za obvestilom- v stanovanju so dobili tri moške, ki so sprva kadili "travo", nakar*6 je 33-letni Slavko M. odločil za močnejše mamilo. V kopalnici si J6 z injekcijsko iglo vbrizgal heroin. Vendar mu ni bilo usojen0 vbrizgati vse doze, že pri polovici je padel po tleh, izgubil zavest if> se začel dušiti. Prijatelja sta mu takoj vbrizgala tri injekcije soli. vendar "zdravilo" ni pomagalo, zato sta poklicala v zdravstveni dom. Zdravnica je Slavku M. dala protistrup in ga poslala v Klinični center. Policijski ukrepi sledijo. • H. J. Crnjanski se zdravi Kranj - V zvezi s poskusom umora 39-letnega Jovana Crnjanskega prejšnji teden na Jesenicah v uradu kriminalistične službe še niso ugotovili, kdo naj bi ga umoril. Naj spomnimo, da je Crnjanski ena od pomembnejših prič in tudi soobtožen v kraji najmanj 20 avtomatskih pušk vrste kalašnikov in 500 nabojev zanje iz kranjske vojašnice v začetku lanskega leta. Obravnava na sodišču se je začela prejšnji ponedeljek in bila prekinjena prav zaradi poskusa umora Crnjanskega. Kriminalisti pa so prijeli še petega osumljenca, Srečka Pergerja, ki naj bi roki pravice pobegnil v Nemčijo. Skrival se je na Gorenjskem, zdaj je v priporu. Perger naj bi skupaj s Sašom Kokaljem in Milanom Kopšetom vlomil v vojašnico in ukradel orožje ter strelivo. • H. J. 3ADiO 31.3 F/7 Računalnik opozarja na poledico - Za gradbenike je bil najzahtevnejši odsek avtoceste Hrušica - Vrba pod Mežaklo, že v začetku pa so tam zaradi senčne strani in vlage pričakovali največje težave pozimi. Do zdaj so morali odsek zaradi poledice večkrat posipati, na poledico pa naj bi na viaduktih opozarjale naprave, ki jih imajo vgrajene tudi na avstrijski strani karavanškega predora. Naprave imajo vgrajene tipalo, ki s posebnimi žarki na površini vozišča merijo temperaturo in vlago in opozarjajo na nastanek poledice. Vse je preko računalnika povezano z avtocestno bazo na ploščadi Karavanškega predora, kjer so vzdrževalci Podjetja za vzdrževanje cest Ljubljana. Na sliki: pod Mežaklo je večkrat huda poledica. - • DJS. - Foto: Janez Pelko Zimsko športni sejem Kranj, 15. novembra - V Kranju bodo v četrtek odprli tradicionalni Zimsko-športni sejem, ki ga prirejata Zbor vaditeljev in učiteljev smučanja in PPC Gorenjski sejem. Do nedelje, 21. novembra, bodo na sejmu sprejemali in prodajali rabljeno športno opremo, novo opremo in različne izdelke za široko potrošnjo. • A. Ž. • prodaja novih In rabljenih strojev (kovina, les, plastika) • prodaja strojnega orodja in naprav -borza strojev -'manjše in večje proizvodne Bruje (testenine, tava, svece, pivo...) - inženiring proizvodnih programov |5I '«/ntG» Zavarovalnica Triglav d.d. .Ljubljana Območna enota Kranj Kako čimprej do odškodnine? Uporabno je tisto, kar je pri roki. Zato imejte obrazec Evropsko poročilo o prometni nezgodi, ki ga poznamo tudi pod imenom Evropski obrazec vedno v avtomobilu. Obrazec EVROPSKO POROČILO O PROMETNI NEZGODI dobite na vaeh naših poslovnih mestih in na tehničnih bazah, kjer sklenete obvezno avtomobilsko zavarovanje. Vsi naročniki pa ga bodo dobili tudi v petek, 19. novembra, v Gorenjskem glasu. Svetujemo Vam, da skrbno preberete Navodilo za izpolnjevanje Poročila o prometni nezgodi, saj se lahko zgodi, da boste takrat, ko boste udeleženi v prometni nesreči, zaradi okoliščin nehote kaj spregledali. Vsak podatek pri obdelavi škode namreč resnično potrebujemo. Zato vas tokrat želimo tudi opozoriti na najpogostejše napake oziroma nedoslednosti pri izpolnjevanju poročila. OpozarjamoVas sicer na povsem običajne stvari, vendar izkušnje nam kažejo, da po prometni nesreči največkrat nismo nsajbolj zbrani in zgodi se, da kaj hitro izpade kakšna številka, črka, pomemben podatek. Zato Vam svetujemo, da si tokrat preberete naslednjih Deset nasvetov: 1. Če niso navedeni podatki o zavarovalni polici in zavarovalnici (točka 8), je zelo težko najti zavarovanca oziroma zavarovalnico, ki bo plačnik škode. 2. Netočni podatki o številki zavarovalne police, imenu, naslovu, soudeleženca v prometni nesreči, registrski številki avtomobila zelo otežijo iskanje podatkov o zavarovancu ob morebitnih dodatnih poizvedbah. Prihaja do zavračanja priporočenih in običajnih pisem, vse to pa podaljšuje čas reševanja škode. 3. Preverite, ali je naslov zavarovanca ali voznika še vedno isti, kot je napisan na dokumentih. 4. še posebno pozorni bodite, ali je polica, ki Vam jo ob nesreči ponuja povzročitelj nesreče, veljavna in, ali velja za vozilo, ki je bilo udeleženo v prometni nesreči. 5. Pri navedbi odgovornostne zavarovalnice je treba napisati poslovno mesto in ne le ime zavarovalnice. Zavarovalnice imajo namreč v svoji sestavi organizacijske enote. če je na primer polico izdala Zavarovalnica Triglav, je treba napisati tudi katera območna oziroma poslovna enota: na primer Območna enota Kranj ali Poslovna enota Jesenice. 6. Navedite točne podatke o vozniku avtomobila, če to ni oseba, ki je sklenila avtomobilsko zavarovanje. 7. Če je v nesreči udeleženo vozilo pravne osebe (podjetja, organizacije ali zavoda), postopek zelo skrajša podpis firme na poročilu, saj tem firma potrdi, da je z nesrečo seznanjena in da so navedbe voznika točne. 8. Kadar se udeleženca v prometni nesreči strinjata o krivdi za nesrečo, mora biti čimbolj točno izpolnjena točka 12. Voznik, ki krivdo prizna, pod točko 14: Pripombe, vpiše tudi PRIZNAM KRIVDO in Poročilu o prometni nezgodi priloži zavarovalni kupon. 9. Le v zapletenejših primerih naj bi policiti napisali tudi zapisnik o prometni nesreči. Vsekakor pa v nesrečah, ko so udeleženci poškodovali, tudi ob priznanju krivde, vedno pokličite policijo. 10. Poročilo morata podpisati oba udeležencav nesreči, saj s podpisom tudi jamčita za točnost podatkov. Izpolnjeno poročilo nam potem čimprej oddajte. V Zavarovalnici Triglav se bomo potrudili, da bomo Vaš škodni primer rešili čimhitreje in opravičili poslovno sodelovanje. SREČNO VOŽNJO! Zavarovalnica Triglav d.d., Ljubljana Območna enota Kranj 4237