GRADIVO ZA SEJO
SKUPŠČINE OBČINE
LJUBLJANA VIČ-RUDNIK,
Kl BO V APRILU
1. POROČILO O  DELU  IN  PROBLE-    4. OSNUTEK ODLOKA O ORGANIZA-
MATIKI SKUPNOSTI OTROŠKEGA        CIJI IN DELOVANJU CIVILNE ZAŠ-
VARSTVA    OBČINE    LJUBLJANA        ČITE VIČ-RUDNIK
2.  INFORMACIJA    O    POSLOVANJU    5. INFORMACIJA  O  OSKRBI  S  PLI-ORGANIZACIJ           ZDRUŽENEGA        NOM NA OBMOČJU OBČINE LJUB-DELA V OBČINI LJUBLJANA VIČ-         LJANA VIČ-RUDNIK RUDNIKZA LETO 1978
3.  ZAKUUČNI      RAČUN      SKLADA   6. ODGOVORI  NA VPRAŠANJA  DE-LJUBLJANSKIH OBČIN ZA GRAD-         LEGATOV
NJO OSNOVNIH ŠOL IN VZGOJNO-VARSTVENIH ZAVODOV ZA LETO 1978
4hn>viii rvtli svjj — dnvrni rvdi svj — dnvrni
 svjja zbora z
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK
Številka: 06-3-78 Datum: 3. 4. 1979
VABILO
Na podlagi 188. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni listSRS, št. 2-81/78)
s k I i cu jem
12. skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, ki bo
v torek, dne 17. aprila 1979 s pričetkom ob 16. urf
v veliki sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7.
V sprejem predlagam naslednji
unevni red:
1.   Ugotovitev sklepčnosti in verifikacija pooblastil
2.  Odobritev skrajšanega zapisnika 11. skupne seje
3.  Obravnava in sprejem poročila SIS za otroško varstvo,
4.  Obravnava in sprejem družbenega dogovora o štipendiranju v SR Sloveniji
5.   Obravnava in sprejem poročila o stanju obrambnih priprav v občini
6.   Predlogi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve
PREDSEDNIK SOb: Vili Belič
Skupnega zasedanja ZZD in ZKS se bodo udeležili kot enako-pravna skupščina tudi delegati skupščine samoupravne interesne skupnosti za socialno varstvo občine Ljubljana Vič-Rudnik.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK
Številka: 06-3/78                                                *
Datum: 3. 4. 1979
VABILO
Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni listSRS, št. 2-81/78)
s k I i c u j e m
13. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo
v torek, dne 17. aprila 1979 po končanem skupnem zasedanju
v veliki sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7.
V sprejem predlagam naslednji dnevni red:
1.   Ugotovitev sklepčnosti in verifikacija pooblastil
2.   Odobirtev skrajšanega zapisnika 12. seje zbora
3.  Obravnava informacije o poslovanju organizacij združenega dela v občini za leto 1978
4.   Obravnava in sprejem osnutka odloka o organizaciji in delova-nju civilne zaščite
5.  Obravnava in sprejem predloga sklepa o potrditvi zaključnega računa sklada Ijubljanskih občin za gradnjo OŠ in VVZ za leto 1978
6.  Obravnava poročila in predloga o plinifikaciji območja občine
7.  Vprašanja delegatov
PREDSEDNIK ZZD: Stojan Gomezelj
rvtii svjj — ihtvrni
 si\j — #/###»###/ #•#»#/#   — dnvini
 zbora
 i nih
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK
Številka: 06-3/78 Datum: 3. 4. 1979
Številka: 06-3/78 Datum: 3. 4. 1979
VABILO
V ABI LO
Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni      Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni
list SRS, št. 2-81/78)                                                                           list SRS, št. 2-81/78)
sklicujem                                                   sklicujem
13. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana     11. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana
Vič-Rudnik, ki bo                                                                                 Vič-Rudnik, ki bo
v torek, dne 17. aprila 1979 po končanem skupnem zasedanju
v mali sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7.
V sprejem predlagam naslednji dnevni red:
1.   Ugotovitev sklepčnosti in verifikacija pooblastil
2.  Odobritev skrajšanega zapisnika 12. seje zbora
3.  Obravnava in sprejem osnutka odloka o organizaciji in delova-nju civilne zaščite
4.   Obravnava in sprejem sklepa o potrditvi zaključnega računa sklada Ijubljanskih občin za gradnjo Oš in VVZ za leto 1978
5.   Obravnava sejnega gradiva SM Ljubljana in določitev delega-tov za sejo SML
6.  Vprašanja delegatov
PREDSEDNICA ZKS: Jožica Krištof
v ponedeljek, dne 16. aprila 1979 ob 16. uri
v sejni sobi skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7
V sprejem predlagam naslednji dnevni red:
1.   Ugotovitev sklepčnosti seje zbora
2.   Odobritev skrajšanega zapisnika 10. seje zbora
3.  Obravnava poročila o stanju obrambnih priprav v letu 1978
4.  Obravnava in sprejem družbenega dogovora o štipendijski po-litiki
5.   Osnutek odloka o organizaciji in delovanju civilne zaščite
6.   Predlogi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve
7.  Vprašanja in predlogi delegatov
PREDSEDNIK DPZ: Emil Dolčič
porovilo
ODELU
IN PROBLEMATIKI
v skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana Vič-Rudnik
Dejavnost skupnosti otroškega varstva obsega tiste naloge, ki so skupne otroku, družini, organizaciji združenega dela in druž-beni skupnosti. Otrokom naj bi zagotovili pravilen in popoln oseb-nostni razvoj, usklajen z družbenimi smotri in možnostmi, da bi se razvijali v dejavnike nadaljnjega napredka socialistične družbene skupnosti, njihovim staršem pa naj bi zagotovili možnost za bolj produktivno delo, strokovno usposabljanje in družbeno udejstvo-vanje.
I. OCENA IZVAJANJA SREDNJEROČNIH PLANSKIH NALOG Samoupravni sporazum otemeljih plana družbene vzgoje in varstva otrok v obdobju od leta 1976-80 je usklajen s programom družbeno-ekonomskega razvoja občine, mesta in republike. V letnih programih 1976, 1977 in 1978 so bile prednostne naloge sledeče:
—  pridobivanje novih prostorskih zmogljivosti s sredstvi, zdru-ženimi za dokončevanje objektov iz programa samoprispovka I in
II,
—  združevanje sredstev za nove objekte ali adaptacije objek-
tov v VVZ skupaj s TOZD in KS ter družbenopolitičnimi skupnost-mi,
—  prevzemanje novo odprtih vzgojnovarstvenih oddelkov s ta-kojšnjo vključitvijo v delovanje,
—  izvajanje varstva otrok v starosti od 0 do 3 let v varstvenih družinah,
—  zagotovitev enakih pogojev za sprejem otrok v VVZ z enot-nimi kriteriji ne glede na kraj bivanja otroka,
—  uveljavitev medsebojnih razmerij med izvajalci in uporabniki v svobodni menjavi dela,
—  analiziranje kvantitete in kvalitete storitev v okviru medse-bojnih dogovorov z izvajalci in uporabniki,
—  programiranje in skrb za izvajanje 80-urnega vzgojnega programa za 5-letne otroke, ki niso vključeni v VVO,
—  sodelovanje pri načrtovanju in financiranju počitniških leto-vanj, otroških igrišč, AST in izobraževanju staršev,
—  pridobivanje strokovnega kadra za vzgojnovarstveno de-javnost ob izvajanju družbenega dogovora o kadrovski in štipen-dijski politiki,
—  sodelovanje z Mestno skupnostjo otroškega varstva Ljub-Ijana v izvajanju nalog in ciljev, ki so skupnega pomena za vse ob-čine mesta Ljubljana.
V letu 1976 so se občinske skupnosti otroškega varstva in skup-nosti za izobraževanje sporazumele, da se celotna dejavnost za predšolske otroke izvaja v skupnostih otroškega varstva. Tako so z letom 1977 vse skupnosti otroškega varstva tudi v občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik vnesle v svoje programe še načrtovanje in zago-
tavljanje sredstev za izvajanje vzgojnovarstvene dejavnosti v vzgojnovarstvenih organizacijah. Na podlagi sprejetih programov in samoupravnega sporazuma o osnovah svobodne menjave dela za opravljanje vzgojnovarstvene dejavnosti sklepa skupnost otroškega varstva z vzgojnovarstvenimi organizacijami pogodbo o pridobivanju prihodka iz povračil za opravljanje programa vzgoj-novarstvene dejavnosti.
V samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti otro-škega varstva za srednjeročno obdobje od 1976 do 1980 so de-lavci — uporabniki skupaj z delavci-izvajalci določili obseg dejav-nosti in zbiranje sredstev za izvajanje dejavnosti v treh programih otroškega vacstva:
1.  ENOTNI (zajamčeni) program vzgoje za predšolske otroke zajema program vzgojnega dela za otroke, vključene v vzgojno-varstvene organizacije in 80-urni program za 5-letne otroke, ki niso vključeni v vzgojnovarstvene organizacije.
2.  DOPOLNILNI program otroškega varstva obsega investici-je, sofinanciranje urejanja igrišč in rekreacijskih površin, letovanja oz. zimovanja otrok, izobraževanja in drugih oblik otroškega var-stva.
3.   Program SKUPNIH NALOG družbenega varstva otrok v SR Sloveniji obsega tiste naloge, ki se po načelu vzajemnosti in soli-darnosti po enakih osnovah in merilih izvajajo v republiki (nado-mestilo osebnega dohodka za podaljšan porodniški dopust, de-narna pomoč za opremo novorojenca, otroški dodatki, posebni dodatki in pospeševanje razvoja vzgojnovarstvene dejavnosti).
Enotni in dopolnilni program se izvajata na ravni občine in mesta, skupni program pa v okviru programa Zveze skupnosti otroškega varstva SRS. V Mestni skupščini otroškega var-stva Ljubljana se izvajajo torej skupno dogovorjene naloge za vse SOV v Ljubljani z namenom, da v njej delovni Ijudje in občani, združeni v okviru občinsl<ih skupnosti otroškega varstva v Ljub-Ijani po načelu vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo skupne in-terese, enotno politiko in potrebne ukrepe za zagotovitev sklad-nega razvoja in izvajanja dogovorjenih nalog družbene vzgoje in varstva otrok.
1. Razvoj vzgojnovarstvene dejavnosti
1.1  Vzgojnovarstveno delo VVO
Vse večja zaposlenost žena oz. obeh staršev narekuje naglo ukrepanje družbe v skupno zagotovljenem programu. V občini Ljubljana Vič-Rudnik je bilo ob koncu leta 1976 vključenih v 6 sa-mostojnih VVO in 7 vzgojnovarstvenih enot pri osnovnih šolah 2222 otrok, od tega 202 dojenčkov, kar predstavlja 28 % vključitev od vseh otrok v občini.
V letu 1977 se je z adaptacijo prostorov stare šole v Horjulu in dodatno v VVZ Vrhovci z enim oddelkom odprlo 3 nove oddelke z vključitvijo 59 predšolskih otrok. Tako je bilo po stanju 31.12.1977 zajetih v organizirano vzgojo in varstvo 2285 otrok, od tega 209 dojenčkov in 7 otrok, motenih v duševnem in telesnem razvoju. Nasproti 7657 vseh predšolskih otrok v občini je predstavljala vključitev v VVO 29,8%.
Po stanju 30. 9.1978 je delovalo v občini 7 samostojnih VVO in 7 VVE pri osnovnih šolah. Skupno je bilo 119 oddelkov, ki so vklju-čevali 2549 otrok, od tega 223 dojenčkov po stanju 30. 9. 1978. Poleg tega je v VVO drugih Ijubljanskih občin vključenih še ca 250 otrok, ki sicer stanujejo v občini Ljubljana Vič-Rudnik. Od vseh 7657 predšolskih otrok, ki bivajo na področju občine, predstavlja vključitev otrok v organizirano vzgojo in varstvo v občini 34,7%.
Po programu za leto 1978 je bilo predvidenih 344 novih vključi-tev (320 predšolskih in 24 dojenčkov). Od tega je bila realizirana le vključitev 200 novih predšolskih otrok in 24 dojenčkov z izro-čitvijo VVE Murgle svojemu namenu.
Samoupravni sporazum o temeljih plana za obdobje 1976-80 glede vključevanja otrok v organizirano vzgojo in varstvo predšol-skih otrok v občini, kot je iz pregleda razvidno, ni bil v celoti realizi-ran. Zaradi velike potrebe po vključevanju otrok v VVO so vse or-ganizacije ob sprejemu upoštevale možnost 30-odstotne pre-koračitve, kolikor so podane prostorske zmožnosti. Zato odsto-panja realiziranih vključitev od planiranih kljub nerealizirani iz-gradnji prostorskih kapacitet niso tako visoka.
1976 plan realiz.
predšol.  2244 2206 (vkljuČ.doj.) razvoj.moteni otroci
otroci v var. družinah   37   16
Skupaj   2281 2222
real.
1977
plan realiz.  %
real.
1978________
plan real.  7o
real
98,3
27
2664 2216   83,2 2824 2464 87,3
55
63
100   12 114,5 75
12
61
97,4
100
81,3
2725    2285         83,9    2911    2537    87,2
V celotni Ljubljani je po stanju 30. 9. 1978 vključenih v VVO 13.388 predšolskih otrok. Na osnovi raziskave demografskih gi-banj v Ljubljani po stanju september 77 je ugotovljeno, da je v ob-činah Ljubljane 30.176 otrok v starosti od 0 do 7 let oz. 27.876
otrok v starosti od 8 mesecev do 7 let. Tako predstavlja vključitev v organizirano vzgojo in varstvo 44,3% vseh otrok. Stanje po po-sameznih občinah je razvidno \z naslednjega pregleda:
občina
dojenoki predšolski razvoj.moteni skupaj
Bežigrad
Center
Moste-Polje
Šiška
ViČ-Rudnik
^90	2120
427	1846
286	2342
495	2937
cL2o	2302
-	2510
6	2279
9	2637
13	3445
12	2537
skupaj
1821
11527
40
13.388
1.2   Varstvo otrok v varstvenih družinah
Zaradi izrednega pomanjkanja mest za predšolske otroke v sta-rosti od 0 do 3 let se je v letu 1976 razvila oblika varstva predšol-skih otrok v varstvenih družinah oz. na domu varuhinje. Skupnost otroškegavarstva Ljubljana Vič-Rudnik je kot prva v Ljubljani za-čela s takim varstvom in so od 1. 8.1976 delovale 4 družine, v ka-terih je bilo varovanih 16 otrok. Ob koncu leta 1977 je to varstvo vključevalo v,13 družinah 63 otrok. V letu 1978 je bilo stanje šte-vilčno enako.
Analiza sprejemanja otrok v VVO na področju občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik kaže, da je varstvo otrok v varstvenih družinah potrebno še nadalje intenzivno razvijati. Odklonjenih otrok v sta-rosti do treh let je po stanju 30.9.1978 na področju celotne občine kar 939. S sodelovanjem VVO je ta oblika varstva zelo primerna, kar se je v dosedanjem delu tudi pokazalo. Po stanju 31.12.1978 je delovalo v občini 13 varstvenih družin ki so vključevale 62 otrok.
vvo	stevilo var.	stevilo
	družin	vključ.otrok
Krim-Rudnik		15
llalči Beličeve	2	8
Rožna dolina	1	5
Trnovo		15
Vrhovci	4-	19
skupaj
62
V primerjavi z letom 1977 se število varstvenih družin v 1.1978 ni spremenilo in je zastavljeni program povečanja števila varstve-nih družin na 19 nerealiziran. V tem letu sta sicer začeli delovati dve varstveni družini (pri VVO Vrhovci in VVO Rožna dolina), ven-dar pa sta dve varuhinji tudi prenehali z dejavnostjo (pri VVO M. Beltčeve in VVO Trnovo).
Razvoj varstva otrok v varstvenih družinah spremlja komisija za organizacijo varstva v varstvenih družinah pri IO SOV, ki s pred-logi izvršnemu odboru skupščine skupnosti veliko prispeva k de-lovanju te vrste vzgojnovarstvene dejavnosti. V letu 1978 so se sredstva, ki so se v finančnih načrtih odhodkov dopolnilnega pro-grama namenila za družinsko varstvo, združila v finančni načrt
odhodkov za izvedbo enotnega programa, kar dokazuje enotno usmerjenost v vseh SOV občin Ljubljane.
Cena storitev v varstveni družini oz. stroški za varstvo otrok se določa po pravilniku 0 varstvu otrok v varstvenih družinah. Starši' plačujejo k ceni po enakem načinu, kot bi bil otrok vključen v VVO.
Iz prikazanega je razvidno, da glede na izredne potrebe po to-vrstni obtiki organiziranega varstva otrok z rezultati iz leta 1978 ne moremo biti zadovoljni. Ugotavlja se, da se v akcijo ne vključujejo dovolj krajevne skupnosti kakor tudi ne vse vzgojnovarstvene or-ganizacije in ZPM občine. Nadalje se je v dosedanji praksi izkaza-lo, da bo potrebno čim prej pristopiti k izdelavi sprememb in dopol-nitev pravilnika 0 varstvu otrok v varstvenih družinah in se nadalje zavzemati za enotno reševanje v mestu Ljubljana kot celoti.
1.3.  80-urni vzgojni program
Zaradi nezadostnih prostorskih kapacitet v občini ni bilo mo-goče vključiti v organizirano varstvo vseh 5-letnih otrok, ki naj bi jih skupno z malo šolo s posebnim vzgojnim programom spodbudili za hitrejši razvoj in pripravili za uspešno vključevanje v šolo. Zato izvajajo vzgojnovarstvene organizacije poleg t.i. skrajšane male šole za 6-letne otroke še 80-urni vzgojni program za 5-letne otro-ke, ki sicer niso vključeni v VVO. V letu 1976 so se izvajale za te otroke le dejavnosti v obliki ur pravljic ter praznovanj, medtem ko je bil v letu 1977 80-urni vzgojni program izvajan že po programih, ki so jih izdelale same VVO ob upoštevanju smernic Pedagoškega inštituta in so različni. Tak način sigurno ne zagotavlja enotne obravnave otrok te skupine niti v občinskem merilu. Stremeti je treba, da pristojna strokovna institucija le izdela osnovni program, ki bi zagotavljal enotno obravnavo 5-letnega otroka, ki ni vključen v VVO. V letu 1978 se je 80-urni vzgojni program izvajal v 12 VVO (18 oddelkov) s poprečno 16 otroki na oddelek.
1.4.  Vzgoja in varstvo otrok z motnjami v telesnem in dušev-nem razvoju
Skupnost otroškega varstva je že s samoupravnim sporazu-mom o temeljih plana za obdobje 1976-80 skušala zagotoviti za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju čim bolj enake možnosti za razvoj kot ostalim otrokom in predvidela delovanje
dveh razvojnih oddelkov pri vzgojnovarstvenih organizacijah, ki sta tudi že zaživela. V letu 1974 je pričel delovati tak oddelek pri VVO Krim-Rudnik, v letu 1978 pa še pri VVO S. Vidmar — enota Murgle in vključujeta skupaj 12 otrok. Vzgojnovarstvena dejav-nost za motene otroke v predšolskem obdobju je pomembna, ker program zagotavlja tudi strokovno usposabljanje v skladu z otro-kovimi posebnimi zahtevami. Hkrati omogoča staršem oboje-stransko zaposlovanje.
Zveza skupnosti otroškega varstva SRS je v sporazumu s skupnostmi otroškega varstva prevzela tudi obveznost zagotav-Ijanja sredstev za usposabljanje predšolskih otrok v treh zavodih za korekcijo sluha in govora (Ljubljana, Portorož, Maribor), v za-vodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana ter v zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku.
1.5.   Denarne pomoči družinam
Z namenom zagotovitve socialne varnosti družine in zmanjše-vanja socialne diferenciacije se po načelu vzajemnosti in solidar-nosti preko Zveze skupnosti otroškega varstva SRS izvaja več oblik pomoči:
—  nadomestilo osebnega dohodka materam v času podaljša-nega porodniškega dopusta in pomoč za opremo novorojenega otroka (z letošnjim letom se bo dajala ta pomoč v naravi),
—  otroški dodatki za otroke delavcev in kmetov ter posebni do-datek k otroškemu dodatku za otroke edinih hranilcev in za težje telesno ali duševno prizadete otroke, če so po cenzusih, nanaša-jočih se na osebne dohodke, upravičeni do te pomoči.
Upravičenost do posebnih dodatkov ugotavlja na podlagi cen-zusov in ugotavljanja dejanskega stanja družin komisija za de-name pomoči družinam za vzdrževanje otrok pri SOV občine, ki jo je v sestavi 3 patronažnih sester, ene socialne ter ene družbeno-politične delavke izvolila skupščina skupnosti na 1. seji 2. mand. obdobja. Komisija je imela v letu 1978 štiri seje. Otroški dodatek za otroke kmetov prejema skupaj 142 družin za 400 otrok, od tega je 40 samohranilcev, 15 otrok pa je bilo kategoriziranih in preje-majo posebni dodatek za telesno in duševno prizadete otroke. V letu 1978 je komisija priznala upravičenost do otroškega dodatka za otroke kmetov 7 družinam. Posebni dodatek edinih hranilcev prejema 111 otrok.
1.6.   Druge organizirane 'oblike otroškega varstva Upoštevajoč, da predstavljajo otroška igrišča in rekreacijske
površine del našega družbenega, osebnega in kulturnega stan-darda ter ugotovitev, da so na viškem področju te površine neure-jene, si je SOV Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1976 zastavila program urejanja teh površin. Tako je bila v letu 1976 dana na osnovi pre-dračunov pomoč 9 krajevnim skupnostim, 4 osnovnim šolam in enemu VVZ. V letu 1977 je bila dana pomoč za ureditev igrišč eni KS ter dvema VVO. V sklopu akcije občinske konference SZDL je v preteklem letu SOV prispevala predvsem k nabavi opreme ob-stoječih igrišč in rekreacijskih površin ob Zavetiški ulici v KS M. Belič, »V jami« v KS Notranje Gorice, v KS Lavrica, pri VVO S. Vidmar, pri VVO Trnovo, pri VVO M. Beličeve — Tržaška 78 in ob stari šoli v KS Dobrova. Iz leta v leto se ponavlja nerešeno vpraša-nje rednega in tudi tekočega vsakdanjega vzdrževanja obstoječih otroških igrišč.
Počitniški bazi za letovanje otrok v Pacugu je skupnost otro-škega varstva prispevala v letu 1976 dotacijo v višini 150.000 din za preureditev kuhinje in bivalnih prostorov nad njo, v letu 1978 pa 50.000 din za napeljavo telefona v bazo.
Družbeno organizirano letovanje in zimovanje otrok nesporno otroke telesno krepi, nauči plavanja oz. smučanja, navaja na sa-- mostojnost in jih socializira. SOV se vključuje v to obliko s sofinan-ciranjem. V letu 1976 je prispevala sredstva štirim VVO in občinski zvezi prijateljev mladine. Leta 1977 je letovalo 367 predšolskih otrok ter zimovalo 100 otrok. Preteklo leto se je število letovanj po-večalo na 383 in zimovanj na 287.
Organizirano izobraževanje staršev, predvsem otrok, ki niso vključeni v VVO, se v obliki predavanj in demonstracij izvaja že v 6 vzgojnovarstvenih organizacijah in je treba stremeti, da se ta oblika izpopolnjuje s poudarkom v primestnih krajevnih skupno-stih.
2. Področjs investicijske dejavnosti
Na področju pridobivanja novih kapacitet za vzgojnovarstveno dejavnost se tako v izpeljavi programa samoprispevka II kot tudi programa občinske skupnosti otroškega varstva z vključitvijo de-lovnih organizacij močno kasni. Skupščina skupnosti otroškega varstva občine je na predlog izvršnega odbora decembra 1978 ob obravnavi informacije o poteku realizacije izgradnje VVO iz sa-moprispevka II v občini Ljubljana Vič-Rudnik sprejela določena stališča, ki bodo prispevala k pospešitvi izgradnje programiranih objektov. Težave so predvsem pri pridobivanju zemljišč, pridobi-vanju lokacijske dokumentacije oz. pri projektiranju in izdelavi komunalnih objektov. V letih 1977 in 1978 sta bila predvidena za gradnjo VVO Vnanje Gorice za 100 otrok, kjer se je gradnja pričela novembra 1978 in VVE Kozarje za 100 otrok, kjer pa se še rešu-jejo problemi, ki gradnjo ovirajo.
Z izpeljavo programa samoprispevka I za gradnjo VVO in OŠ s sodelovanjem skupnosti otroškega varstva in družbenopolitičnih skupnosti je bil v letu 1976 izročen svojemu namenu VVO Vrhovci s kapaciteto 140 predšolskih otrok, enota Zarja pri VVO M. Beli-čeve s kapaciteto 240 otrok ter koncem leta 1977 enota Murgle pri VVO S. Vidmars kapaciteto 220 otrok. S sredstvi, ki so bila za no-vogradnje oz. adaptacije namenjena pri SOV in skupaj z delov-nima organizacijama Iskra ter Rašica, je bila v letu 1977 adapti-rana stara šola Horjul v VVE s štirimi predšolskimi oddelki (80 otrok). Nadalje je leta 1977 SOV vložila investicijo v opremo dveh oddelkov VVE pri Oš Velike Lašče ter skupaj z občinsko izobra-ževalno skupnostjo v letu 1978 sofinancirala izdelavo centralne kurjave v stari šoli Velike Lašče, kjer je VVE. V teku je tudi gradnja VVO Preserje-Podpeč za 60 otrok, za kar so sredstva pretežno že zagotovljena, vendar nastopajo težave ob urejanju gradbene do-kumentacije. V srednjeročenm programu za leto 1978 predvidena adaptacija stare šole Brezje v VVE se s prenovo prične koncem januarja 1979. Sredstva je SOV v znesku 1,265.850,00 din že za-gotovila. V prvem polletju 1978 je SOV sofinancirala tudi adapta-cijo VVE pri Oš Polhov Gradec in nabavo dodatne opreme v skupnem znesku 111.000 din. SOV je prispevala 200.000 din tudi za priključitev prostorov VVE pri OŠ Dobrova na javno kanalizaci-jo. Nadalje je po odločbi sanitarne inšpekcije sofinancirala adap-tacijo VVE pri OŠ Brezovica v znesku 70.000 din. V programu za leto 1978 je tudi adaptacija VVE Mokrška 60, za kar so bila sred-stva zagotovljena že od leta 1975, vendar se ves ta čas postavlja problem izselitve stranke in je zadeva v tožbenem postopku. V letu 1978 predvidena sredstva za adaptacijo je SOV preusmerila v pridobitev novih prostorov za vzgojnovarstveno dejavnost v prit-ličju bloka v Koseskega ulici, v neposredni bližini centralnega VVO Sonje Vidmar.
Po podatkih junija 1978 je bilo od vloženih 1839 prošenj za sprejem otroka v VVO v viški občini zavrnjenih zaradi pomanjka-nja prostora 1235 prošenj in sicer predvsem v KS Vič in Malči Belič. Zato je skupnost otroškega varstva občine s sodelovanjem s svetom KS M. Česnik in delegacijo za otroško varstvo ter Mestno skupnostjo otroškega varstva izvedla akcijo z za zagotovitev sredstev gradnje obeh faz VVO Milan Česnik (80 in 80 otrok) sku-paj s programom samoprispevka II.
3. Finančno poslovanje skupnosti
Letni programi, ki jih izvaja Skupnost otroškega varstva Ljub-Ijana Vič-Rudnik, so bili dogovorjeni s samcjpravnim sporazu-mom o temeljih plana družbene vzgoje in varstva otrok v obdobju 1976-80 in dopolnili k samoupravnemu sporazumu ter temeljijo na letnih finančnih načrtih skupnosti, ki jih obravnava in sprejme skupščina skupnosti in na samoupravnem sporazumu o osnovah svobodne menjave dela za opravljanje vzgojnovarstvene dejav-nosti v Skupnosti otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik. Pri-hodki skupnosti se združujejo po enotni prispevni stopnji od bruto osebnih odhodkov družbenega in zasebnega sektorja ter prispev-ka, ki ga plačuje skupnost pokojninskega in invalidskega zavaro-vanja od izplačanih pokojnin.
Osnovna dejavnost vzgojnovarstvenih organizacij je poseb-nega družbenega pomena in pridobivajo prihodek na osnovi vrednosti storitev, izražene v ceni, ki jo določijo pristojni organi upravljanja VVO.
Cena storitve je uveljavljena šele po polrditvi v skupščini skup-nosti otroškega varstva in po danem soglasju nosilca ustanovitelj-skih pravic skupščine občine. 2a leto 1979 (kot tudi za leto 1978) bo za financiranje vzgojnovarstvene dejavnosti skupnost otro-škega varstva ob enakih pogojih in merilih v vseh občinah Ljub-Ijane sodelovala v ceni storitve povprečno v višini 50 % in starši — neposredni uporabniki v preostalem delu celotne cene povprečno 50%.
Starši — neposredni uporabniki bodo udeleženi v ceni storitve glede na svoje gmotne sposobnosti v višini najmanj 30 % in največ 80 % od celotne cene storitve.
4. Kadrovska politika
Na področju vzgoje in varstva ima kadrovska politika po-membno vlogo. Za izvedbo programa v vzgojnovarstvenih orga-nizacijah v občini Ljubljana Vič-Rudnik skrbi 105 vzgojiteljic (s končano srednjo vzgoj. Šolo 85, pedag, akad. ali učiteljiščem 4, s pedag. gimn. ali nedokončano SVŠ16), 30 medicinskih in otroških sester ter 100 varuhinj. 2a pripravo prehrane, Čiščenje, pranje in ostala tehnična dela skrbi 91 delavcev. Vodstvene posle zavodov opravljajo ravnateljice, pomočniki ravnateljic in vodje vzgojnovar-stvenih enot, računovodska in administrativna dela pa opravlja 19 delavcev.
V Ijubljanski vzgojiteljski šoli štipendirajo skupnosti otroškega varstva Ijubljanskih občin 61 dijakinj. Poleg tega se izobražuje ob delu na posebnem oddelku pri vzgojiteljski šoli še 45 varuhinj. Šolnino za to izobraževanje ob delu prispevajo skupnosti otro-škega varstva po dopolnilnem programu.
S sklepom Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje koncem leta 1978 se učenci vzgojiteljskih šot in po opravljenem zakijučnem izpitu v četrtem letniku vključijo v delo vzgojnovar-stvenih organizacij kot pripravniki pod vodstvom mentorja. Ob tem sklepu pa se odpira vrsta pomembnih vprašanj o pomembnosti strokovno primemo usposobljenega vzgojitelja, ki bo uspešno opravljal raznolike naloge v družbeno organizirani predšolski vzgoji.
Poudariti je potrebno tudi že večkrat prikazano sianovanjsko problematiko delavcev, zaposlenih v WO. Kolektivi z majhnim številom zaposlenih tega vprašanja ne morejo samostojno reše-vati in bo potrebna intenzivnejša pomoč širše družbene skupnosti.
II. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST V DRUGEM MAN-DATNEM O8OOBJU
Delovni Ijudje v organizacijah združenega dela, delovnih skup-nostih, občani v krajevnih skupnostih, delovni Ijudje, ki se ukvar-jajo z gospodarsko in kmetijsko dejavnostjo po svojih delegatih, delegatskih konferencah kot uporabniki ali izvajalci nalog usklaju-jejo svoje in skupne interese s področja družbene vzgoje in var-stva predšolskih otrok v skupščini skupnosti otroškega varstva obč/ne Ljubljana Vič-Rudnik — neposredno.
Funkcija skupščine je opredeljena s samoupravnim sporazu-mom o ustanovitvi skupnosti, statutom, samoupravnim sporazu-mom o temeljih plana družbene vzgoje in varstva otrok v obdobju 1976-dOin v letnih programih. Sestavljena /e iz zbora uporabn/kov in zbora izvajalcev in to organiziranost tudi vsebinsko uveljavlja. Delegiranje v zboreje bilo izpeljano v sMadu u ustavnimi in zakon-skimi določili. število delegatskih mest v skupščini je 72. V zboru uporabnikov je 51 delegatskih mesi in sicer delegirajo 20 delega-tov delegacije delovnih Ijudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti, po 1 delegata delegirata delegaciji delovnih Ijudi, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi v kmetijstvu in delovnih Ijudi, ki delajo v obrtni in podobnih dejavno-stih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo delo in delovna sredstva ter 29 delegatov delegacije delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih. V zbor izvajalcev skupščine skupnosti delegirajo 21 delegatov delegacije vzgojnovarstvenih organizacij, delovnih skupnosti in drugih organizacij ter društev, ki opravljajo dejavno-sti, ali izvajajo natoge s področja otroškega varstva.
Opravljanje nalog v t. mandatnem obdot^u je imefo določene slabosti, ki so veL ali manj prisotne tudi še sedaj Vse prematb je poglobljene obravnave predlogov in stališč iz vrst delegatov za izvajanje dolgoročnih programov, vrednotenje l©-teh, nad2orova-nje in oblikovanje politike, ki bi bila resnično rezultat hotenj delav-cev v združenem delu, občanov v krajevnih skupnostiti in odraz naporov družbenopolitičnih organizacij za uresničitev smernic nadaljnjega razvoja družbene vzgoje in varstva predSolskih otrok. Tako je na primer velika razprava, če je prizadet osebni jnteres starSev—neposrednih uporabnikov. Veliko manj prisotnega inte-resa pa je pri oblikovanju standardov in normativov, kot so vzgojni, potrošni, delovni kakor tudi pri oblikovanju kadrovske politike in samega financiranja skupnosti. Skupščina skupnosti se je v 2. mandatnem obdobju, to je od 8. maja 1978, sestala na štirih sejah. Delo skupščine je potekalo v dvodomnem sistemu. Vse gradivo za seje je pripravil izvršni odbor in skupna služba SIS s strokovno službo v Mestni skupnosti otroškega varstva Ljubljana. Delegati so na sejah zborov skupščine uveljavljali interese delegacij. Po-samezni delegati predvsem iz zbora izvajalcev so dokaj aktivno sodelovali pri obravnavi posameznih točk. Po menjajočem man-datu skupščina tudi delegira 6 delegatov v zbor uporabnikov in 3 delegate v zbor izvajalcev skupščine Mestne skupnosti otroškega varstva, ki s povratno informacijo preko skupščine seznanijo de-legacije o njenem delu in sklepih.
Izvršilne zadeve skupščine skupnosti oprav\ja 9-fclanski izvrSni odbor, ki ga je skupščina ob sodelovanju z OK SZDL občine Ljub-ijana Vič-Rudnik izvolHa, upoštevajoč teritorialni princip iz vrst uporabnikov 5 članov (3 iz OZD in 2 iz KS) ter 4 člani iz vrst dele-gacij izvajalcev. Za pripravo osnov in obravnavo posameznih nalog iz njegove pristojnosti opravljajo pomembno vlogo stalne komisije:
—  programsko-finančna komisija,
—  komisija za objekte in igrišča,
—  komisija za pospeševanje razvoja vzgoje in varstva otrok v krajevni skupnosti,
—  komisija za organizacijo varstva otrok v varstvenih družinah. Zaradi uresničevanja enotne politike socialnega varstva in
opravljanja nalog, ki terjajo širšo solidarnost Ijudi, se skupnost otroškega varstva občine povezuje s skupnostjo socialnega skrbstva, skupnostjo za zaposlovanje, skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja in stanovanjsko skupnostjo v skup-nost socialnega varstva. Prav tako se skupnost otroškega varstva vključuje v skupščino občine preko skupščine skupnosti social-nega varstva, ki kot 4. zbor enakopravno odloča.
OB ZAKLJUČKU lahko ugotovimo, da predstavlja otroško var-stvo kompleks nalog, ki jih je mogoče razreševati le v tesnem so-delovanju staršev, drugih delovnih Ijudi in občanov v krajevni skupnosti ter delavcev v vzgojnovarstvenih organizacijah oz. v dejavnostih otroškega varstva.
V vse večji meri pa je treba skrbeti, da se uresničijo sprejeti pro-grami gradnje vzgojnovarstvenih objektov samoprispevka II ter programi, sprejeti s samoupravnimi sporazumi o lemeljih planov družbene vzgoje in varstva otrok v obdobju 1976-80 ter dopolnila le-teh. Hkraft pa je potrebno pristopiti usklajeno z ostalimi nosilci planiranja k pripravi srednjeročnega plana razvoja otroškega var-stva za obdobje 1981-85.
Aktivnost detegatov v obravnavi posameznih nalog bo mogoče doseči z ustrezno prjprav/jenim gradivom, pravočasnim informi-ranjem in ne nazadnje izobraževanjem delegatov ter sodelova-njem deiegacij s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi or-ganizacijami v organizacijah združenega dela oz. krajevnih skup-nostih.
Na podlagi poročila o delu skupnosti otroškega varstva obČine v letih 1976-1978 je skupščina skupnosti na 5. skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, dne 21. 3. 1979, sprejela tudi osnovna izhodišča za razvoj družbene vzgoje in varstva predšol-skih otrok na področju občine v naslednjem srednjeročnem ob-dobju:
—  Vsakoletno intenzivno povpraSevanje po prostoru v VVO nakazuje potrebo, da v prihodnjem obdobju načrtujemo zagotav-Ijanje novih kapacitet za vzgojnovarstveno dejavnost v smislu po-
krivanja že sedanjih potreb ter potreb, nastalih z novo grajenimi soseskami. Tako se mora na področju stanovanjske gradnje za-gotoviti dosledno uvrščanje vzgojnovarstvenih objektov v urbani-stične načrte. V sistemsko urejanje pridobivanja novih prostorskih zmogljivosti naj bi se bolj načrtno vključevale s svoiimi sredstvi tudi OZD.
—  V zagotavljanju izenačevanja pogojev družbene vzgoje in varstva otrok je potrebno v 80-urni vzgojni program vključiti vse otroke v starostni dobi 5 let, ki niso vključeni v VVO in ga razširiti na otroke v starostni dobi vsaj 4 let.
—  Intenzivneje je treba razširjati obliko varstva otrok v starosti od 4 mesecev do 3 let v varstvenih družinah.
—  V KS je treba organizirati enote otroškega varstva, kjer je VVO center vsega dogajanja in opravljanja dogovorjenih nalog.
—  Proučiti je treba vprašanje minimalnih standardov obsega — delovnega časa z dopoldansko \n popoldansko izmeno ob upoštevanju dejanskih potreb.
—  Kadrovska politika bo z uvedbo usmerjenega izobraževanja postala naloga SOV in VVO v načrtnem pridobivanju kadrov.
—  Sodelovanje z ostalimi inleresnimi skupnostmi v sklopu skupnosti socialnega varstva v skrbi za razreševanje stanovanj-ske politike delavcev v družbenih dejavnostih.
Predsednik skupščine: INŽ. VILI GERJOL
informueija
O POSLOVANJU
organizacij združenega
dela v občini Ljubljana Vič-Rudnik v
obdobju januar—december 1978
—  prenizka rast blagovne menjave s tujino v primerjavi s plan-skimi smernicami,
—  visoka rast cen, ki je povzročila tudi rast ži vljenjskih stroškov nad predvidenimi v planskih smernicah,
—  prehitra rast nominalnih osebnih dohodkov, ki je povzročila hitrejšo rast realnih osebnih dohodkov, kot je bilo planirano, ki so se poleg tega oblikovali po posameznih organizacijah brez prave povezave z rastjo produktivnosti in dohodka,
—  prehitra rast zaposlovanja tako v gospodarstvu kot nego-spodarstvu.
Po podatkih Zavoda SRS za statistiko in Samoupravne intere-sne skupnosti za ekonomske odnose s tujino so bile dosežene naslednje stopnje rasti: (glej tabelo!)
Rast industrijske proizvodnje je v analiziranem obdobju prese-gla doseženo rast v obdobju 1977/76, kijebila7,8%,patudipre-segla planska predvidevanja.
Za vse leto 1978 je značilna rast investicijskega povpraševanja, ki je slonela na kreditnih odnosih — zadolževanju, kar je povzro-čalo daljšanje rokov dokončanja investicijskih objektov, manjša-nje efikasnosti vloženih sredstev in je večalo inflatorne tendence.
2. Gospodarska gibanja v občini
I.  GOSPODARSTVO
1. Gospodarska gibanja v Sloveniji
V letu 1978 je bila prisotna ugodna gospodarska konjunktura. Realna rast denarnih prejemkov, ugodni pogoji najemanja kredi-tov ter rast investicijskega povpraševanja so povzročile dina-mično gospodarsko rast, dobro izkoriščenost kapadtet ter rast produktivnosti.
Rast gospodarske aktivnosti so spremljala nekaiera neugodna gibanja, ki so se pojavljala tudi v preteklih letih:
2.1. Samoupravna organiziranost
V letu 1978 je prišlo do precej sprememb v organiziranosti sa-moupravnih organizacij s področja občine v smislu določil zakona o združenem delu. V predzaznambi so spremembe v organizira-nosti organizacij: DOŽičnica, DO Tobačna tovarna, DO Ilirija-Ve-drog, DO Volan TOZD Repro, DO Komunalno podjetje Vič. Spre-membe so še registrirane v DO Kmetijska zadruga Ljubljana, DO Rašica, DO Zastava servis. V teku pa so še priprave za reorgani-zacijo DO Iskra TOZD Procesna tehnika ter TOZD Tovarna elek-tričnih inštrumentov Horjul.
Elementi
1.  Industrija
-  industrijska proizvodnja
-  zaloge gotovib. izdelkov
- zaposlovanje
- koliSinska prod\iktivno8t
2. ZunanjetrgovinBki promet
- izvoz
- uvoz
3. Cene
- industriJski izdelki
- cene na drobno
4. Živloenjski stroški
5. Zaposlovanje
- gospodarstvo
- negospodarstvo
6. Povprečni, Čisti OD nominalna rast
- goepodarstvo
- negospodaretvo
- realna rast
Indeksi SRS Dos.
108,4 105,8 102,9 105,3
103,6
108,7 100,5
110,6 114,2
115,7
104,1
103,4 108,-
122,4 121,3 105,9
I-XII/78 I-JtII/77
Plan.
107
108
pod 108,8 pod 114,5
102
V procesu povezovanja DO v SOZD ni prišlo do bistvenih spre-memb. Organizacije združenega dela še vedno iščejo primerne povezave z delovnimi organizacijami, s katerimi imajo določene gospodarske in poslovne interese. Na področju občine je bila or-ganizirana le ena sestavljena organizacija združenega dela — SOZD BIVET, v sestavi katere poslujejo DO: Ilirija-Vedrog, Be-linka in Teol.
2.2. Gospodarska gibanja v industrijskih in trgovskih organizaci-jah združenega dela s področja občine
I n du str i ja
Rast industrijsk oroizvodnjev analiziranem obdobju je 6,6 %, s tem je presegla doseženo rast v Sloveniji ter tudi predvideno v programu razvoja občine za leto 1978.
Ocenjujemo, da je dosežena rasttudi posledica organizacijskih sprememb v nekaterih organizacijah, ki so se ugodno odrazile tudi na ravni proizvodnje, npr. DO Livar TOZD Livarna.
Dosežena rast proizvodnje je posledica rasti produktivnosti dela (okoli 50%) ter boljšega izkoriščanja strojnih in delovnih ka-pacitet.
V primerjavi z doseženo rastjo v obdobju 77/76 je opazna upo-časnitev rasti proizvodnje, saj je bila dosežena 9,3% rast, med-tem ko je rast produktivnosti presegla doseženo v preteklem ob-dobju, ko je znašala 5,3 %.
Proizvodnja se je najbolj povečala v DO Iskra TOZD Elektroop-tika (29,5%), DO Silvaprodukt (22,5%) in DO Iskra TOZD Sem (15 %); ostale organizacije imajo nižje stopnje rasti, medtem ko jih ima 7 ali 22 % proizvodnjo pod ravnijo 1977. leta. Najvišja dose-žena stopnja rasti v DO Livar TOZD Livarna (47%) je posledica organizacijskih sprememb — združitve dveh livarn.
Stopnje udeležb zalog gotovih izdelkov v poprečni mesečni proizvodnji so različne, saj so odvisne od ponudbe in povpraševa-nja pa tudi od panoge dejavnosti. Največje imajo v DO Iskri TOZD Sem, kjer jih je za 2,5-mesečno proizvodnjo, ter v DO Igo in llirija Vedrog, ki imata zalog skoraj za 2-mesečno proizvodnjo.
Navedeni podatki kažejo, da se je gospodarska konjunktura ugodno odrazila na poslovanju gospodarskih organizacij in indu-
—	realne stop.     rasti v % DOS.                PLAN	v planske	ai ioyc ucjav i iuoii n i jii 11 ui i iu^ji i smernice za 1978. leto.		
— količinski obseg proizvodnje	8,6                     7,5				
— število zaposlenih	2,5                     2,3				
— produktivnost količinska tmpit tc rnTi T" t a	5,9                     5,4				i-zii/7o
IlTDUbTRIJA					I-XlI/77
	INB	IKD	IND	INB	stop.   in
količ.proiz-		Za-	št.	fiz.	udel^zalog
	vodnje	lOL_	zap.	prod.	od pov.ra.pr.
1	2		4	5	6
DO  Tovil	100,8	93,5	100	100,8	164,9
BO Kovinska  ind.Ig	104,1	53,6	96 ,7	107,6	26,0
DO Žičnica TOZD					
Proizvod.   Lj.	113,6	39,5	ni  T)rimerljivo		49,3
DO IGO	108,0	172,0	100", 8	107,1	186,8
DO Utensilia	107,5	102,2	97,6	110,1	43,7
DO  Iskra  TOZD Tov.					
elektr.instr.Horjul	99,2	72,0	101,7	97,5	257,4
DO  Iskra TOZD SWi	115,0	—	108,5	105,9	
DO  Iskra TOZB ELE-					
KTROO.	129,5	21,4	111,3	116,3	6,3
DO Ilirija Vedrog	110,0	92,8	106,1	105,6	167,9
DO Silvaprodukt	122,5	104,2	105,8	115,7	20,3
DO Tehnika TOZD					
Lgubljansk-e  opekarne	100,2	559,2	97,8	102,5	12,8
BO Hoja	102,0	140,7	93,3	105,8	152,6
DO Kolinska TOZD Vi-					
nocet	109,5	139,7	100,7	108,7	148,6
DO Plutal  TOZD Alu-					
Pluto plastika	92,3	106,2	105,2	89,4	80,0
DO Tiskarna	97,8	—	102,1	95,7	—
DO Tobačna  tov.TOZD					
Proizvodnja	99,8	102,1	95,9	104	7,9
DO Livar-TOZBlLivar-					
na	147,8	15'yO	160,6	91,9	
DO KIP	96,7	31,6	108,3	89,2	21,1
DO Rašica TOZD Kon-					
fekcija	104,5	-	103,1	101,2	
Povp_reono  obcina	108^6	.   91^22.	102^5	105^9	
Vir podatkov: IND — obrazci — mesečna poročila o proizvodnji		v industrijskih organizacijah.			
10
V1978. letu so industrijske gospodarske organizacije poslovale vugodnih pogojih.1 Samodvegospodarski organizaciji poročata o slabi oskrbi z domačim repromaterialom, več pa jih ima slabo oskrbo z uvoženim. Od dvanajstih organizacij-uvoznikov jih 33 % ali 4 organizacije poročajo o slabi oskrbi z uvoženim repromateria-lom. Zaloge repromateriala so zadovoljive, prav tako poroča ve-čina organizacij, da ima primerne zaloge gotovih izdelkov. O po-slovno-tehničnem sodelovanju z domačimi partnerji poroča le sedem organizacij, dve od teh poročata, da je slabo, v drugih so zadovoljni, medtem ko ima razvito poslovno-tehnično sodelova-nje z zunanjimi partnerji le ena organizacija — DO Tobačna to-varna TOZD Proizvodnja in smatra, da je zadovoljivo.
1 — Vir podatkov: IND 1-pp
Odstotek izpolnjevanja plana vrednosti proizvodnje za leto 1978:
»KIG« Kovinska industrija Ig pri Ljubljani Emona TOZD Pekarna Center Kolinska TOZD Vinocet
Gradbeno podjetje Tehnika TOZD Ljub. opekarne Plutal TOZD Alu Pluto Plastika Tiskarna Ljubljana Iskra — TOZD Elektrooptika Rašica — TOZD Konfekcija Utensilia
Partizanska knjiga — TOZD Grafična dejavnost ISKRA TOZD Tov. elektr. instrumentov Horjul Tobačna tovarna TOZD Proizvodnja HOJA — TOZD Galanterija HOJA — TOZD Pohištvo HOJA — TOZD Stavbno mizarstvo HOJA — TOZD Žaga Rob HOJA — TOZD Žaga Škofljica HOJA — TOZD Tesarstvo Zmaga
109,8%
93,5%
105,7%
105,4%
103,2%
127,2%
116,0%
113,0%
95,0%
112,5%
90,3%
104,9%
95,5%
72,6%
92,1 %
106,5%
107,4%
88,4%
77,4%
Trg ovi n a
Na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik posluje 9 trgovinskih organizacij s sedežem DO oziroma TOZD v naši občini. Prodajo na drobno opravlja 6 trgovinskih organizacij, prodajo na debelo pa 5 trgovinskih organizacij. Od tega opravlja TTL TOZD Tobnk in Slovenijales TOZD Lesni in gradbeni material obe trgovinski de-javnosti. Te trgovinske organizacije so v letu 1978 ustvarile 5999 milijonov prometa; od tega trgovinske organizacije na drobno 1830 milijonov, trgovinske organizacije na debelo pa 4170 milijo-nov. Obseg prodaje se je v letu 1978 v primerjavi z letom 1977 po-večal za 23,1 %, nekoliko večji porast zasledimo v trgovini na drobno (ind 123,5), kot v trgovini na debelo (ind 122,9). Največji porast obsega prodaje beležimo v DO Slovenijales TOZD Lesni in gradbeni material, ta znaša v trgovini na drobno 46,2 %, v trgovini na debelo pa 29,1 %.
Udeležba prometa trgovine na drobno v skupnem trgovinskem prometu v občini je 30,5%, udeležba trgovine na debelo pa 69,5 %. V prodaji trgovine na drobno zavzema največji delež Mer-catorTOZD Dolomiti, sajpredstavljanjihovaprodaja40% celotne prodaje trgovine na drobno. V trgovini na debelo pa je realizirana prodaja največja v Mercator TOZD Grosist in predstavlja 33,4% prodaje trgovine na debelo, ter v Slovanijales TOZD Lesni in gradbeni material, kjer predstavlja 39,7 % prodaje trgovine na de-belo.
Število zaposlenih se je v trgovini na drobno povečalo za manj kot en odstotek, v trgovini na debelo pa za 6,2%.
Zaloge sose v trgovini nadrobnopovečaleza19,1 %, medtem ko so v trgovini na debelo nekoliko pod lanskoletno ravnijo. Tako velik porast zalog v trgovini na drobno je posledica velikega pove-čanja zalog v Slovenijales TOZD Lesni in gradbeni material (ind 135,2). Celotne zaloge trgovinskih organizacij v občini pa so večje za8,1%.
Podatki:
Statistično poročilo TRG-15, TRG-15a Za Mercator TOZD Grosist so podatki za leto 1977 zaradi pri-merljivosti z letošnjim letom ocenjeni.
11
PRODAJA V.. THGOVIMI NA DEBELO IH DHOBNO V IETU 1978
	štev	.prodaj	1HD •1976	št. zaposlenih		inv 1978	Prodaja v	ooo din	1KD 1978	Zaloge	v din	1978	Struktura
	1977	1978	T977	1977	1978	1977	1977	1978	1977	1977	1978	1977	prometa 1978
THGOVIHA HA DBOBNO	572	579	101,2	1558	1552	100,9	1480.384	1828.959	125,5	151.426	180.359	119,1	50,5
Mercator TOZD Dolomiti	94	90	95,7	487	488	100,2	580.816	727.563	125,5	52.778	58.672	111,2	12,1
TTL TOZD Tobak	589	597	102,1	658	653	102,4	436.760	476.954	109,2	54.846	39.026	112,0	8,0
Kmetijska zadruga Velike Lašče	6	6	100,0	15	15	100,0	20.169	26.632	152,0	1.255	1.461	116,4	0,4
Ljubljenske mlekarne TOZD Trgovina	64	69	107,8	515	509	98,7	256.571	529.574	128,5	14.672	17.500	119,3	5,5
Ljubljanske mlekarne TOZD Kooperacija	14	12	85,7	17	18	105,9	25.226	55.024	150,9	4.361	4.880	111,9	0,6
Sloveuijales TOZD Lesni in gradbeni material	5	5	100,0	70	71	101,4	160.842	235.212	146,2	43.514	58.820	135,2	5,9
TRGOVIHA NA DEBELO				892	947	106,2	3392.656	4170.274	122,9	180.889	178.949	98,9	69,5
TTL TOZD Tobak				191	186	97,4	618.756	794.820	128,5	69.135	31.812	46,0	13,2
TTL TOZL Prodaja				21	21	100,0	261.129	256.192	90,5	21.104	30.281	143,5	3,9
Mercator TOZD Grosist				463	465	100,4	1145.967	1587.288	121,1	89.268	114.75o	128,5	23,2
Slovenijale8 TOZD Leeni in gradbeni material				100	145	145,0	1285.555	1657.556	129,1				27,6
Surovina Loubljana				117	130	111,1	83.269	94.618	115,6	1.584	2.106	152,2	1,6
SKUPiJ				2430	2499	102,8	4873.040	5999.253	125,1	332.315	359.308	108,1	100,0
3. Blagovna menjava s tujino
Blagovna menjava s tujino je v analiziranem obdobju porastla za 41,5%, in sicer izvoz za 54,3%, uvoz pa za 26%.
Blagovna menjava skupaj v tem:
- izvoz
- uvoz
Deficit oz. suficit
Delež pokrivanja uvoza -izvoza
- v ooo din
- po tekočik cenah
I-2II/77   I-XII/78 616.664    872.552
337.020 279.644
+ 57.376 120,5
520.175 352.377
167.798 147,6
154,3 126
292,5
Visoka rast izvoza kot posledica visokega izvoznega povpraše-vanja je bila tudi eden od faktorjev rasti proizvodnje, produktivno-sti in boljše izkoriščenosti kapacitet ter je omogočila preseči plani-rano vrednost kar za 12,1 %. Uvoz pa je kljub doseženi visoki no minalni rasti dosegel le 81 % planirane vrednosti. Nižja rast uvoza je predvsem posledica administrativnih omejitev, ki pa se bo neu-godno odrazita na izvajanju programov investicij po sprejetih ter-minskih programih.
Blagovna menjava po regionalnih področjih:
I-XII/77  I-XII/78 IND STB 78
Izvoz
- zahodne države
- vzhodnoevropske države
- države v razvoju
Uvoz
- zahodne države
- vzhodnoevropske države
- države v razvoju
105.690
33.605
197.725
275.984 3.660
119.639
99.915
300.632
346.442 5.935
113,2 297,3 152
125,5 162,2
23 % 19,2 % 57,8 %
98,4 % 1,6 %
Dosežena je dokaj ugodna regionalna usmerjenost izvoza, visok porast izvoza v vzhodnoevropske države in države v razvoju je delež teh dežel v skupnem izvozu še povečal. Nasprotno pa je uvoz še vedno vezan na zahodne države, zaradi velike udeležbe tega trga v skupni vrednosti uvoza tudi večji porast uvoza iz vzhodnoevropskih držav ne more bistveno spremeniti regionalno strukturo uvoza v smislu usmeritev iz srednjeročnega programa razvoja občine za obdobje 1976—1980.
Največji izvozniki so industrijske organizacije združenega dela, ki so izvozile za 96 % celotne dosežene vrednosti, poleg teh izva-žajo še trgovske organizacije, katerih udeležba je 2,9% ter goz-darske z 0,9% in iz poslovnih storitev z 0,2%. Največji izvozniki med organizacijami združenega dela s področja občine so: Elek-trooptika s 56,7%, llirija Vedrog 13,7%, Hoja 9% ter Utensilija 3,2%.
Kot uvozniki se pojavljajo predvsem industrijske organizacije, ki so uvozile vrednostno za 96 % reaiizirane vrednosti. Med največ-jimi uvozniki so: llirija Vedrog s 26,6 %, Elektrooptika s 14,5 % ter Iskra TOZD Elektromehanika Horjul z 9,5%.
13
Blagovna menjava po vrsran blaga po doseženih stopnjah pre-delave:
blago široke potrošnje
repromaterial in rezervni deli
investicijska oprema
storitve
višje oblike menjave
Izvoz  Uvoz %
20,5	—
12,5	72,2
65,5	23,7
0,3	1,2
1,2	2,9
V letu 1978 je dosežena zelo ugodna struktura izvoza, dve tret-jini izvoženega blaga so proizvodi višjih stopenj predelave, ude-ležba repromateriala je le 12 %, medtem ko je med uvoženim bla-gom vrednostno največja udeležba repromateriala, le petino je in-vesticijske opreme. Navedena struktura uvoza je v veiiki meri po-sledica administrativnega omejevanja uvoza.
Doseganje letnega plana blagovne menjave:
Dos.plana izvoza v %
- blago široke potrošnje
- repromaterial
- opreraa
- storitve
- višje oblike menjave
S k u p a $ :
114,5 96,9
114,2 39,6
121,3
112,1
Dos.plana uvoza v %
87,3 60,1
134,7 507,8
80,9
Gospodarske organizacije so letni plan izvoza celo presegle, najbolj uspešne so bile pri izvozu blaga široke potrošnje, opreme ter pri višjih oblikah menjave. Plan uvoza pa je izpolnjen le 81 %, do največjih odmikov od planskih ciljev je prišlo pri uvozu opreme in repromateriala.
Na dosežene ugodne rezultate v blagovni menjavi vpliva orga-nizacija DO Iskra TOZD Elektrooptika, ki poleg tega, da je največji izvoznik, dosega tudi najvišje stopnje rasti. Ker je to organizacija, ki bo zapustila področje občine, je potrebno analizirati dosežke na področju blagovne menjave tudi brez njene udeležbe.
	- V 000	din	
	- po tekočih cenah		
Blagovna menjava	I-XII/77	I-XI1/78	IND
ekupaj	391.476	526.660	134*5
v tem:			
- izvoz	162.153	225.379	139
- uvoz	229.323	301.281	131,4
Deficit oz. suficit	-  67.170	- 75.902	113
Delež pokrivanja	70,7 %	74,8 %	
V tem primeru je slika blagovne menjave zelo neugodna:
—  porast izvoza je sicer večji od rasti uvoza, kljub temu pa je uvoz večji od izvoza in deficit celo raste,
—  regionalna usmeritev izvoza se zelo poslabša, saj se delež zahodnega trga poveča na 53 %, trga dežel v razvoju pa pade na 3 %, kar ni v skladu s planskimi cilji, ki predvidevajo rast udeležbe trga dežel v razvoju in socialističnih dežel
—  regionalna usmerjenost uvoza pa se bistveno ne spremeni, večino — 98% blaga se uvozi iz zahodnih držav.
ANALIZA DOSEGANJA PLANA		BLAGOVNE MENJAVE		PO ORGANIZACIJAH		
DO, TOZD	Izvoz	Izvoz	% izpol.	Uvoz	Uvoz	% izpol.
	Plan 78	1978	plana	Plan 78	1978	plana
1. Utensilia	22.000	16.996	77,5	19.700	14.019	71,2
2. Kovinska Ig	7.492	12.429	165,9	5.000	5.086	101,7
3. Alu-pluto-pla-						
stika	7.557	5.592	4-7,7	25.414	21.222	90,6
4. Tovil	5.675	2.091	56,9	25.616	11.279	44,0
¦ 5. igo	7.900	8.579	106,1	56.000	20.526	56,5
6. Žičnica TOZD						
Proiz.str.in.	11.905	16.350	137,4	8.927	12.766	145,0
7. Iskra TOZD SEM		—		6.948	4.897	70,5
8. TOZD Proces.						
tehnika	_	62	—	6.670	4.917	73,7
9. TOZD Elek-						
trotn.	8.665	15.517	155,7	19.329	55.599	172,8
1O.TOZD Ele-						
ktroo.	251.850	294.796	117,1	58.857	51.096	87
ll.Iliri.ja Ved-						
rog	48.741	70. 986	W,6	122.000	95.699	76,8
12.Silvaprodukt	480	582	79,6	1.402	1.527	108,9
13.Lj.opekarne	-	-	-	150	150	100
l^.Hoja	51.000	47.069	92,3	9.550	4.198	44,0
15.Zmaga	-	-	-	1.474	1.334	90,5
16.Pekarna center	—	_	—	1.150	395	34,2
17.Kolinska TOZD						
Vinocet	1.522	1.424	95,7	11.115	25.526	220,9
18. Žimnica	18.000	10.940	60,8	_		
l9.Tobačna TOZD						
Proizvodnja	—	-	—	53-020	25.452	48,0
2O.Tiskarna	5.700	547	9,4	6.935	S.372	120,7
21.GG TOZD Obrat						
Škofljica	300	580	126,7		_	
22.T0K Gozd.Škof.	1.501	2.269	151,2	—		—
23.TOK Gozd.Ljub.	1.400	1.785	127,5	—	—	—
24.GG Kočevoe,M						
TOZ Vel.Lašče	—	581	—		86	—
25.KZ Vel.Lašče	8.000	7.558	94,2	—	_	—
26,Surovina Lj.	5.500	7.557	157,4	1.428	219	15,5
27.TOZD PTT Lj.	—	—		2.756	2.666	96,7
23.Mehanografski						
center	—	—	—	15.000	9.497	75,1
29.Elektropro-						
jekt	750	1.105	147,5	—	146	—
Na koncu velja omeniti, da so morale delovne organizacije, ki opravljajo zunanjetrgovinski promet, skladno z določili ZZD po-novno poslati zahtevek za vpis v zunanjetrgovinski register. Do predpisanega roka nimajo rešenega tega vprašanja še štiri orga-nizacije združenega dela s področja občine, ker so njihovi za-htevki nepopolni.
4. Finančni uspeh poslovanja gospodarskih organizacij
Osnova za analizo finančne uspešnosti poslovanja so bilance uspeha gospodarskih organizacij in drugi obrazci, predpisani z uredbo o kontnem planu in bilancah za organizacije združenega dela.
V zaključnih računih (bilancah uspeha) izkazujejo organizacije združenega dela podatke, ki izhajajo iz njihovega poslovanja v skladu z veljavnimi predpisi, samoupravnimi sporazumi in drugimi samoupravnimi akti.
Novi zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka je prinesel vrsto novosti v ugotavljanje in razporejanje celotnega prihodka (na primer zajemanje obresti, stroškov delov-nih skupnosti, regresa, prehrane itd.) in povzročil, da je primerlji-
vost podatkov v zaključnih računih omejena. Poleg spremenjenih predpisov pa so tudi številne spremembe 0 samoupravni organizi-ranosti onemogočile realno ocenjevanje poslovnega uspeha po-sameznih organizacij.
Analiza finančne uspešnosti poslovanja gospodarskih organi-zacij je narejena na podlagi vzorca enaindvajsetih delovnih in te-meljnih organizacij združenega dela s področja občine, ki skupaj ustvarjajo okoli 60 odstotkov družbenega proizvoda v gospodar-stvu občine. Vzorec obsega naslednje organizacije:
—  enovite: Igo, Kovinsko industrijo Ig, Tovil, Utensili 0, Elek-tromontažo;
—  sestavljene: Hojo s 6 TOZD in DSSS, Ilirijo-Vedrog s 4 TOZD in 2 DSSS, Mercator TOZD Dolomiti ter Tobačno tovarno TOZD Proizvodnja,
—  ter 2 TOZD, katerih sedeža delovnih organizacij sta izven občine:
DO Ljubljanske mlekarne TOZD Posestvo ter DO Slovenijales TOZD Lesni in gradbeni material.
Analiza njihovih zaključnih računov prikaže v analiziranem obdobju naslednja gibanja:
- v 000 din
1 e m e n t i
I-XII/77   I-XII/78
Indeks I-gII/78
Korigirani indeks
197B
1.  Celotni prihodek                            4.678.807       5.323.866             124,4
2.  Porabljena sredstva                     3.861,545      4.773.308             125,6
3.  Družbeni proizvod                              863.794       1.133.74-3             131,2
4.  Razporejeni dohodek (a+b)             796.921       1.053.960             13?,2
a/ razporeditev
dohodka                                             208.658           328.772             157,5
- prispevki SlS drus-
benih dejavnosti                       73.382             68.898               93,8
-splošna poraba iz
dohodka                                            19.593             18.132               92,5
-drugi prispevki in
obveznosti                                    115.677           241.741             208,9
b) razporeditev Sistega
dohodka                                             588.262           725.188             123,2
. za bruto OD,inovacije           377.918           452.766             119,8
T za sklade                                    210.344           272.422             129,5
 124,4  125  121,4  121,6
 116,9  93,6  92,5
 135,7
 123,2  119,8
: 1
Dokaj visoka rast proizvodnje in cen je povzročila visoko nomi-nalno rast vseh elementov celotnega prihodka, razen prispevkov SIS družbenih dejavnosti ter splošne porabe, ki so pod lansko letno ravnijo in so posledica nižanj prispevnih stopenj ter osnov, na katere se računajo zaradi nastalih prekoračitev v zbranih sred-stvih.
Izračunani so dvojni indeksi rasti. Osnovni so izračunani s po-datkov zaključnih računov, ki pa zaradi spremenjenih predpisov niso v celoti primerljivi ter korigirani indeksi, ki so izračunani na osnove, iz katerih smo skušali odstraniti vpliv spremenjenih pred-pisov. Vseh vplivov zaradi pomanjkanja podatkov ni bilo moč izlo-čiti, to velja predvsem za sklad skupne porabe, ki kaže zaradi za-jemanja: regresa, plačil za tople obroke in izobraževanje, ki so bili v 1977. letu med materialnimi stroški, še vedno veliko višjo rast kot je realna.
Korigirani indeksi rasti kažejo naslednji neugodni trend:
—  rast porabljenih sredstev je presegla rast celotnega pri-hodka in povzročila nižjo rast dohodka in družbenega proizvoda kot celotnega prihodka.
Ostali indeksi rasti kažejo dokaj ugodne rezultate, tako:
—  je v okviru razdeljenega dohodka prisotna hitrejša rast či-stega dohodka od dela sredstev, namenjenega za skupno, splošno porabo in ostale prispevke iz dohodka, razlika je 6,3 in-deksnih točk, in je omogočilo hitrejšo rast skladov;
—  pri razdelitvi čistega dohodka je dosežena veliko hitrejša rast dela sredstev za sklade kot za osebne dohodke ter presega rast DP za 8,1 indeksne točke, kar je v skladu s planskimi usmeri-tvami;
—  rast sredstev za bruto osebne dohodke in inovacije se prav tako giblje v planskih smernicah, saj je zaostala za rastjo dohodka kar za 1,8 indeksne točke.
Nadaljnja delitev čistega dohodka po metodologiji SDK kaže naslednjo sliko:
sredstva za osebne dohodke in skupno porabo
sredstva za razširitev materialne osnove dela, rezervni sklad in dru-ge sklade
I - HI/77
- v 000 din I - XII/78          IND
533.833
.191555
121,8
127,4
 u p a j:
588.262
725.188
123,2
Ugotavljamo, da so se gospodarske organizacije v analizira-nem obdobju obnašale kot dobri gospodarji — namenile so več sredstev za sklade kot za osebne dohodke.
Delitev čistega dohodka, zmanjšanega za osebne dohodke na osnovi zbira podatkov iz zaključnih računov nam kaže naslednja delitvena razmerja:
16
Elementi
1.  poslovni  slclad
2.   s^vlad  skupne  porabe
3.   rezervni  sklad in ostali  slcladi
SEUPAJ
- v 000 din
IND
I-XII/77       3tr.       I-XII/78      Str.       I-XII/7L
53.434
 65,6
 00     i
19.115         9 213.3ol     loc
172.112 73.815
24.953
 62/+     125,3  23,6     154,3
 9,o 150,6
275.385    loo         129,5
Še vedno najhitreje rastejo sklad skupne porabe, rezervni sklad in ostali skladi, kar tudi povzroča, da narašča delež teh skladov, medtem ko delež poslovnega sklada pada. Razlogi za to so poleg že splošno znanih še spremembe v finančnih predpisih, ki vplivajo na hitrejše oblikovanje sklada skupne porabe.
Delitveno razmerje samo med skladom skupne porabe in po-slovnim skladom po ZR za leto 1977 in 1978 pa je naslednje:
		Leto	1977	Leto	1978
		Sklad skupne	Poslovni sklad	Sklad skupne	Poslovni sklad
'Taziv organizacije		porabe		porabe	
1.	t DO Kovinska ind. Ig	29,9	70,1	19,5	80,5
. *	DO Tovil	41,6	58,4	41,8	58,2
5.	DO llirija Vedrog	35,7	66,5	24,2	75,8
4.	DO Tobačna tovarna Ljubljana-TOZD Proiz-vodnja	12,9	87,1	18,9	81,1
5.	DO Hoja	54,4	45,6	71,9	28,1
6.	DO Utensilia	99,0	1,0	100,0	-
7.	DO Industrija gostinske opreme IGO	51,8	48,2	82,0	18,0
8.	DO Ljubljfmske ralekar-ne TOZD Posestva	100,0	_	100,0	
9.	DO Kercator Velepreskr-ba TOZD Grosist	34,9	65,1	28,9	71,1
10.	DO Slovenijales TOZL Lesni in gradb.tnat.	26,8	75,2   '	39,3	60,7
11.	DO Elektromontaža	21,8	78,2	20,9	79,1
SKUPAJ  OBČIUA:
30,1
69,9
31,4
68,6
17
Delitev čistega dohodka na osebne dohodke in dela namenjena za sklad skupne porabe, poslovni sklad, rezervni sklad in ostale sklade po ZR za leto 1977 in 1978 je naslednja:
	I1	Leto	1977	Leto	1978
Naziv organizacije		Osetmi dohodki	Skladi	Ose"bni dohodki	Skladi
1.	DO Kovinska ind.Ig	56,6	43,4	50,0	50,0
2.	LO Tovil	64,1	35,9	66,5	35,5
5.	DO Ilirija Vedrog	56,7	45,3	51,8	48,2
4.	DO Tobačna tovartia Lju-bljana TOZD Proizvod-nja	43,1	56,9	43,1	56,9
5.	DO Hoja	84,7	15,3	84,1	15,9
6.	DO Utensilia	94,6	5,4	86,5	15,5
7.	DO Industrija gostinske opreme IGO	78,2	21,8	75,1	24,9
8.	DO Ljubljanske mlekar-ne  TOZD Posestva	95,6	6,4	91,6	8,4
9.	DO Mercator-Velepreskr-ba TOZD Grosist	75,6	24,4	65,8	34,2
10.	DO Slovenioales-TOZD Lesni in gradt>. raat.	54,7	45,3	66,9	33,1
11.	DO Elektromontaža	50,6	49,4	52,1	47,9
SKUPAJ:
63,9
36,1
62,1
37,9
V 64 odstotkih vzorčnih delovnih organizacij se je delitveno ra-zmerje čistega dohodka na osebne dohodke in sklade zboljšalo, saj je delež osebnih dohodkov padel, v 9 odstotkih je ostalo isto, medtem ko se je v 27 odstotkih poslabšalo.
Analiza podatkov za vseh 11 vzorčnih organizacij kaže, da je udeležba osebnih dohodkov v čistem dohodku padla in se je ude-ležba sredstev za sklade povečala.
V analiziranem obdobju se dokaj ugodna gibanja v ustvarjanju ter delitvi finančnega rezultata ugodno odražajo tudi na kazalcih uspešnosti poslovanja. Ekonomičnost poslovanja, računano po metodologiji SDK (celotni prihodek na porabljena sredstva) je ostala skoraj na isti ravni kot v obdobju 1977/76, saj znaša indeks 100,7. Rentabilnost poslovanja (ustvarjeni dohodek na poprečno porabljena sredstva) je porastla — indeks je 108,8. Medtem ko je pokazatelj za produktivnost računan po metodologiji SDK (ustvar-jeni dohodek na poprečno število zaposlenih po vkalkuliranih urah dela) zaradi spremenjenih finančnih predpisov in sprememb v samoupravni organiziranosti organizacij združenega dela nerea-len in ga ne gre navajati. Kljub temu pa lahko na osnovi povečanja količinskega obsega proizvodnje v primerjavi z doseženo rastjo zaposlovanja ugotavljamo, da se je produktivnost realno poveča-la.
Kot je uvodoma nakazano, so bila gospodarska gibanja v letu 1978 dokaj ugodna, kar velja tako za gospodarstvo v Sloveniji kot v občini Ljubljana Vič-Rudnik. Nadalje ugotavljamo, da gospodar-
ska gibanja v občini ne odstopajo bistveno od ugotovljenih v pre-teklem letu v drugih Ijubljanskih občinah, pri čemer so določeni odmiki le posledica specifične strukture gospodarstva v občini. Na koncu naj še omenimo, da posamezne organizacije združenega dela z nekaterimi izjemami izkazujejo tudi uspešne premike v re-zultatih poslovanja, saj je zaslediti relativno ugodno gibanje ka-zalcev uspešnosti oziroma rezultatov dela skladno s 140. členom ZZD.
PBOCEHT IZPOLHJEVANJA PLANA PIKANČNIH POKAZATELJEV
	Celotni prlhodek	Dohodek	Cisti dohodek	Osebni dohodki
Tovil	105,5	105,2	107,5	ioe,6
Kovinska  ind.Ig	108,5	116,8	122,7	112,8
IGO	99,0	98,0	106,2	102,0
Utenailia	100,1	84,7	85,5	90,9
Ilirija Vedroc	112,9	102,2	94,0	74,5
Hoja	95,9	113,6	96,5	94,0
TTL-TOZD Proiivodnja	105,4	124,7	157,5	105,8
L;jubl;janske mlekarne TOZD Posestvo	106,5	106,9	115,0	114,0
Elektromontaža	102,7	95,7	95,5	88,9
SloveniJales-TOZD Lesni   in  gradbeni material	129,7	126,1	121,6	99,4
Mercator-TOZD Gro-aist	1?4,1	120,6	155,9	117,7
18
4.1. Izgube
I-XII/77
I-XII/78
v din
1.  DO Iskra TOZD Tovarna elek. inštrumentov Horjul
2.  SOZD KIT DO Ljubljanske mlekarne TOZD Posestvo
3.  DO Hoja TOZD Pohištvo
14.387,201
SKUPAJ:
Pokritje izgub:
ad 1) DO Iskra TOZD Horjul Tovarna električnih inštrumentov Horjul — izgubo bo pokrila v višini 35% ali v znesku 2.036.940 iz lastnih sredstev, ostalih 3.770.629din ali 65 % iz sredstev skupnih rezerv OZD
ad 2) DO Ljubljanske mlekarne TOZD Posestvo — izgubo bo pokrila v vrednosti 47.757 din ali 2,6% iz lastnih sredstev rezerv, ostalih 1.772.858 din ali 97,4 % pa je pokritih v okviru DO Ljubljan-ske mlekarne oziroma SOZD KIT;
ad 3) DO Hoja TOZD Pohištvo — izgubo bo pokrila v znesku 1.192.060 din ali 58 % iz lastnega rezervnega sklada, ostalo pa iz sredstev rezervnih skladov ostalih TOZD.
14.373.201
5.607,570
1.820.615 2.044.863
9.673.047
67 %
Pregled vrednostnega obsega izgub po četrtletjih:
I-III/78   I-VI/78
I-Iž/78
I-ŽII/78  ˇ ooo din
- vrednost
- Stevilo organizacij
31-258 14
11.817
15.041 4
9.673 3
PREGLED IZGUB V ZADNJIH DVEH ČETRTLETJIH LETA 1978
v ooo din
I-IX/78
I-XII/78
str.%
IND   V-IX
1.  DO Ljubljanske mlekarne
TOZD Posestvo                               1.345
2.  DO Žičnica                                    1.831
3.  DO Hoja-TOZD Pohištvo               3.146
4.  DO Iskra TOZD Tovarna ele-trič.industrumentov Horjul    8.719
1.821
2.045 5.808
18,8
21,1 60,1
135,3
65 66,6
SKUPAJ:
15.041
9.674
100
64,3
Kot osnovni razlog nastalih izgub v DO Ljubljanske mlekarne TOZD Posestvo navajajo: povečanje stroškov repromateriala od 30 do 100 %, osebnih dohodkov za 22 %, medtem ko so ostale prodajne cene nespremenjene.
V ostalih dveh organizacijah je razlog nastalih izgub: slaba no-tranja organizacija, slaba tehnična opremljenost ter s tem pove-zana nizka produktivnost dela.
4.2. Osebni dohodki
V zajetih vzorčnih organizacijah s področja gospodarstva ob-čine so znašali poprečni neto osebni dohodki na zaposlenega 5.911,95 dinarjev, kar znaša 18,9 odslotka več kot v letu 1977. Realna rast osebnih dohodkov je 2,7-odstotna in presega plani-rano rast za 0,7 indeksne točke.
V  nekaterih organizacijah so se osebni dohodki oblikovali neodvisno od dogovorjene mase po panožnih sporazumih ter od rasti produktivnosti. Značilno je, da se med temi organizacijami pojavljajo tudi tiste, ki poslujejo z izgubo oziroma na meji rentabil-nosti.
Od zajetih 77 gospodarskih organizacij s področja občine so presegle dogovorjeno maso po panožnih sporazumih naslednje:
19
Indeks preseganja
0 p o m b e
1.  DO Iskra-TOZD Tovarna elektron. instrumentov Horjul
2.  DO Iskra TOZD Elektrooptika
3.  DO IGO
4.  DO Žičnica TOZD Proizvodnja
5.  DO Utensilia
6.  DO Zmaga;..
7.  DO LM TOZD Posestvo
8.  DO Podjetje za PTT promet TOZD PTT Ljubljana
9.  Zavod za urejanje stavbnih zemljišč
10. Slovenija avto TOZL Zastava servis
11. Mizarstvo Vič
12. DO Volan TOZD Sepro
13. IKP DO Livar TOZD Livarna barv.kovin
X
XX
XX
X
XX
XX
XX
X
XX
- Ima izgubo
- Ima izgubo
OPOMBA:
1   organizacija je presegla dogovorjeno maso tudi v tretjem če-trtletju
2  organizacija je presegla dogovorjeno maso v polletju in tret-jem četrtletju
Možne so še druge delovne organizadje, ki prekoračujejo pa-nožni sporazum, ker vseh zaključnih računov še nismo prejeli.
Seznam organizacij združenega dela iz gospodarstva, katerih rast poprečnih osebnih dohodkov je hitrejšt od rasti produktivno-sti — ekonomski pokazatelji so izračunani iz finančnih pokazate-Ijev iz zaključnih računov po že omenjeni metodologiji SDK:
Naziv organizacije
1.   DO KIP montažno industrijsko podjetje
2.  DO Livar — TOZD Livarna barvnih kovin
3.   DO IGO industrija gostinske opreme
4.   DO Rašica TOZD Konfekcija Horjul
5.   DO Zmaga
6.  DO Tobačna tovarna Ljubljana — TOZD Proizvodnja
7.   DO Gradbeno obrtno podjetje Trnovo
8.   DO Komunalno podjetje — TOZD Komunalne gradnje
9.   DO Elektromontaža
10.   DO Pleskoobloga
11.   DO Mercator — Rožnik, DSSS
12.   DO Slovanijales — TOZD Lesni in gradb. mat.
13.  DO Gostinsko podjetje Vič
14.   DO Kovinoservis
15.  DO Mizarstvo Vič
16.   DO Žimnica
17.  DO RS Inženiring
18.  DO Gozdno gospodarstvo Ljubljana, DSSS
19.   DO GG Ljubljana, TOZD Obrat za kooperacijo, Gozdarstvo
Škofljica
20.  DO GG Ljubljana, TOZD Obrat za kooperacijo — Gozdar-
stvo Ljubljana
Opomba: Poprečni osebni dohodki so računani na podlagi za-poslenih iz vkalkuliranih ur; produktivnost je računana \z dohodka in število zaposlenih na podlagi vkalkuliranih ur.
20
II. INFORMACIJA O POSLOVANJU VIŠKIH ORGANIZACIJ S PODROČJA NEGOSPODARSTVA
anaifze izločimo zaposlene v letu 1978 v zgoraj navedenih poro-čevalskih enotah, pa znaša povečanje števila zaposlenih le &,7 %.
1. Zaposlovanje
Po podatkih Zavoda SRS za stattetiko se je število zaposlenih na pqdročju negospodarstva povečalo v letu 1978 (stanje na dan 31.12.) v primerjavi s predhodnim letom od 5.744 na 5.927, to je za3,2%.
Tolikšno povečanje števila zapostenift je posledica nepopot-nega zajetja poročevalskih enot v letu 1977. \z obdelave so v letu 1977 izpadle krajevne skupnosti (s skupno 38 zaposlenimi v letu 1978), Republiški sekretariat za pravosodje — KPD Ig) z 31 zapo-slenimi v letu 1978) in še nekaj drugih poročevalskih enot z manj-šim številom zaposlenih. Od teh poročevalskih enot namreč
2. Finančni rezultat poslovanja organizacij s področja negospo-darstva vključuje le podatke iz zaključnih računov znanstve-no-raziskovalnih organizacij. V analizi so zajete naslednje or-ganizacije: Inštitut za metalne konstrukcije, Metalurški inštitut, Tehniška založba Slovenije, Iskra — Inštitut za prenosno teh-niko, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, Kemijski inštitut Boris Kidrič, InStitut za celulozo in papir, Urbanistični inštitut, Elektroinštitut Milana Vidmarja, Vodnogospodarski laboratorij, Inštitut Jožef Štefan. Način pridobivanja dohodka le-teh organizacij se bistveno ra-
zlikuje od načina pridobivanja prihodka ostalih organizacij s po-
dročja negospodarstva.
				v ooo din
Elementi		I-XII/77	I-XII/78	IND
1.	Celotni			
	prihodek	476.847	583.124	122,3
2.	Druzbeni			
	proizv.	319.431	406.780	127,3
3.	Čisti dohodek	238.137	313.583	131,7
	- masa bruto			
	OD	188.926	229.809	121,6
	- sklad skupne			
	pora"be	22.4-77	39-559	176,0
	- poslovni sklad 19.036		34.026	178,7
- rezervni sklad
in drugo       7.698
10.189
132,4
nismo dobili izpolnjenega poročila RAD-1, iz katerega smo v ana-lizi izhajali. Za primerljivost podatkov moramo torej v letu 1979 etiminirati 92 zaposlenih v teh poročevalskih enotah, da dobimo realno sliko povečanja zaposlenih v občini na področju negospo-darstva. V tem primeru znaša to povečanje 1,6%.
V organizacijah s področja izobraževanja, znanosti, kulture in informacij je število zaposlenih poraslo za 2,2%, v organizacijah zdravstva in socialnega varstva pa se je število zaposlenih zmanj-šalo za 2,9 %. število zaposlenih se je najbolj povečalo v organi-zacijah družbenopolitičnih skupnosti, samoupravno interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizactj, »n sfcer za 22,4 %. To-likšno povečanje števila zapostenih je posledica zgoraj navede-nega nepopolnega zajetja poročevalskih enot v letu 1977. Če iz
Celotni prihodek je v teh organizactjah porastel v letu 1978 v primerjavi z letom 1977 za 22,3%, družbeni proizvod pa za 27,3%.
Čisii dohodek je porasel za 31,7% in je za 9,4 indeksne točke večji od celotnega prihodka. V čistem dohodku je dosežena hi-trejša rast skladov kot mase bruto OD. Delež skladov v čistem do-hodku je v letu 1978 26,7 % in je za 6 indeksnih točk večji kot v letu 1977.
V delitvi skladov je tako kot v gospodarstvu prisotna hitrejša rast sklada skupne porabe, kar je v veliki meri posledica spremembe zakonsklh predpisov na področju formiranja tega sklada.
Tolišna rast cetotnega prihodka je bila dosežena v zgoraj na-vedenih znanstveno-raziskovalnih organizacijah s področja ne-gospodarstva s 3,5% povečanjem števila zaposlenih.
21
asnuiek
ZAKLJUČNI RAČUN
Sklada Ijubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih za-vodov za leto 1978
Na podlagi 11. člena Odloka skupščine mesta Ljubljane o usta-novitvi Sklada Ijubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgoj-novarstvenih zavodov pri Temeljni izobraževalni skupnosti Ljub-Ijana (v nadaljnjem besedilu: Sklada) ^Uradni list SRS št. 49/71 z dne 24/12-1971), je upravni odbor na svoji seji dne... potrdil
ki izkazuje:
ZAKLJUČNI RAČUN SKLADA za leto 1978
stanje 1.1.1978                                           din 16.944.191,29
sredstva - prihodke                                   din 63.770.288,92
razpored sredstev - odhodke                   din 56.663.815»06
stanje žiro računa 31/12-1978              din 24.050.665,15
22
A. SREDSTVA - PRIHODKI
5fp      V R S T A                                                   Realizirano stev.
I.     Prenešena sredstva po zakl.jučnem računu 1977
od tega:                                                             16.944.191,29
sredstva Sklada                                              15.859.771,96 sredstva SOB Šiška                                          3.000.000,00
sredstva SOB Vič-Rudnik                                     84.419,33
II.    PRIHODKI
1. Prispevki:
- Mestna skupnost OV                             24.000.000,00
- SOB Šiška                                                  3.720.671,00
- Tel.kult.skup.Lj Šiška                           271,900,00
- Tel.kult.skup.Lj Center                         146.700,00
- SOB Center                                               4.120.948,90
- SM Ljubljane                                            7.793.000,00
- Skupnost za zaposlovanje        1.000.000,00
- SOB Bežigrad                                            6.330.534,25
- SOB Vič-Rudnik                                       4.487-464,70
- SOB Moste-Polje                                     2.347.850,40
- RZS Ljuhijana                                         6.000.000,00
	S K U P A J	60.219.069,25
	2. Lastni prihodki	744.128,27
	SKUPAJ II	60.963.197,52
III.	PRIHODKI PO FN 1977	
	l.SML Ljubljana 2.S0B Ljubljana-Bežigrad	2.022.000,00 177.500,00
	SKUPAJ III              r	2.199.500,00
IV.	VRNJENA SREDSTVA IZ NEPORABLJE-	
	NIH AKREDITIVOV	
	1. OŠ Črtomirova	607.591,40
SKUPAJ I, II, III, IV                                 80.714.480,21
23
24
B. RAZPOEED SEEDSTEV - ODHODKI				
iS;.   V E S T A	Realizirano			
I,  ' Porabl.ieno ali izločeno				
1. OŠ PRULE	1 , 5	.151	.345	,73
2. OŠ TONE TOnŠIČ		291	.861	,29
3. OŠ dr.JOŽE POTRČ	1	.615	.044	,79
4. OŠ VODICE		894	.322	,29
5. VVZ ŠENTJAKOB II	2	.592	.975	,83
6. WZ SLAPE-POLJE		201	.151	,70
7. VVZ KOSEZE		452	.093	,73
8. WZ POLJANSKA CESTA I		931	.419	,15
9. VVZ BS-III		44	.619	,29
10.VZ JANEZ LEVEC	11	.309	.627	,95
ll.VVZ AJDOVŠČINA		12	.361	,93
12.OŠ KOSEZE	4	.894	.214	,87
15-VVZ MJRGLE		661	.200	,35
14.OŠ VIČ		58	.236	,20
15.0Š VRHOVCI		5	• 358	,21
16.VVZ LITOSTROJ		714	.539	,10
17-OŠ BREZOVICA		76	.790	,65
18.VVZ BROD		9	.960	,95
19-WZ MEDVODE	14	.412	.813	,50
20.OŠ VALENTIN VODNIK		995	.226	,00
21.OŠ PREŽIHOV VORANC		1	.200	,00
22.OŠ NOVO KODELJEVO		1	.200	,00
23.WZ POLJANSKA CESTA II	7	.148	.560	,50
24. WZ ANA ZIHERL		799	.601	,95
25.VVZ VRHOVCI		4	.800	,00
26.OŠ ZVONKA RUNKA		102	.296	,15
27.OŠ ČRTOMIROVA		178	.716	,20 -
28.OŠ HORJUL		112	.137	,00
SKUPAJ I	53.	653	.675	,31
II   OSTALA IZPLAČILA				
1. Iz sredstev SOB Šiška				
za WZ Medvode	3-	000	.000	,00
2. Iz sredstev SOB Vič-Rudnik		10	.139	,75
SKUPAJ II	3.	010	.139	,75
SKUPAJ I, II	56.	663	.815	,06
SALDO ŽIRO RAČUNA				
PER 31/12-1978	24.	050	,665	,15
SKUPAJ PROMET	80.	714	.480	,21
¦	=======			==========s=s
obraziožitev
A.  SREDSTVA — PRIHODKI
I.  Prenešena sredstva po zaključnem računu 1977
izkazujejo stanje žiro računa na dan 31. decembra 1977. Od tega so sredstva Sklada 13.859.771,96 din, sredstva SOB Šiška 3.000.000,00 din in sredstva SOB Vič-Rudnik 84.419,33 din.
II.  Prlhodki
Sredstva pod točko 1) predstavljajo dohodek v višini 60.219.069,25 din in so v skladu z dogovorom sprejetim v komisiji za skupno in splošno potrošnjo pri Skupščini mesta Ljubljane.
2. Lastni prihodki predstavljajo anuitete od danih posojil ter prihodke od obresti na dane avanse.
III.  PRIHODKI PO FN 1977
Sredstva pod točko 1) in 2) predstavljajo realizacijo obveznosti SOBiz leta 1977.
IV.  Vrnjena sredstva iz neporabljenih akreditivov
Dohodek v višini 607.591,40 din predstavlja vrnjena sredstva iz posebnega računa za OŠ črtomirova.
B.  RAZPORED SREDSTEV — ODHODKI
I.  Porabljeno ali izločeno
Sredstva v višini 53.653.675,31 din so bila porabljena ali izlo-čena za zagotavljanje plačil za dokončanje objektov, ki so bili gradbeno pričeti v prejšnjih letih.
II.  Ostala izplačila
1.   Sredstva v znesku 3.000.000,00 din je SOB Šiška nakazala za zunanjo uredilev VVZ Medvode in so bila izločena na poseben račun za zagotavljanje plačil.
2.   Iz sredstev SOB Vič-Rudnik 84.419,33 din je bilo po nalogu omenjene SOB izplačano Skupščini mesta Ljubljane 140,00 din kot poravnava računa 2/171-77; znesek 9.999,75 din pa je bil na-kazan tov. Čepon Alojzu kot honorar.
OBRAZLOŽITEV SALDA
Saldo žiro računa na dan 31/12-1978 je 24.050.665,15 din. Od tega so sredstva Sklada 23.976.385,57 din, sredstva SOB Vič-Rudnik pa 74.279.58 din. Številka: UO-114-129/79-DŠ Datum: 7/2-1979 Sekretar UO Sklada Ludvik ČINČ l.r.
Predsednik UO Sklada Natan ing. BERNOT l.r.
p&rottlo
POROČILO
UPRAVNEGA
ODBORA
Sklada za obdobje 1972—1978
Izteklo se je sedmo leto izvajanja izgradnje objektov po pro-gramu I. samoprispevka v Ljubljani. Ob tej priliki naj na kratko na-vedemo, kje se ta trenutek nahajamo pri uresničevanju omenje-nega programa.
Do danes je zgrajenih in oddanih v uporabo 24 osnovnošolskih objektov in to:
—  v občini Ljubljana-Bežigrad:
—  OŠ F. Ravbar — Dol pri Ljubljani
—  osnovna šola Črtomirova
—  osnovna šola Soseska 7
—  Vzgojni zavod Janez Levec
—  v občini Ljubljana-Center:
—  osnovna šola Prežihov Voranc
—  osnovna šola dr. Jože Potrč
—  osnovna šola Tone Tomšič
—  v občini Ljubljana Moste-Polje:
—  osnovna šola Zalog
—  osnovna šola Novo Polje
—  osnovna šola Sostro
—  osnovna šola Novo Kodeljevo
—  v občini Ljubljana-šiška:
—  osnovna šola V. Vodnik (telovadnica)
—  osnovna šola Preska (telovadnica)
—  osnovna šola Brod
—  osnovna šola Pirniče
—  osnovna šola Zvonka Runka
—  osnovna šola Vodice
—  osnovna šola Koseze
—  Vzgojna posvetovalnica
—  v občini Ljubljana Vič-Rudnik:
—  osnovna šola Dobrova
—  osnovna šola Brezovica
—  osnovna šola Horjul
—  osnovna šola Vič
—  osnovna šola Vrhovci.
V občini Ljubljana-Center je v gradnji osnovna šola Prule, ki bo gradbeno končana v mesecu februarju, izročena v uporabo pa marca letos.
25
Od 25 vzgojnovarstvenih zavodov je zgrajenih in danih v upo-rabo 24, in sicer:
—  v občini Ljubljana-Bežigrad:
—  VVZ Soseska 7
—  VVZ Šentjakob I. faza
—  VVZ Savsko naselje
—  V\/z Soseska III
—  VVZ Šentjakob II. faza
—  v občini Ljubljana-Center:
—  VVZ Ana Ziherl
—  VVZ Poljanska cesta I
—  VVZ Ajdovščina (v VVZ Ana Ziherl)
—  v občini Ljubljana Moste-Polje:
—  WZ Vevče
—  VVZ Zadvor
—  VVZ Nove Jarše
—  VVZ Novo Kodeljevo
—  VVZ Selo-Moste
—  WZ Polje
—  v občini Ljubljana-Šiška:
—  VVZ Brod
—  VVZ Andersen III
—  VVZ Šentvid
—  VVZ Litostroj
—  VVZ Koseze
—  v občini Ljubljana Vič-Rudnik:
—  VVZ Škofljica
—  VVZ Malči Belič
—  VVZ Vič-Soseska 6
—  VVZ Vrhovci
—  VVZ Murgle
V gradnji je samo v občini Ljubljana-Šiška VVZ Medvode, ki bo oddan v uporabo marca letos, v občini Ljubljana-Center pa VVZ Poljanska cesla II, ki ga gradimo na Šaranovtčevi ulici ter pred-stavlja 51. objekt, saj jeznano, dasmozaradi lokacije VVZ Poljan-ska cesta morali razdeliti v dva ločena objekta. VVZ Poljanska II bo zgrajen in izročen v uporabo letos aprila.
Upravni odbor kot odgovorni investitor bo moral v prvi polovici 1979. leta še sprejeti končne obračune za posamezne objekte iz zadnjega obdobja gradnje ter izvršiti likvidacijski postopek Skla-da. S tem bo končano veliko I. dejanje na področju Ijubljanskih samoprispevkov, ki nam je prineslo novih 50 objektov za osnov-nošolskc in predšolsko vzgojo naših otrok.
Štev.:
Datum:
Sekretar UO Sklada Ludvik ČINC l.r.
Izvršni svet predlaga delegatom občinske skupščine, da potr-dijo predloženi zaključni račun sklada za leto 1978.
IZVRŠNI SVET
osnutefc
Na podlagi 6. točke 107. člena Zakona o Ijudski obrambi SFRJ (Uradni list SFRJ, s\ 22-74), 52. in 145. člena Zakona o Ijudski obrambi SRS (Uradni listSRS, št. 23-76) in 174. člena Statuta ob-čine Ljubljana Vič-Rudnik je skupščina občine Ljubljana Vič-Rud-nik na... seji zbora združenega dela dne..., na seji zbora krajev-nih skupnosti dne... in na... seji družbenopolitičnega zbora dne... sprejela
ODLOK
o organizaciji in delovanju civilne zaščite
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok ureja ustanavljanje, organizacijo in delovanje občin-skih enot in občinskega štaba za civilno zaščito, enot in štabov ci-vilne zaščite v krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organiza-cijah združenega dela ter v drugih organizacijah in skupnostih ter državnih organih.
2. člen
V občini Ljubljana Vič-Rudnik se kot posebno organiziran, teh-nično opremljen in strokovno usposobljen del civilne zaščite usta-novijo združene, specializirane in splošne enote civilne zaščite, namenjene zaščiti in reševanju Ijudi ter materialnih dobrin ob voj-nih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah.
3. člen
Za organizirano usmerjanje in pripravljanje delovnih Ijudi in ob-čanov za samozaščito, za vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukre-pov se ustanovijo štabi za civilno zaščito.
II. PRISTOJNOSTI IN OBVEZNOSTI MESTA LJUBLJANE
4. člen
Mestni štab za civilno zaščito opravlja zlasti naslednje naloge s področja civilne zaščite:
—  Proučuje organiziranje in pripravljenost civilne zaščite na območju mesta Ljubljane in daje ustrezne predloge Izvršnemu svetu Škupščine mesta Ljubljane.
—  Izdela načrt mestnega šlaba za civilno zaščito.
I
—  Usklajuje med občinami akcije za zaščito in reševanje ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah. Po potrebi neposredno vodi te akcije.
—  Vodi mestne enote civilne zaščite in usklajuje delo občinskih štabov za civilno zaščito.
—  Usklajuje ukrepe civilne zaščite v mestu in skrbi za enotno načrtovanje ukrepov zatemnjevanja, zaklanjanja, evakuacije in radiološko, biološko, kemične zaščite.
5. člen
V dejavnosti civilne zaščite pri odpravljanju posledic vojnih akcij, naravnih in drugih hudih nesreč in V drugih izrednih razme-rah sodelujejo komunalne, zdravstvene, veterinarske in druge or-ganizacije, ki so posebnega pomena za zaščito in reševanje Ijudi in materialnih dobrin. Te organizacije delujejo pod vodstvom mestnega štaba, upoštevajoč potrebe oziroma zahteve občinskih štabov.
H.člen
Za opravljanje nalog iz 3. člena odloka se ustanovi občinski štab za civilno zaščito. Imenuje ga Izvršni svet Skupščine občine. Ob-činski štab je operativni in strokovni organ za organizacijo, pri-pravljanje in vodenje civilne zaščite v vojni, naravnih in drugih hudih nesrečah ter v izrednih razmerah. Za svoje delo je odgovo-ren Izvršnemu svetu Skupščine občine in Svetu za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito Skupščim občine. Občinski štab za civilno zaščito izdela načrt civilne zaščite. Občin-ski štab ima poveljnika, namestnika poveljnika, načelnika, po-močnika načelnika in določeno število članov. Štab opravlja svoje naloge na podlagi Zakona o Ijudski obrambi SRS (Uradni listSRS, št. 23-76) in določb tega odloka.
12. člen
Občinski štab za civilno zaščito v spornih primerih odloča o raz-poreditvi obveznikov civilne zaščite v posamezne enote in štabe za civilno zaščito v občini.
III. OBČINSKE ENOTE IN ŠTABI CIVILNE ZAŠČITE
6. člen
Zahtevnejše naloge in ukrepe pri zaščiti ter reševanju prebival-stva in materialnih dobrin izvajajo občinski odred civilne zaščite in občinske specializirane enote civilne zaščite. Te enote ustanovi Izvršni svet Skupščine občine in delujejo pod vodstvom občin-skega štaba za civilno zaščito.
7. člen
Občinski združeni odred civilne zaščite sestavljajo naslednje enote: poveljstvo, tehnično reševalna enota, gasilska enota, enota za radiološko — biološko — kemično zaščito, enota za prvo medicinsko pomoč in pomožne enote.
Podrobnejšo osebno in materialno formacijo določi Izvršni svet Skupščine občine na predlog občinskega štaba za civilno zaščito.
Občinski združeni odred civilne zaščite sestavljajo vojaški ob-vezniki ustreznih specialnosti.
8. člen
Na podlagi ocene ogroženosti, ter v skladu s potrebami in mož-nostmi, se v občini ustanovijo specializirane enote s področja re-ševanja iz ruševin, nudenja prve medicinske pomoči, gašenja po-žarov, radiološko — biološko — kemične zaščite, zvez v civilni zaščiti, identifikacije in asanacije, uničevanja neeksplodiranih eksplozivnih teles in za izvajanje drugih ukrepov civilne zaščite.
9. člen
Občinske specializirane enote iz osmega člena ustanovijo tiste organizacije združenega dela, ki jih določi na predlog občinskega štaba za civilno zaščito Izvršni svet Skupščine občine. S sklepom o ustanovitvi se določi tudi osebna in materialna formacija.
10. člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela morajo dati občinskemu štabu za civilno zaščito na voljo strokovne kadre, prostore in materialna sredstva za reševanje in odpravljanje po-sledic vojnih akcij, naravnih in drugih hudih nesreč.
IV. ENOTE IN ŠTABI CIVILNE ZAŠČITE V KRAJEVNIH SKUP-NOSTIH
13. člen
V krajevnih skupnostih ustanovijo njihovi sveti specializirane enote za gašenje požarov, za reševanje iz ruševin, za nudenje prve medicinske pomoči, za radiološko — biološko — kemično zaščito, za veterinarsko pomoč, za vzdrževanje reda, za socialno delo, za zveze v civilni zaščiti in enote za izvajanje drugih ukrepov civilne zaščite.
•   14. člen
Krajevne skupnosti, ki nimajo pogojev za ustanovitev specializi ranih enot, ustanovijo splošne enote civilne zaščite.
15. člen
Poleg specializiranih enot ustanovijo krajevne skupnosti tudi splošne enote civilne zaščite v posameznih stanovanjskih blokih ali skupinah stanovanjskih hiš na osnovi samoupravne organizi-ranosti stanovalcev in v določenih predelih oziroma ulicah, vaseh in zaselkih Za vodenje teh enot se lahko ustanovijo področni štabi za civilno zaščito.
16. člen
Število in opremljenost specializiranih ter splošnih enot v kra-jevni skupnosti se določi v načrtu civilne zaščite krajevne skupno-sti na podlagi ocene ogroženosti.
Soglasje za ustanovitev enot civilne zaščite v krajevnih skupno-stih daje občinski štab za civilno zaščito.
17. člen
Svet krajevne skupnosti ustanovi šlab za civilno zaščito. Štab je za svoje delo odgovoren odboru za Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito, ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni pa Svetu krajevne skupnosti, v strokovnem pogledu pa tudi občinskemu štabu za civilno zaščito.
V krajevnih skupnostih, ki nimajo pogojev za ustanovitev spe-cializiranih enot, opravlja naloge štaba komandir splošne enote oziroma njegov namestnik.
27
18. člen
Štab za civilno zaščito krajevne skupnosti vodi delo civilne zaš-čite na vsem območju krajevne skupnosti, skrbi za usposabljanje štabov in enot civilne zaščite in za usposabljanje prebivalstva in izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ter opravlja druge naloge, določene z zakonskimi predpisi.
Štab za civilno zaščito krajevne skupnosti usklajuje, ob reše-valnih akcijah pa tudi vodi delo vseh štabov za civilno zaščito na območju krajevne skupnosti. Sodeluje s štabi za civilno zaščito sosednjih krajevnih skupnosti in službo za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje v pripravah za reševanje in v reževalnih akcijah.
19.  člen
Štab za civilno zaščito v krajevni skupnosti ima poveljnika, rta-čelnika in določeno število članov.
Število članov štaba se določi s sklepom o imenovanju oziroma na potrebe usmerjanja in izvajanja ukrepov civilne zaščite ter vrste in števila enot civilne zaščite.
V. ENOTE IN ŠTABI CIVILNE ZAŠČITE V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA, DRUGIH ORGANIZACIJAH, SKUPNO-STIH IN DRŽAVNIH ORGANIH
20.  člen
V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v drugih organizacijah, skupnostih in državnih organih ustanovi delavski svet cziroma drugi organ upravljanja enote in štabe civilne zaščite na osnovi ocene ogroženosti.
21.člen
V naštetih organizacijah se ustanovijo specializirane enote ali splošne enote civilne zaščite. Formacija in oblika enot civilne zaš-čite sta odvisni od notranje organiziranosti in možnosti za organi-zacijo enot in štabov civilne zaščite.
22. člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela, ostale organi-zacije ter državni organi lahko ustanovijo specializirane enote ci-vilne zaščite za gašenje požarov, za reševanje iz ruševin, za prvo medicinsko pomoč, za radiološko — biološko — kemično zaščito, za veterinarsko pomoč, za vzdrževanje reda, za zveze v civilni zaščiti in za izvajanje drunih ukrepov civilne zaščite.
23. člen
Specializirane enote civilne zaščite morajo ustanoviti organiza-cije če to določa občinski načrt ali načrt civilne zaščite krajevne skupnosti, v skladu z 9? členom odloka.
24. člen
V stanovanjsko-poslovnih objektih, v katerih deluje več organi-zacij in skupno število zaposlenih ne presega 100, se vse organi-zacije samoupravno sporazumejo o ustanovitvi skupne splošne enote civilne zaščite. Če je v stavbi zaposlenih več kot 100 delov-nih ljudi,pa se na podlagi ocene ogroženosti ustanovijo specializi-rane enote civilne zaščite in skupni štab za civilno zaščito.
Nosilec organizacije civilne zaščite je lastnik ali upravljavec ob-jekta oziroma organizacija z največ zaposlenimi.
25. člen
Delavski svet oziroma drugi organ upravljanja ustanovi štab za civilno zaščito. štab je za svoje delo odgovoren organu, ki ga je imenoval in odboru za Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito, v strokovnem pogledu pa občinskemu štabu in štabu za civilno zaščito krajevne skupnosti.
26. člen
Štab za civilno zaščito v organizacijah združenega dela, skup-nostih ter v državnlh organih ima: poveljnika, načelnika in dolo-čeno število članov. število članov se določi ob imenovanju glede na potrebe usmerjanja in izvajanja ukrepov civilne zaščite ter vrste in števila enot civilne zaščite.
V organizacijah, kjer so ustanovljene samo splošne enote ci-vilne zaščite, opravlja naloge štaba komandir splošne enote ci-vilne zaščite.
27. člen
Štab za civilno zaščito v organizacijah združenega dela, skup-nostih in državnih organih vodi delo civilne zaščite, skrbi za uspo-sabljanje enot civHne zaščite in delovnih Ijudi ter opravlja druge naloge, ki so dotočene z zakonskimi predpisi. štab sodeluje s štabi za civilno zaščito sosednjih organizacij, s štabom civilne zaščite v krajevni skupnosti in občinskim štabom. Ob reševalmh akcijah deluje pod vodstvom štaba za civilno zaščito krajevne skupnosti, izjemoma pa pod vodstvom občinskega štaba za ci-vilno zaščito.
štab izdela načrt civllne zaščite.
VK KONČNE DOLOČBE
28. člen
Izvršni svet Skupščine občine izda potrebne predpise za izva-janje tega odloka s področja usposabljanja in opremljanja enot ci-vilne zaščite ter o drugih vprašanjih, pomembnih za delovanje ci-vilne zaščite v občini. Občinski upravni organ za Ijudsko obrambo skrbi za izvajanje tega odloka in v ta namen izdaja strokovna na-vodila.
29. člen
Za kršitev določb tega odloka se uporabljajo kazenske določbe Zakona o Ijudski obrambi SFRJ (Uradni list SFRJ, šl. 22-74) in ka-zenske določbe Zakona o Ijudski obrambi SRS (Uradni list SRS, št. 23-76).
30. člen
S tem odlokom se razveljavi odlok o ustanovitvi in organizaciji enot civilne zaščite na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik št. 021-21/75 z dne 23. decembra 1975.
31. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. številka:
Datum:                                                                       Predsednik
Skupščine občine
Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič
obrazioiitev
Občina Ljubljana Vič-Rudnik je edina med Ijubljanskimi občina-mi, ki je sprejela navedeni odlok. Določila tega odloka pa so glede na nova zakonska določila Zakona o Ijudski obrambi v SR Slove-niji (Uradni list SRS, št. 23/76), Statuta občine Ljubljana Vič-Rud-nik in Statuta mesta Ljubljane nepopolna. Skoraj vsa določila bi bilo potrebno dopolniti, zato predlagamo osnutek odloka.
Odlok o organizaciji in delovanju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu odlok) ureja ustanavljanje, organizacijo in delovanje ob-činskih enot ci vilne zaščite, občinskega štaba za civilno zaščito ter enot in štabov civilne zaščite v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skup-nostih. Odlok urejatudi obveznosti in pristojnosti mesta Ljubljane.
V prvem poglavju, toje v Splošnih določbah, urejaodlok namen ustanovitve enot in štabov civilne zaščite v vseh samoupravnih skupnostih.
V  drugem poglavju so navedene pristojnosti in obveznosti mesta Ljubljane. Te pristojnosti \n obveznosti izhajajo \z določit Statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik in Statuta mesta Ljubljane. Enotno vodenje civilne zaščite v mestu Ujubljani je potrebno za-radi koordinacije reševalnih akcij oziroma enotnih priprav za po-sarnezne ukrepe civilne zaščite.
V poglavju Občinske enote in štabi civilne zaščite je navedena sestava združenega odreda civilne zaščite občine Ljubljana Vič-Rudnik.
Nato področja, za katera se lahko ustanovijo občinske spedali-zirane enote, obveznosti delovnih organizacij, ki s določene s sklepom Izvršnega sveta za ustanovitev specializiranih enot ter pristojnosti, obveznosti in odgovornost občinskega štaba za ci-vilno zaščito.
V poglavju enote in štabi civilne zaščite v krajevnih skupnostih so navedene enote civilne zaščite: splošne in specializirane, ki se lahko ustanovijo v krajevnih skupnostih, nadalje na kakšni osnovi se ustanavljajo, kdo daje soglasje za ustanovitev, pristojnosti, ob-veznosti in odgovornosti štaba za civilno zaščito krajevne skup-nosti.
V petem poglavju je regulirano ustanavljanje enot in štabov ci-vilne zaščite v organizacijah združenega dela, drugih organizaci-jah in skupnostih ter državnih organih. Določeno je tudi ustanav-Ijanje enot civilne zaščite v zgradbah, kjer deluje več organizacij. Navedene so tudi pristojnosti, naloge in odgovornost štabov ci-vilne zaščite v navedenih organizacijah.
V  končnih določbah se ureja izvajanje tega odloka, kazenska odgovornost zaradi kršitve določb tega odloka in razveljavitvi od-loka o ustanovitvi in organizaciji civilne zaščite na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik.
Navedeni odlok je obravnaval na svoji seji dne 14.2.1979 Izvršni svet skupščine občine, dne 26.2.1979 pa tudi svet za Ijud-sko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, ki sta sprejela sklep, da se osnutek predloži skupščini v obravnavo.
IZVRŠNI SVET
29
informarij
O OSKRBI S PLINOM
na območju občine Ljubljana Vič-Rud-nik
I.  UVOD
V programu družbeno-ekonomskega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1976—1980 je v poglavju »energetika« predvideno, da se vsa stanovanjska izgradnja, kakor tudi izgrad-nja spremljajočih infrastrukturnih objektov ter gospodarskih ob-jektov priključi na povezovalni plinovod Koseze-Trnovo.
Programirana stanovanjska izgradnja v stanovanjskih sose-skahVS-6, VS-4, VS-103inVS-1 sevsmisluenergetskeoskrbe navezuje na plinovodsko omrežje iz primarnega plinovoda Kose-ze—Trnovo, medtem ko se za stanovanjsko izgradnjo, ki je pred-videna v stanovanjskih soseskah RP 1, RP 2 zgradi posebna lo-kalna plinska postaja. Ravno tako je oskrba s plinom predvidena za vso stanovanjsko izgradnjo na območju Kozarij, kjer se v ta namen zgradi tudi lokalna plinska postaja.
Po programu razvoja občine za obdobje 1976—1980 izhaja, da bomo pripravili industrijske cone VP 3/3, VP 4, VP 6, RP 1 ter obrtno-servisna cona VM 1, kakor tudi niz infrastrukturnih objek-tov, to so osnovne šole in vzgojnovarstvene ustanove po pro-gramu samoprispevka I. in II., dom za ostarele osebe v Koleziji, dom srednjih gradbenih šol, športni park Svoboda s centralnim objektom ter še niz drugih objektov. Za omenjene objekte predvi-deva program razvoja v poglavju »varstvo okolja«, da morajo in-vestitorji predvideti vse ukrepe za čim manjše onesnaževanje okolja, zagotoviti ustrezne čistilne naprave, kar velja posebej za vse investicije v mestnem področju. Izhodišče, ki izhaja iz pro-grama, je, da za te investicije zagotovimo energetski vir iz plino-vodskega omrežja.
II.   PROBLEMATIKA OSKRBE S PLINOM
V smernicah razvoja do leta 2000 in politiko oskrbe Ljubljane s plinom, ki jih je izdelala IPK TOZD Plinarna v januarju 1979, izhaja osnovno:
—  da je Ljubljana energetsko pasivna,
—  da je nadaljnji razvoj Ljubljane tesno povezan z razvojem energetike,
—  da je stopnja onesnaženosti okolja in zraka vse večja. Glede na stalen deficit pri oskrbi z električno energijo, ogrevanje
z elektriko v večji meri ne pride v poštev, čeprav je ta glede na var-stvo zraka najugodnejša. To sledi ludi iz študije »Nekateri pro-blemi ogrevanja urbanističnih naselij z električnimi termoakumu-lacijskimi pečmi«, ki jo je izdelal Elektroinštitut Milana Vidmarja v
oktobru 1975. Iz te študije je razvidno, da je v slbvensklh Mirinat-' skih razmerah možno ogrevati s termoakumulacijskimi pečmi le do 3 % gospodinjstev.
Glede na varstvo zraka je treba v Ljubljani zagotoviti ogrevanje z dvema vrstama energije:
—   plinom
—  s toplotno energijo preko sistema daljinskega ogrevanja Na osnovi teh ugotovitev sta Plinarna Ljubljana in Komunalna
energetika izdelali  osnutek programa dolgoročnega razvoja oskrbe Ljubljane s toplotno energijo in plinom.
Preskrbovalno področje Plinarne Koseze zajema torej stano-vanjske soseske VS-4, VS-103 ter VS-1 ter je zajeto v predvi-deno potrošnjo plina, izhajajoč iz programa, ki ga je pripravila TOZD Plinarna.
Glede na to, da iz tega programa lahko zasledimo, da za vsa področja, kjer je predvidena izgradnja gospodarskih, infrastruk-turnih in ostalih objektov, ni zagotovljena zadostna količina plina, je izvršni odbor komunalne skupnosti na seji dne 23. 2.1979 ugoto-vil ter predlagal izvršnemu svetu občine Ljubljana Vič-Rudnik, da zavzame ustrezno stališče glede na nakazano pomanjkanje plina.
Izvršni svet je na 27. seji dne 14. marca 1979 ugotovil, da je glede na nakazano problematiko ogrožena vsa investicijska iz-gradnja na področju občine Ljubljana Vič-Rudnik ter predlaga skupščini in njenim irem zborom, da zavzamejo naslednja izhodišča, ki naj služijo vsem investitorjem kot usmeritev na ener-getskem področju do tistega časa, dokler ne bo področje občine Ljubljana Vič-Rudnik v celoti oskrbovano s plinom:
1.  Vsa investicijska izgradnja v industrijskih conah VP3/3, VP 4, VP 6 ter obrtno-servisna cona VM 1 naj uporabljajo kot glavni vir toplotne energije lahko kurilno olje z vsemi predvidenimi varnostnimi in zaščitnimi ukrepi za čim manjše onesnaževanje zraka, projektno morajo investitorji zagotoviti dodatni vir ogreva-nja, to je ogrevanje s plinom.
2.  Za vse spremljajoče infrastrukturne objekte v stanovanjskih soseskah ali na ostalih površinah, za katere se po generalnem planu, predvidenem za izgradnjo, predvideva in predlaga upo-raba Iahkega kurilnega olja kot glavni vir toplotne energije, s tem da investitor zagotovi projektno dodatni vir, to je plin.
3.   Industrijska cona RP 2 ter industrijska cona Kozarje naj za glavni vir energije načrtuje in zgradi lokalno plinarno.
4.  Omenjena priporočila skupščine vseh treh zborov veljajo za čas, dokler TOZD Plinarna ne zagotovi normalne oskrbe s pli-nom.
Omenjena priporočila so potrebna, ker prihaja pri projektiranju in sami izgradnji industrijskih in spremljajočih objektov do resnih zastojev glede na to, da sanitarna inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb Ljubljana vztraja, da se mora vsak objekt obvezno oskrbo-vati s plinom, to pomeni, da glede na problematiko, ki je na-vedena, izhaja dejstvo, ki onemogoča nadaljnjo izgradnjo na ob-močju občine Ljubljana Vič-Rudnik.
Izvršni svet se zaveda, da omenjena priporočila ne vodijo k znani družbeni opredelitvi za izboljšanje varstva okolja, vendar opozarja na kritičnost v primeru zaustavitve vse investicijske iz-gradnje, ki je v tej informaciji našteta.
V Ljubljani, dne 22. marca 1979
Izvršni svet
30
I
 #### rpntšattjft
KRAJEVNA SKUPNOST TRNOVO:
VPRAŠANJE postavljeno na seji ZKS dne 26. 12. 1978:
Pred dvema letoma je bilo ugotovljeno s strani merodajnih or-ganov, da bo v Trnovem zgrajena trafo postaja. Glavna ovira za gradnjo je bil most čez Mali graben. Sedaj je ta zgrajen, v mostu je izvršena napeljava za kable, v programu pa ni zaslediti omenjene gradnje.
ODGOVOR:
Investitor Elektro Ljubljana ima v svojem programu na Viču \z-gradnjo dveh RTP, in sicer RTP Vič, ki je v gradnji na lokaciji ob Koprski ulici ter RTP Trnovo na lokaciji Rakove jelše. Slednja je vezana na pogoj izgradnje mostu čez Mali graben, katerega iz-gradnja je v zaključni fazi. Gradnja mostu vključuje tudi gradnjo elektro kolektorjev za potrebe bodoče RTP, ki bo zgrajena v na-slednjem srednjeročnem obdobju.
Komunalna skupnost občine
Ljubljana Vič-Rudnik:
Predsednik IO: SREČO ZORN, dipl. inž.
Kakor je znano, je trenutno področje Občinske skupščine Vič z vidika primarnega el. omrežja (110 oz. 35kV) močno deficitarno. Razpoložljiva transformacija 35/10 kV v obstoječi RTP Mirje znaša 16 MVA, medtem ko celotna obtežba področja znaša cca 37 MVA. Zato se trenutno primanjkljaj v transformaciji visoka napetost / srednja napetost krije iz RTP 110/10 kV Ljubljana-Center in RTP 110/10 kV Ljubljana-Šiška in se na področje prenaša po mreži 10 kV vodov.
Zaradi reševanja te problematike smo že v letu 1976 pristopiti k izdelavi investicijske dokumentacije za novo RTP 110/10kV na področju ObS Vič. V predhodni Študiji smo ugotovili, da je glede na perspektivni razvoj področja potrebno rezervirati dve, oziromatri lokacije za bodoče razdelilne postaje (Trnovo, Vič in Kozarje), s tem, da sla v ožji izbor za prvo etapo reševanja problematike prišli lokactji Trnovo (Na »Mesarici«) in Vič (ob Koprski oz. Gerbičevi ul.). Lokacija »Na Mesarici« je pogojevala izgradnjo mostu preko Malega grabna in je glede na geološki sestav tal (povžarica) grad-beno zelo zahtevna. V pogledu srednje napetostne mreže (kabli 10kV) pa je bila glede na predvideno rešitev razklopišča 10kV Privoz, zaradi rekonstrukcije Karlovškega mostu v I. fazi ugod-nejša kot lokacija ob Koprski ulici.
Definitivna rešitev rekonstrukcije Karlovškega mostu pa sedaj ne zahteva rušitev podrazdelilne postaje za 10kV omrežje »Privoz«. S tem je postala ugodnejša varianta, da se kot prva zgradi razdelilna postaja 110/10kV ob Koprski cesti, graditev druge postaje v Trnovem pa odloži do naslednje etape izgradnje primarnih (110 kV) objektov področja (okoli leta 1990).
Na podlagi izdelane in potrjene investicijske dokumentacije smo v letu 1978 pričeli z izgradnjo RTP110/10kV Ljubljana Vič ob Koprski cesti s kapaciteto 63.5MVA (2x31,4MVA), ki bo v nave-denem obdobju pokrivala celotne potrebe napajalnega področja.
Postaja bo dograjena predvidoma v 3. kvartalu tega leta. Izgra-jena kabelska kanalizacija v mostu preko Malega grabna bo slu-žila za polaganje kablov 10kV, ki bodo začasno priključeni na vrh v novi RTP Vič ter v končni fazi vzankani v drugi napajalni vir.
DES LJUBLJANA, n.sub.o.
ELEKTRO LJUBLJANA
SKUPNOST TOZD, n.sub.o.
J.JEVNIKAR, l.r., P.KOZINA, l.r.
KRAJEVNA SKUPNOST DOBROVA
VPRAŠANJE, postavljeno na seji ZKS dne 26. 12. 1978: Zakaj se je preložilo nadaljevanje gradnje tako nujne kanaliza-
cije na Dobrovi v letu 1979, čeprav je za to urejena vsa dokumen-
tacija in v večji meri zagotovljena finančna sredstva? Ali je morda odložena gradnja stanovanjske soseske nove Do-
brove ovira za nadaljevanje gradnje kanalizacije? Kdo bo nosil stroške zaradi povečanih cen odložene gradnje
kanalizacije?
ODGOVOR:
Posredujemo vam lahko samo podatke o izgradnji dela kanala »A« in »D« v Dobrovi, zainvesticijsko vrednost 1.500.000 din, ki je bila družbeno verificirana v planu za leto 1978 v juliju 1978.
IPK TOZD Kanalizacija je dobila potrdilo o zagotovljenih sred-stvihšele 15. 11. 1978.
Gradbeno dovoljenje je bilo izdano pri SOb Vič-Rudnik 28. 12. 1978, izvajalec pa ima v planu pričetek gradnje za to investicijo v mesecu februarju 1979, kar je zaradi vremenskih razmer prej tudi
nemogoče.
IPK LJUBLJANA, n.sol.o.
TOZD Kanalizacija n.sol.o.
Ljubljana, Ambrožev trg 7
V.d. direktor:
ZEVNIKTOMO, l.r.
KRAJEVNA SKUPNOST HORJUL
VPRAŠANJE, postavljeno na seji ZKS, dne 21. 11. 1978
Na področju KS Horjul je bil za kanalizacijo odvajan samopri-spevek. Predlagamo, da dobimo na vpogled razmerje med pri-spevki krajanov in širše družbe za kanalizacijo v podobnih KS kot je naša.
ODGOVOR:
Glede izgradnje I. faze kanalizacije v naselju Horjul imamo po-datke in sicer: je bil sklenjen samoupravni sporazum o združeva-nju sredstev za izgradnjo I. faze kanalizacije dne 12. 5. 76 št. 14/76. Razmerje prispevka je bilo dogovorjeno tako, da KS krije 2/3 investicijske vrednosti, Kanalizacija pa 1/3. Po končanih delih se je to razmerje spremenilo in sicer je KS prispevala 48 %, Kana-lizacija pa 52% investicijskih sredstev. Obračunske situacije so na vpogled v našem arhivu, v računovodstvu pa vam lahko posre-dujejo višino in dalum nakazila sredstev KS Horjul.
Na območju SOb Vič-Rudnik so bili slični aranžmaji še:
—  s KS škofljica za izgradnjo kanala »O« in črpališča v avgustu 1976. Realizirana je samo izgradnja kanala »O«, za kar je KS pri-spevala 172.433,00 din, Kanalizacija pa 519.650,00 din. KSseje tedaj obvezovala, da bo krila stroške izgradnje črpališča sama, ko bo možno pričeti graditi.
—  KS Kamnik — Podpeč — Preserje je sklenila v oktobru 1977 Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za zgraditev ČN II. in kanala »A« s kanalizacijo. Prispevek s KS je bil dogovorjen v višini 2/3 invest. vsote, Kanalizacija pa 1/3. Iz tega samouprav-nega sporazuma KS še ni poravnala svojih obveznosti. — Dela so še v teku.
—  KS Vnanje Gorice — Notranje Gorice je sklenila septembra 1977 Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgrad-njo kanalizacije v naselju Vnanje — Notranje Gorice s kom. podj. Kanalizacija. Prispevek KS je 2/3 invest. sredstev, Kanalizacije pa 1/3. — Investicija je v teku.
—  V pripravi sta bila tudi Samoupravna sporazuma o združe-vanju sredstev za izgradnjo kanalizacije v naselju Polhov Gradec
31
in Dobrova. Do realizacije le teh pa ni prišlo, ker KS niso uspele zbrati dogovorjenih sredstev in pa tudi zato, ker se je v letu 1978 spremenil način financiranja, kar pa je znano ludi vam.
IPK LJUBLJANA, n.sol.o.
TOZD Kanalizacija, n.sol.o.
Ljubljana, Ambrožev trg 7
V.d. direktor: ZEVNIK TOMO, l.r.
1.   Delegacija Krajevne skupnosti Malči Belič:
VPRAŠANJE: (7. seja ZKS, 21. 11. 78). Med novo zgrajeno Gorjančevo ulico in Žirovnikovo ulico na zahodu VS-4 je ob Malem grabnu ohranjena skupina hrastov, pravzaprav hrastov gozdiček ki sedaj služi kot odlagališče in smetišče. Zanima nas, ali bi bilo mogoče na tem mestu urediti čuvano otroško igrišče in ali je v ne-posredni bližini možno predvideti lokacijo za VVZ?
OOGOVOR: Po obstoječem urbanističnem programu in načrtu mesta Ljubljane (GUP) je navedeno območje v nezazidljivih povr-šinah za avtoceste, primarni in sekundarni cestni sistem.
Iz sedaj znane dokumentacije za izgradnjo mestne obvozne av-toceste in njenega priključka (Vič) na Tržaško cesto na obravna-vanem območju in glede na predvideno gradnjo servisov »Crvena zastava« ob objektih servisa »Slovenija avto«, je mogoče sklepati, da bo možno, v delu tega območja zgraditi lokaciji ustrezno otro-ško igrišče, dočim je lokacija VVZ določena s sprejetim zazidalnim načrtom v centru nizke zazidave južno od Tomažičeve ulice — ob novi šoli.
2.   Delegacija Krajevne skupnosti Horjul:
VPRAŠANJE: (7. seja ZKS, 21.11. 78). Kakšno je sedanje sta-lišče do izvajanja odloka o plačilu 10% komunalnega prispevka, odkar je omenjeni odlok razveljavljen?
ODGOVOR: Delegacija je pri postavitvi tega vprašanja imela prav gotovo v mislih »Navodilo o minimalnih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni pred izdajo gradbenih dovoljenj, glede plačila komunal-nega prispevka za gradnjo komunalnih objektov in naprav v nase-Ijih, kijih urejajoKrajevneskupnosti«, kigaje izdal tukajšnji izvršni svet na podlagi pooblastila v 7. členu Odloka o urejanju in oddaja-nju stavbnih zemljišč na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 9/70 in 8/76) in ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 6/78 z dne 24. 3. 1978 in v Naši komuni dne 28. 3. 1978.
V zvezi s postavljenim vprašanjem moramo opozoriti, da se z navedenim navodilom ni vzpostavljal nov sistem, temveč le dolo-čali minimalni pogoji za primer, če se krajevne skupnosti ne rav-najo v skladu s sistemom, ki je bil uveljavljen z dvema odlokoma občinske skupščine in sicer z odlokom o komunalnih objektih in napravah krajevnega pomena in z odlokom o urejanju in oddaja-nju stavbnega zemljišča na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik (oba v Uradnem listu SRS št. 9/70).
S tema dvema odlokoma so krajevne skupnosti zunaj ureditve-nega območja mesta Ljubljane (naselja Ljubljana) zadolžene, da se skladno s stanovanjsko in drugo gradnjo v nasefju gradijo tudi komunalni objekti in naprave. V ta namen morajo krajevne skup-nosti izdelovati večlelne in letne programe gradnje komunalnih objektov in naprav, o čemer morajo enkrat letno poročati tudi ob-činski skupščini.
Te obveznosti, kot je znano, Krajevne skupnosti doslej niso iz-polnjevale v celoti.
Oba navedena odloka še veljata in sta v skladu tudi z določili no-vega Zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77) saj Zakon povzema sistem, ki je vzpo-stavljen z našima odlokoma, in ki pri usklajevanju z zakonom ne bosta doživela bistvenih sprememb (glej 8. člen zakona).
Namen teh navodil je bil, da se zagotovi vsaj delno izvajanje obeh občinskih odlokov.
Ker je bil namen navodila dosežen (večina krajevnih skupnosti je začelo dosledneje izvajati navedena občinska odloka) in ker so obstajali pomisleki o tem, ali je izvršni svet pristojen za izdajo takš-nega navodila, je izvršni svet konec preteklega leta navodilo uma-knil.
S tem pa seveda ni prenehala obveznost prizadetih Krajevnih skupnosti, da dosledno izpolnjujejo odloke občinske skupščine v celoti.
3.   Delegacija Krajevne skupnosti Škofljica:
VPRAŠANJE: (7. seja ZKS, 21.11.78). V kakšni fazi je razlasti-tveni postopek za zemljišče za osnovno šolo Škofljica?
ODGOVOR: Pripravljen je predlog Odloka o spremembi odloka o dopolnitvi odloka o urbanističnem programu mesta Ljubljana za lokacijo objektov osnovne šole in vzgojnovarstvene organizacije s pripadajočimi igrišči v območju VS-2457 Škofljica, katerega spre-jem je predviden na seji zborov SML dne 1- 3. 1979.
S sprejemom tega odloka bo ugotovljen splošni interes kot pod-laga za izdajo odločbe za razlastitev. Takoj po uveljavitvi tega od-loka lahko razlastitveni upravičenec, to je investitor za gradnjo osnovne šole (Skupnost za izvedbo programa izgradnje objektov družb^nega standarda na območju Ijubljanskih občin, Ljubljana — II. samoprispevek), zahteva pri premoženjsko-pravnem organu izdajo odločb o razlastitvi.
4.   Delegacija Krajevne skupnosti Vnanje Gorice:
VPRAŠANJE: (10. sejaZKS, 23.1. 79). Zanimanas, ali je pred-videna razširitev zazidalnih otokov v Vnanjih Goricah v smislu predlogov iz leta 1976? Kdaj lahko pričakujemo nov zazidalni načrt?
ODGOVOR: Predlog Krajevne skupnosti Vnanje Gorice za raz-širitev zazidljivih površin je bil vključen v nalogo podrobni urbani-stični (regulacijski) načrt širšega mestnega območja občine, ki se je začel izdelovati že v letu 1975.
Prve spremembe prvotnih zamisli projektanta so nastale z ana-lizo kmetijskih zemljišč, zaradi izdelave kmetijskega prostorskega plana, nadaljnje spremembe pa bo zahtevala izgradnja športnega letališča Brezovica na barju na meji z občino Vrhnika glede na varnostne omejitve po predpisih o zračni plovbi in na predpise o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju.
Takoj ko bo določena ožja lokacija letaliških objektov z dolet-no-odletno ravnino, predhodno ravnino, horizontalno in konusno ravnino, ter krogi letenja (kar je predvideno še v tem letu), bo možno dokončati načrte o urbanistični ureditvi Vnanjih Goric.
5.   Delegacija Krajevne skupnosti Krim-Rudnik: VPRAŠANJE: (8. seja ZKS, 5. 12. 78). Kdaj bodo ustrezni
upravni organi sprožili postopek rezervacije oziroma izvzema zemljišč za bodoči center vodnih športov v Ljubljani?
ODGOVOR: Že sedaj veljavni Generalni plan urbanističnega razvoja Ljubljane (GUP) iz leta 1966 predvideva ob Ljubljanici večje urejene rekreacijske površine. S predlogi za spremembe GUP, ki smojih konec preteklega letaposredovaliSMLvsprejem, so ravno tako predvidene ob Ljubljanici večje urejene rekreacijske površine, namenjene seveda tudi predvidenem centru vodnih športov.
6.   Ivan Kurent, delegat DPZ:
VPRAŠANJE: (5. seja DPZ, 21. 11. 1978). Hoja — TOZD Te-sarstvo stoji na predelu, kjer razširitev obrata, po sedanji urbani-stični dokumentaciji — generalnem planu, ni bila možna. Zato po-stavljam vprašanje, ali je možna razširitev in razvoj obstoječega TOZD Tesarstvo oz. ali je predvidena sprememba namembnosti tamkajšnjega zemljišča.
TOZD Tesarstvo bi pristopilo k večji investiciji in k posodobitvi svoje dejavnosti, vendar si zaradi nejasnosti ne upa pristopiti k večjim vlaganjem, ob sedanjem obsegu dejavnosti pa delavci TOZD ne vidijo perspektive.
ODGOVOR: Poslovni prostori TOZD Tesarstvo stoje po gene-ralnem urbanističnem planu dejansko v območju večjih rekreacij-skih površin in zato ni smotrno povečevanje dejavnosti natej loka-ciji.
Investicijsko vzdrževanje obstoječih objektov je možno, nadalj-nji razvoj TOZD Tesarstvo pa bi kazalo razvijati na drugi ustrezni
lokaciji.                                                                                  .
Nacelnik:
JOŽE LEKŠAN
32