5Z. Steimn.
I fclrtllni, i poiricljik. 5 nra 1917
L teto.
^n&i^^-P/    J^^^^^^^S   ^RS^^F        B2^R      j^^fl^^^^l    ^^^^1   ^^1     ^^^^^^^F   ^i^i^H^^i^H   ■^■^■B                  Ha^^B  ^bB   b^b^H^b^bbB ssctMbI ^££2    ^HBslf^v'     IBBnBuiv    laBi
.Slovenski Narod- T*lfa p* po6tt:
a Avvtro-Ogrsko:
ćelo Icto skupaj naprej      .    K  28 —
pol leta       „         »,     .   .     •   14*—
četrt leta     „         m     •   .     ,    7 —
tu mesec    »        »     •   •     •    2-50
za NemGjo:
ćelo leto naprej   .    .   .   .   K 33*—
za Ameriko hi vse druge deieie :
ćelo leto naprej    ....    K 38,—
Vprašanjem glede Inseratov se n$j priloži za odgovor dopisnica ali znamka. OpravnUtro (spodaj, dvorile levo). fiaaliova alica 4t 5, teftaioa ftt 85.
Utaja vsak tea sy«o*r !■■■—II a*4*t{« bb praulke.
lasera«   se  račun«jo   po  porablj?ncni   prostora   Ui   sicer:   I   mm   visok,  ter
63 mm širok prostor:   enkrat   po 8 viri,  d**krat po 7   vtn.,   trikrat   po 6   v.
Poslano  (enak  prostor)   16   vin.,   parte  in   zahvale  (enak   prostor)   10 viti.
Pri veČjih inseretjah po dogovoru.
Na pismena naračiU brez istodobne nw»!atvre naroćnlne se ne ozira. „Sarodaa tfekar**" tetotoa št. 83.
UpravniStvu naj se po«ilja;o n.irf>*aine, rekla nacije, inser*ti i. i d., to je administrativne stvari.
ćelo leto naprej    .   -   .    .    K 2 V4D pol leta       ;,       .....13-20
.Slovenski Narod" velja ▼ Izubijani dostavljen na dom ali če se hodi poni t
četrt leta      „        .   •    .   .     .    6*50 na mesec     „       .    .   •    .    ,   2*2C
^    Posamoina stavilka relja 10 vinarjav.               .
Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsi se ne vračajo. Ure ln 14170: Saatlova »lica st 9 (v pri ti i ćj u I evo,) te lolo« št. 94.
UJE lij0Si) U POIDIIUI
Dunai,   3. marca.   (Kor.   urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO   BOHSCE.
Včeraj naznanjeno podjetje &rl-Šaiočih čet ob Naraiovki je prinerlo 3 ruske oficirje, 226 mož in 7 strojnih pušk. Pri Vorončimi v VoHniJ! započet? jtednaki SL'nek je privedcl naše oddeike na 2\t km frontni širini I1 /2 km K!obo!r> v scvražne pozicije in Hm nućH priliko za učinkovito un'i-čujoče čelo; ko ?o to konČ5-i. so fs vrnili s 122 Vj€tn«ki in 4 strolnuui p:n škanif.
ITALffANSKO   BĐJIŠĆE.
V Sasanskem odseku je vzdrže-va'a italljafiska artiljerija na posa-ineznih krsjih od časa do časa živs-hefi ogenj. Sovražcn odde'ek, ki je pred! ral pri Scure Ale (ob potok« Majo), je bi' takci zopet petisnjen v svo.^o pozicijo. Zanadno Aste<»a ie prekor2či*a jedna tirolska črnovoini-žka patrul-a penoči setesko Asso, zs-larišrtla nek! i talijanski rarek zapadno C?!!OTe, porazili posadio in pri-vrAteln od tesa pohoda nekaj vjet-nikov.
JUOOVZHODNO   BOJIŠCE. Ničesar poročatl.
Narr^cstnik naćcinika generalne^a š^aba vi Hofer, hnl.
Durt3j, 4. marca. (Kor. urad.) Lradno se razelaša:
VZKODNO  BOJIŠCE.
Pri iznova »laraščajoćem mrazu malo bojiie^a de!ovssi.*a.
IT.\L!JANSKO   BOJIŠČf:.
Včeraj zvečer 50 razdejaii od-clclki fTCšpcIks št. ZA in c. Ur. domehr. pe^poika st. 20 sapo in najsprednje sovrsžnc jx>zicije pri Gornji VrtojM ter pripslieii razaf 47 vjetlh in 2 strojni pi»šf;i. Naša artHicriJa je uničlla skladioče munlc'k? pri Podsab^-'-lna.
JUGOV7HODNO BOJIŠĆE,
Nelzpremenjeno.
Namc^tnik načelnika gerteralnega štaba pl. Hofer, fml.
Berofin,   3. marca.   (Kor. urad.) VVolffov r.rad poroča: Veliki glavni stan.
ZAPADNO BOJISCE. Pred dnevom so ooslCL*$t!i močni an^l-:š!ci izvldni odde!ks pri fiuilcchn in Lievinu, v veeemih urah na drugih toč!;ah fronte v Artoisa manjše čete vdretl v naše »ari-e: novsod smo
jih zavrnili. Na obeh bregovih Ancrc so se zepet vršili silni infanterijshf boji. v katerln je irsrut>:l sovrc/iik po!ec krvaviti izgub 60 vjetih m 8 stroj:»ih pjišk.
Od Aisni fn v Champagni so 5C ponesreč'Ii sunKi Francozov proti ne-kat^rlis našim jarkom.
VZHODNO   BOJI^CE.
Armadna   fronta    gencral-
feldmaršala     princa    Lco-
polda   Bavarskcga.
Med Hukstom in Nara§klm ieze-rofn *er ob Stohodu je bii artiijerijski ozcn'i ilvahnejšS kaljor preJŠnje dni. Pri Voronczynu (zapadno od Lu-ckz) sd vdrle Čete v naskoku v širini 2lU km nekako 1500 m glohoko v nisko pojlrilo. rr?idejale kritla ter se vrvMe c 122 vjeUmi in 4 strojnim! pu-skaroi. Pri šunku vzhodno od Nara-iovl e <e je število vjetih zvi^a!o na tri Č3«tnike. 226 mož, pSen na 7 strojnih pttšk.
Na fronti generalobersfa nadvojvode Jožefa ?n pri arm3(*ii skupini gencralieldmaršnla v. J\fL?tCkense-na Je orialo belno deiovanje pri traj-nen *r*žzv?u malo.
MAKEDONSKO BOJlSCE. Nofcenih pomembnh   dosodkoT.
Prvi generalni kvartirni mojster
v. L u d e n d o r i f.
*             •
E?To\ln9 4. rrarca. (Kor. ur.) \Yoiifov urad poroca:
Veliki glavni stan.
ZAPADNO    BO.TI^CE.
Me^leno vretne »e držalo skoz In s:;oz bo?_no delovanje v zmernih tncjs!:. Na ve£ točkah so hila lastna podvzetja u?pe?na. Pri CM!!yju nred Sornmo in Avro smo vjeli !8 Anjerie-ževf ob cesti Etain-Vrerdun nad sto Francozov, na obeh siraneh reke P^i'cr (Gornja Alzac*}a) pa 37 Francozov.
VZHODNO   BO.HSCE. Nosnih pomem^nili bojnih člnov, mraz še vedno hud.
^AK^DONSKO ROITSCE. Položaj neizpremenlen.
Prvi generalni kvartirni mojster p. Ludendorff.
Nenslia pečemo porobilo.
Berolin, 4. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroća 4. marca zvečer.
X jutranjih urah živahno bojno delovanje sever-noodSomme in na vzhod-nem bregu Mose. Stevilni bojivzraku. Na vzhodu in v Makedoniji ničesar bi-s t v e g a.
Jasne slike si iz poročil, ki pri-hajajo iz Amerike, še vedno ni mo-goče u stvari ti. Vendar je gotovo to, da se W ilsonov vplfv vedno bolj utr-jrje in da se bliža loiza svojemu vrhuncu.
Wilson je storif brez vsakega dvoma za svojo osebo in za one. ki zr.^ovarjajo vojno, zeio spretno politično potezo, da ni sam odločil, da se morajo arneriške trgovske ladje oborožiti, dasiravno je imel do tega koraka priznano pravico. Oborože-ru'e trgovskih ladij je namreč smatrat! žc za sovračen korak proti centralnim državam, ker vsebuje pri-krito sedbo o podmorskih čolnih, da jih smatra tuđi Amerika za nepostav-no orožje, za pirate, če tuđi se vrši oboroževanje le »z namenom obram-be«. Wilson ni hotel nositi sam po-sledic tega oboroženia, ki ne morejo izostati, zato se je obrnil do zbornice reprezentantov in dosege!, da je velika večina zbornice stopila na njegovo stran. Ker pa je storila repre-zentantska zbornica že ta korak, je jasno, da bo morala v bodoče storiti tuđi vse one korake, ki se bodo pokazali za potrebne vsled tega prvega koraka.
Pri?e! 5c s!u£~i »Laconije« in VViison bi bi! lahko uporabil ta slučaj kot pretvezo za naooved vojne. Toda tuđi te?a ni storil, ker je hotel pokazati svojo miro^jubnost in ker poskusni Tadjf »Orleans-r in ^Roche-ster« še ništa bili dospeli v Bordeaux. Scdaj sta dosneli ti dve ladji na Franco^ki in Amerika gotovo ne bo zamtidila priHke Anjarllfi in Francoski na ljubo proglasiti, da netnska blokada ni efektivna in da se zato na njo ni treba ozirati. Shtčaji, kakor »La-conija«. bod-o slu/ili sedaj samo v to9 da bodo pripravljali nadaljno pot do nanovedi vojne, do katere bo Wil-«;on kori^res po svoji metodi, da mn V»o nanrti? od1r>citve v r>o"lrobnosti. Vakor jih žeH sam. pola^oma prisflil. Prvi sncnnd med k?.Vo oboroženo ladto in ne"*^v?m podmorskim Čol-nom, bo Inbko ?x>vrod za napoved vnine, bodisi z nemške, bodisi z američke strani.
Toda W!lson je šel še korak delj ter »ob pravem Času« odkril komplot Nemčije in Mehike. V interesu Zedinjenih drlav bi bili, da ne bi bile opozorile svoje so^sde Mehike. da so jim rnani njeni nacrti. Toda VViison je vedfl da mora napraviti odkritje noskuSene zveze rr.ed Nem-čijo in MehiVo in ^komnlot« proti Integriteti Zedinjenih držav na američko javnost globok vtisk ter kongresu izsiliti vsa zaželjena   poobiastila.
zato je upv^rabil tuđi to sredstvo, da ' je dobi! kongres na svojo stran.
Tako prihaja Wilson korak za korakom bližje svojemu cilju, ki se glasi: Vojna.
Zenera, 3. marca. »Agence Ha-vas* poroča, da je prišlo na newyor-ški borzi do velikega gibanja, ker smatrajo, da je neposredno priČako-vati izbruha vojne.
Washingtoa, 2. marca. (Kor. u.) Reuter. Senat je sprejel kreditno predlogo za 835 milijonov dolarjev, ki obsega med drugim 115 milijonov za predsednika za pospešitev grad-bene^a programa in 35 milijonov za pomnožitev podmorskih čolnov. S e-nat je odobril soglasno, da se crta klavzula, glasom katere morajo Zedinjene države svoje mednarodne spore resiti potom rarso-d i š č.
New York, 3. marca. (Kor. ur.) V debati o zakonu glede oboroženja trgovskih ladij v senatu ni prišlo do nasprotja strank glede sodbe o med-narodni krizi. Tuđi najbolj izraziti prijatelji miru so se izjavili pripravljene slediti Wilsonu v politiki oboroženja.
Washtnuton, 3. marca. (Kor. n.) Voditeljem senata je bilo po naroČilu predsednika Wilsona sporočeno, da predsednik za enkrat v vprašanju vojne t Nemcijo ne bo storil ničesar, predno ne bo kongres sklican k posebni seji.
Washington, 3. marcau (Kor. n.) Reuter. V senatu je predlagal pred-sednik komisije za zunanje zadeve Stone, v Čegar domači đeželi Misso-uriju je nastanjenih mnogo Nemcev, amendement proti oberoženju trgov-sk*!h ladij ter se je izreke! proti temu, da bi se predsednik pooblastil rabiti druga sredstva, češ da bi mogel po-tem predsednik uporabljati vojne \adic. da prežene nemške podmorske čolne s trgovskih potov, kar bi bil že vojni čin. Govornik je izjavfl. da mora kongres, če boce vojno, to izreci, ne pa žvaliti odgovornost la predsednika. Slišal je. da so mornariSKi fzvedenci za to. da se za Tov na podmorske čolne doć^e trgovsklm Iad-jam podmorski čolni. ki naj se upora M^jo v z?Tirtem okolišu za izvid-
Obtrožfnjc cmerHklh parnikov.
Zeneva, »3. marca. iz \\ashing-tona poročajo: Pred glasovanjem o predlogu Flood, sprejetem s 403 glasovi proti 13 glasovom, se je vršila živahna debata. Flood je utemeljeval svoj predlog, da morajo teginlti v vprašanju prostosti pomorskega prometa anieriških državljanov vse razlike, nakar se je republikanski posla-rec Campbell izrekel proti pooblasti-lom Wilsonu. Odgovarial je republi-
kance Lenroot, ki je zahteval jasen izraz volje, da hočejo Zedinjene države smatrati vsako protipostavno dcjaTije kake vi ade za izziyanje. V istem zmislu je govoril republikanski vodja Man; Konec bo našega potrp-ljenja, če bodo naše ladje napadene. Potem mora vlada braniti naše pravice.
NEMŠKO - MEIUKANSKA POGA-JAf^TA.
New York, 3. marca. Neinška ponudba Mehiki je bila že v rok ah ameriške vlade, ko ie Wilson prfr-trga^ odnosaje z Nemčijo.
Haas, 3. mar ja. >Daily T\-us-graph« trdi. da je neki ameriški tajni agent konfisciral pismo veleposlanika grrofa Bernstorffa nemskemu poslaniku v Mehiki in dn se je to zgodilo na ameriSkih tleh. Predsediiik Wilson je izjavil, da note sedaj nima v rokali, da pa ne da nadalnjih pojas-
nil, ker to ni v interesu dežele.
, - —-^——~
Pooštren? podmoFsSa vojna.
POTOPLJENE  LADJE.
Berolin, 3. marca. (Kor. wrad.) Wolflov urad poroča:
Zopet so potopili naši podmorski čolni 21 parnikov, 10 jadrnic in 16 ri-biških ladij s skupaj 91.000 tonami. Sef admiralskeea štaba mornarniee.
Đerolin, 2. marca, (Kor. urad.) V/olffov urad poroča:
Dva podmorska čofna, ki sta se zopet vrnila. sta potopila 15 parnikov in 7 jadrnic s skupaj 64.500 tonami.
Neki naš podmorski čoln je zadel pred južno obalo Irske kot past za podmorske čolne urejen parnik s šti-rimi dobro zakritimi topovi na stra-neh, ki je porabljal svoje čolne v to, da so metali vodne bombe proti pod-morskemu čolnu. Ko se je podmorski čoln dvignil nad morje se je podmorski čoln od 3. popoldne do mraka bo-ril v artiljerijskem boju proti pasti za podmorske čolne in proti došlemu lovcu tipa »Foxglobe« pri čemer je najmanj trikrat zadcl lovca.
S potopitvijo teli ladij je bilo unt-čenih med drugim: 8800 ton granat, 3300 ton žita, 3000 ton lanenega se-mena, kakih 15 toii prernoga, 2500 ton vojnega materijala 3500 ton blaga v zabojih, 4300 ton sena, 1200 ton že-lezne rude in 1800 ton oreškov. Sef generalnega štaba mornarnice.
Beroiin, o. marca. »Tageblatt« poroča iz Berna: »Laconia« je bila torpedirana v temi po večerji. Dame so bile š!e v kabine, nekaj gospodov je bilo šc v salonu. Morje je bilo po-poinoina iiiirno, ko je bil čutiti ob cr«-četrt na 10. strašen sunek. Nikdo ni bil s poveljniškcga mostiča opaziltorpeda. Kljub temu ni prišel udarec n*-
LISTEK.
Nesrečni album.
Manica  Koman,
(Dalje.)
Zamislil se je in se skoro prestraši! lastnih misli.
>Aii, norost! Kaj vendar budalim .. . Naj poskušajo drugi ki so Se prosti. Jaz imam Minko in — amen!«
Toda pekienski izkuSnJavcc, »ki hodi ekrog kakor rjoveč lev,« je to pot prav natihoma ovil Jankota s svojim repom, ter mu zapeijivo se-petal v uho:
»Ako si pameten, poskusi!. Mi-pio tebe se pelja zlat voz. Ti si mlad in čvrst, porabi ugo<lno priliko in skoči vanjf da ti ne oddrči dalje. Minka ima le?o premoženje, to je vse res. Ali kaj je njenih dvajset ti-soč v piimcri s sto tl*oč. In čc ima sto tisoč, ima gotovo  šc k«l   arugih
pritiklin. ki pripomorejo, da ]e življenje se lepše in udobnejše. Morda poseduje kako posestvo ali ćelo zra-ščino . . . Vse mogoče. Minka ima nekaj prav lepih lastnosti da. izključ-no pa ni, da ima ona še lepše. In če se to zgodi, no, Minka te bo pozibila kaj hitro. Snubačev bo imela dovolj in prav lahko bo izBirala po svoji volji. Sicer se pa do sedaj ni dogodilo med vama prav ničesar, kar bi ti na-lagalo sveto dolžnost, vzeti Minko za ženo. Ako pa se vsc skupaj izjalovi — nič za to. Ćela zadeva ostane strogo tajna, v najslabšem slučaju dobi? ti svojo sliko nazaj in stvar je v kraju!«
Jankotu se ni dalo več mimo se-det!. Poklical je natakarja, plačal račun in ves zaripljen v obraz, zapustil kavarno.
Ko je §el Janko drugo jutro v urad, je mimogrede stopil na pošto. Platno, kakor človek ki ima slabo vest, se je ozrl po Ijudeh, nato pa urno vrgel v nabiralnik Jrobno pl-aemce.
O Janko, da bi tega ne bil storil nikdar. ..!
Dež je škropil na zemljo polago-ma. toda neprestano že ves teden. Mrzla in pusta burja se je oglašala većino pcčostcje in vsa narava je tož-no oznanjala, da je prikimala v deže-lo dolgoč3sna jesen.
Zagar se je tiščal pri veliki, dobro zakurjeni peči in godrnjal sam s seboi:
»To buraronsko vreme, da ga ni konec. 5em že kar vcdel, da ne bo mini, dokier ne dobim zopet tega spaka v nrjge. Hm, km. kaj naj napravim? Danes nisem za nikamor in vendar bi moral v mesto. Vino mi stoji že dva dni na kolodvoru, bil bi skrajni čas, da ga vsaj jutri spravimo domov. Pa kako? Saj si ne upam. Trganje v nogah, to je nevarna reč, zlasti v tem pasjem vremenu. Fant je pri vojakih, Minka že tuđi ne more biti povsod, hlapcem pa ne za-upam niti živine, niti blaga. Mm, hm.«
V sobo je stopi1 a Minka, nesoč polu plađenj umitih kozarv^v. ViUcs;
očeta slabe volje, je bila takoj pri njem in ga vprašala sočutno:
»Očka, kaj pa noge? Ali ras še trga? Pa danes je že nekoliko boljše, ali ne?*
»Figo je boljše! Dokier bo tako-le cigansko vreme, še misliti ni, da bi se iznebil tega spaka.«
»To je res prava nadloga za vas, očka. Ampak to deževje mora pre-jenjati že danes, ali pa vsaj jutri. Ravno zdaj sem gledala na barome-ter, pa se je preecj dvignil.«
»No, čas bi že bil. Sicer moram reci, da danes ni slabeje kot je bilo včeraj. Skoro bi rekel, da se nekoliko bolje počutim. Če »e razvedri, bom v par dneh dober. Ampak nekaj druge-ga me skrbi, ti dekle. Jutri je zadnji čas, da spravimo vino z mestnega kolodvora. Hlapce ne upam spustiti same. Moral bom z njimi., pa se prav res bojim, da se bom prehladil na-novo^t
»Bog varuj očka! Vi ne smete nikamor 1 Vino bo jutri brez vas do-
ma, bodite brez skrbi! Namesto vas, pojdem s hlapci jaz!«
Zagar je zadovoljno pogledal svojo hčer.
»Vidiš Minka, saj sem mislil na-te, ampak časa imaš malo, to je.«
»Bežite no, eno popoldne pa že lahko izostanem, vsled tega se se ne bo podrla hiša.«
Drugi dan se je Minka odpeljata s hlapci v mesto in vrlo namestovala očeta. Hlapci so kaj pridno izvažali vino domov.
Preden so »e hlapci vnovič vrn!--H, je imela Minka v me$tu Časa dovolj in tedaj se je spomnila na svojo, pred nekaj dnevi odposlano »ženitno ponudbo«. V duhu je izračunala da so pretekli ravno štirje dnevi od tedaj, kar je bila ponudba objavljena. V začetku je sklenila, da počaka štirinajst dni in potem še le dvigne priporočfla svojih čestilcev. Danes pa, ko je slučajno v mestu in ima dorolj časa, \>[ šla prav lahko do glavne po§t« lb dvijrnila, kar se je nabralo do s#daj, Kar še priđe, Usto vzame prihodnjič*
6* ran 2.
,"t».Ar.i^M i* AK hj'% une 5   marca   1^17.
52. St v,
pričakovano, ker je bil kapitan odre-dil dan za dnevom za moštvo in pot-nikc reŠilne vaje. Tuđi ni prišlo do panike. Rešilna dela so se tako} privela. Od 13 rešilnih čoinov se je pre-vmil en sam. čez četrt ure je izstre-lil podmorski čoln, ki Je ostal še ved-no neviđen, drugi torpedo, ki je zadel jadjo na visini strojnice. Stroji so se ustavili, toda sele čez pol ure se je ^Laconia« popolnoma potopila. Kapitan, telegrafist in prvi častnik so ostali na svojih mestih ter zapustili zadnji ladjo in splavali k rešilnim čolnom. Takrat sele se je pokazal podmorski čoln ter priplul do nekega čolna, v katerem so bile Ženske, iz-većine iz drugega razreda. Poveljnik je izpraieval potnike, vprašal za ime in nastop kapitana in za tovor ladje. Z besedami »Lahko nočl« se je poveljnik poslovil in podmorski čoln ie Izginil.
Rotterdam, 3. marca. Potopljene so bile tele ladje: [talijanski parnik >Cromerna« (3132 ton), italijanska jadrnica »Assunta 5« (101 tono), niska ladja »Mory« (178 ton), jadrnica »Maria Adnana«, ter angleski parrrk Wattsfield« (2012 ton) in barka »Oal-goim - Castle« (1596 ton). Od te zadnje ladje pogrešajo en rešiln! čoln, na katerem sta bila tuđi dva Amerikanca. Nadalje so bili potopljeni. Ansrle-ška parn*ka »Bumbv« (2665 ton) in »Tritonia« (4445 ton), franeoska par-nika »Cacioue,« (2917 ton) in »K!e-ber« (277 ton) ter grški pamik »Vik-toria« (138S ton).
Christianifa« 3. marca. (Kor. u.) Jadrnica ^Sabeffe« iz Drammcna (1497 ton) \c bila 1. marca od nem-škega podrecrskega čolna potopljena.
Poćledice poo^^reie pedraorske
vojne.
Koterd^m, 3. marca. Lord Per-by je izjavil v govoru v Ola*srowu 26. februvarja. da se mora Anglija, če hoče dobiti vojno, utesniti v svoji do-sedarni porabi živil za 30^.
Ženeva, S. rrarca. Franccsko tninistrstvo je skienMo vpeljati ra^en kart za kruh tuđi karte 73 mleko. Kruha bo dobiti 500 g na dan.
Spanske 1ađ?e za entento.
Madrid, 3. marca. (Kor. urad.) Glede nameravane predaje dela tr-govskega brodovja v Bilbavu Angli-ji poroča »Corresnondencia Militar*. da je vlada sklenila dovoliti pod go-tovimi pogoji prodajo ladij pod 3000 ton.
Položaj na bojiščih.
Iz vojaškega razmotri van ja:
Na zapadni fronti so se razvili iz sovražnikovega prizadevanja, da bi se vstalil v pozicijah, katere so Nem-ci izpraznili. in si tam vse vredil po svoje, manjši boji, ki so se izvršili za sovrainika z velikim! izgubami. Med morjem in Arrasom so Angleži na-daljevali svoje poizvedovalne šunke.
Na vzhodu se pripravlja na itemški fronti med Rigo in jezeri jugozapadno Dvinska nov ruski napad. ki najbrže hoče zopet osvojiti pred irostiščem pri Rigi pred kratkim izgubljene pozicije in morda ima pred ocrni tuđi nadaljni cilj, da bi predrl proti Mi tavi.
V Galiciji so prinesle naSe juri-šajoče čete dragocene podatke o grupaciji sovražnikovih si!, ki tukaj Ie ni končal svoje priprave za spo-jnladno kampanjo in ima sprednje crte precej slabo zasedene. MI poznamo to metodo iz dni pred Brusl-!ovo ofenzivo in vemo, da je rusko 'vodstvo za fronto in na etapnih pro-»torih zbralo znatne sile, da jih tam prav temeljito vežba za bodoči napad.
Ob seretskičrti ntesnjuje velik mraz bojno delovanje na spo-pade med patruljami in artiljerijsko streljanje.
Berofin, 3. marca. (Kor. urad.) NVolffov urad poroča- Ob cesti V a 1 e p u t n i se je izmučil ruski so-vražnik z nadaljnimi poskusi, da bi zopet osvojil dne 27. februvarja iz-STubljene pozicije. Južno ceste «e napad kar ni mogel razviti. Nemški zaporni in unfčevalni ogenj je učinko-val izborno na ruske jarke, prenanol-njene z furišajočimi kolonaml. Kjer so pridrli neznatni deli na juriš, Jih Je posrnal ljuti artiljerijski ogeni takoj v jajke. Severno ceste $0 se zagnali Rusi petkrat v nove nemške policije, pa so se ustavili pred oviratni v bes-nem ognju iz topov In strojnih pusk. Mso ra se dali oplaš'ti s svojlmf te-žk'mf krvavimi izgubami. marveč so v svoji znani brezobzim! napadainl tnkt;ki popotdne ro lako silni artHJe-rijski pripravi prfčeli nove nanade v širini dveh kilornetrov. Trikrat zapo-redmna so nosku«*le vedno nove skiTn^ne iur^»ti, ali niti *eden n\ pr1-lel df> nemfkih J»rkov. 7veČer «<v no-»kn?ftf neti napad, k! *e Je vdulil v oimju, kakor vs\ pre^nj«. Vse postelje so ostal« v ntmlkih rokah.
Na zapadni fronti je parilo v©č sovražnih privernih zrakoplo-vov, gorećih, na tla. Angleži so po-rabljali, kakor konstatiramo, stolp katedrale v Vpernu za opazovali-Iče. Ob Ancri so se nadaljevali boli na sprednjem polju, v katerih so imeli Angleži težke izgube, Nemlke zadnje straže so odvzele sovražnflen. dasi je bil v premoći, sedem strojnih pušk in 218 mož.
Curili. 3. marca. »Tagesanzei-ger« poroča: Strokovnl angleško-franeoski kritiki kar nenadoma nišo več tako veseli nemške taktike ob Ancri. Sedaj ugotavljajo. da prevož-nja in vgradba najtežjih topov bo trajala več tednov. S tem se označa nemško postoparje za resno zakasni-tcv novega pričetka anglc^ke ofenzive.
Amsterdam, 3. marca. (Kor. ur.) VojaSki sotrudnik »Tijda« je mnenja, da je v kratkem prfčakovati na zapadni fronti važnih dogodkov. Zdi se mu mogoče, da mlado anj?1e?ko ar-madnr> vodstvo ne bo kos ^kuŠene-nm vodstvu nemških štabnih častni-kov: s tem hi upanie. da prinese bitka ob Sommi odločitev, zopet naraslo.
Rus?!a prioravUcna za ofenzivo.
Zeneva. 2. marca. »I/ Information« poroča iz Jassvja, da je Bratia-nu poroča! romunskemu parlamentu o svoiem potovanju v Petrograd. Ro-mmska srr>e zopet upati. ker ie Ru-s'ia končala svoje priprave za ofenzivo.
Vo;na na zapadu.
FRAN^O«?KO     ! RADNO POROCILO.
2. marca popolUnc. Zapadno od Soissonsa sta se zlomila zve-čer dva isto^a^no izvr? "ia ncnndna nabada nn rr*e ro^?cM? $evero-vzhrJno cd ^*-^irrp*3. V Ar^orjih srr>o vdrli v nc;i:*ke jarke pri Vauouoisu ter orirc' a \ *et" ' * rr1"-* IVeci zivrh^n ?»-t«l;ert*.-Vl ^oi v grozdu Avocourt. S'oer je bHa n;>! povsod m'rna.
2. marrazvečer. Dan je po-teke) na ćeli fronti nvmo brez infan-terijske^a d^'ovarfa. Naša artiljerija je uspelo obrtr^'Jevala sovražne čete se^er^o od A'sne in na   levem
ANGLEŠKO URADNO POROCILO.
1.   m a r c a.    Tekom  februvarja smo vjeli 213-3 Nemcev, med njimi 36 častnikov.      Zasedli  smo zopet  tele kraje.      Li^nv.      Thilloy.      Barque. Warlencourt,     Pys,     Petit - Mirau-mont,      Grandcoart,      Puisieux-au-Mont, Serri. Oommćcourt.    Sovraž-nik   nam  nadalje   prepušča     ozemlja ob AncrL      Severno od Miraumonta smo danes potisni li svojo crto      na fronti poldruge milje za   kakih   600 jardov naprej. Danes zjutraj smo južno od Soucheza puhali plin  ter izvršili   nato  napad,   pri   Čemer     srr.o vjeli več mož. Neki angleški oddelek je vdrl v jarke severovzhodno    od Givenchyja.    Sovražne oddeike. ka-terim se je bilo posrećilo vdreti zad-njo noč v na§e iarke v blizini    Ab-laincourta in Rancourta smo na obeh straneh v orotinapadu    zopet    vrgli ven. Nekaj mož pofcreSamo. v odse-kn Ypres je bilo obojestransko artiljerijsko debvanje precej močno.
2.  marca. NaSe čete so nadalje napredovale severno od Warlen-courta in Eaucourta. Severozapadno od Puis!eux-au-Monta smo z izguba-mi zavrnili nemške protin#ipade    na naše eksponirane  rx>zicije.    Severo-vzhodno od Lignvja in Thillvja smo vjeli  danes ene^a  častnika  in     127 mož ter vplenili 3 strojne puške in štiri možnarje,
Nemški lettlikl napad.
Berolln, 2. marca, (Kor. arad.) Wolffov urad poroča:
Nerrški hidroplani so obložili 1. marca dopoldne trgDvske pamike v Downsih in kolodvorske nanrave v Ramsgatu s skuhaj 21 bombami ter so imeli vidno uspeh. Vsa lctaia so se nepoškodovana vmila.
Krušne karte na Trancoskem.
Pariz, 3. marca. (Kor. urad.) Na-znanito o krulni karti je vzbudilo živahno vznemirjenle, kakor se da pre-soditi iz časniških komentarjev. Do-čim Capus v »Pigaro* trdl o položaju, da nikakor ni tako nevaren, In se pridružuje poluradni noti, ki navaja za uvedbo kruSne karte potrato, vgo-varja drug sotrudnik lista temu opisu in vpraša: Zakaj se ni naznanflo priče! o tako: Da bi popravi] svoje veliko pomanjkanje pjevidnostU ie akie* nil minister ltd. . . .
Pomanlkaale pr—oga as FraacotfML
Barcelona, 3. marca. (Kor. or.V Sem došla poročila narnanjaio, da Je pomanjkanje premosa na Pranco-skem že tako veliko, da morajo ladje zajemati že iz rezerv, prihranjenfli za aaJskralMtik) potreba
Vojna z Italijo.
ITALUANSK1 PARLAMENT.
Skrb   sa   soepodsrtii#   odredbe p#
▼oW Mm Mo 1*18.
Cvft, 3. uarca. (Kor. ur.) V ita-lijanski zbornici so podali štirie po-sianci itevilne pritožbe o stanju kmetijstva, o nezadostnih zalogah živil kakor tuđi o pomanjkljivosti in počasnosti vseh odredb« ki jih je ukrenilo prejšnje in sedanje ministr-stvo zbog premale parljivosti.
Giolittijanec Orosso Cam-p a n a zahteva od ministrstva toćne-ga pojasnila, ali je v deželi potrebno žito ali ne. V prvem slučaju bi bile vse novejše omejitve nepotrebne. S takimi Salami, kakor s podcljevanjem kolajn pekom, se ne izpremeni nič, tuđi ako sestavi napis na kolajni sam d' Annunzio. (Med-kllc: Naredimo že konec s tem med-narodnim šarlatanom!) Ne da se dognati, kaj hoće doseći ministrstvo z odredbo, da naj ?e poseje žito po ve?bali^čih in javnih vrtovih, kajti Italiji ni nedostajalo f^mlje, ampak delavnih moči in jsvncfta vpojfleda. Istotako slabo je glede premoga in prostora na ladjah. Ministrstvo se (^prijema malepa sredstvra, da na vo-jošVih avtomobflin prevaga male mnofine premota iz Oenove v Turin, da bi Tprince v*n] trrnotno potnla-žilo. Vlada mora hiteti, da okrene dobre odredbe v go-spndarskem oflru zaleto 19'S., kajti takoj po voini bodo hotele vse vo;!'joče se tfr^ave istotako nakupiti ?Tta na trfiSčih, vsled česar bodo cen* do n~v?r?ot^sti narac!e. kar utcfrnf 'meti hnde nosifdice vs^ričo pa^^^a kurza itaMlinsVerra ^f"?!rja Odgovornost za vse r \ n po večif1* pade na ?a-1 * 1 H r p v '.• ? s } n r t, na pri-^tnn TtnIfjev!o^don5krtT!u ^n^ovoru. M?:* 1^1*. 5e !<* rc^"1o. Ha !t*»f*ia r>.<* st** or*t•»?-»♦! r»rt? t^ tre-n^tek 7. v^^n ć**** se vnrašamo, ali se r\\ no^-s*1^ vm^ samo v fn-tere^« t?Vra*rifT^ ^-»^ffeta. Salardra :e nripii^t?1 v r^'^tf^n^ svoieara sta-f'^xa, ć\ je bT1 parlament varan in Oi-oHttl rhrpkrrvan, v^t^rrra edina krivica je bfla ta. d^» «e pHnoroč'1 ^o-*rmćn Salandro H ^nrm'n* Vroni 7a tT'pmvni n^c^Va v vlali Oo-vnfrifV *e raVHt^H %vo] jrn^^nr s sno-
vor, kntrre^a Je no^n^'a    7K^rnica *r<;r«o % ??»Tno neV'terimi medklicl, je
DPOBNE   VESTI   TZ   ITALIJE.
Tovame za svfio v Koma so ra-znanfle vladi, da morajo prerehnti z delom, ako AnglHa ne prekliče pre-novedl uvo?t svilenih ?zd-!kov. V Kr-rnu izd^ajo za AnsrHio na !eto svi-lertera Matra za nad 100 mHMinov Hr. — Iz Peraima poročaio, 6a ?e mu-dlta v it»Wan*k'h prKtan!^xlh dva pnjrV?ua a^rntra^a. ker $e namerava !z ital'Hrs^ih nriMan??lC pričeti boj prot? n^^mor^k^m Čolnom v Sredo-•'em^-ern morju.
Z ostalih bo\\ll.
BOLG^RSKO   URADNO POROCTLO.
2.    marca.     Makedonska fronta, Vsled sneženja na celt fronti je bilo delovanje zeio skromno.   V poglavitnem se je kazalo v   par   topovskih strelih in v slabotnem stre-Ijanju med patruljami. —  R o m u n -ska    fronta.    Ničesar   pomemb-nega.
3.     marca.    Makedonska fronta    Na celem odseku  Strume od Belašice planine do zaliva Orfano so prodirali po noči močni    sovražni oddelki, opremljeni  s strojnlmi    pu-ikami in mestoma podprti od precej živahnega artiljerijskega ognja;   povsod pa so jih naši    stražni    oddelki preoodili. - Romuntka fronti Ničesar važneca. Na ćeli fronti snež-ni zameti.
Lakota na Orikeot.
Lugano, 2. marca. »Secolo« poroča iz Aten. da sili lakota na Gr-škem tamošnje ententne diplomate, da razdeljujejo kruh ubožnemu in tuđi sploh me^čanskemu prcbivalstvu. V Atenah so organizirali diplotnatični zastopniki ententnih držav aproviza-cijske odsekc, ki imajo nalogo, da preskrbujejo atensko prebivalstvo z naJvažneiSim! živiH.
Veirfzelkd ta roWb<t
Preko Lagana poroćajo, da so Venlzelisti zapustili čerigo, In da so rojalitsi lasedli otok.
V MezopotanBL
»Lokalanzeiger« poroća preko Basla po londonskih poročllih, da po-veljuje angleškim Cetam v Mezopotamiji general Friderik Sandley.
HaSi junaki v VolinijL
Mnogim bo še v spominu poro-čilo generalnega štaba z dne 22. ia-noarja tL, v katerem je bil omenjen brnski domaći polk št 8. Znano pa je enako tuđi in bilo že večkrit ome-njeno tuđi v raznih poročilih, da je temu polku dodeljenih zlasti mnogo vojakov naših krajev. zato je smatrati slavo pešpotka št. 8. v veliki me-ri tuđi za slavo naših domaćih bojev-nikov.
O teh bojih piše oficijozna vojna korespondenca: »Dne 21. januvarja se je vršilo južno od Rudke Mirinske podjetje proti sovražnim pozicijam, ki je imelo namen vzeti pozicijo, so-vražniku občutno §kodovati !n dobiti plena in vjetnikov. Za udeležbo pri tem podvzetju so bili doloceni: Na-padalna stotnija divizije pod povelj-ništvotn nadporočnika Bozdecha, 13. stotnija in prostovoljd Iz vsega De5-polka 5t. 8. pod poveliništvjm pnroč-nika Otona Pretnerja (iz Laškega trsra) ter četa s strojnlmj ptiškami isteka polka rod poveljni^tvom po-ročnika Azzole.
2t nekaj dni poprej so bili letalci udejstvili potek sovražnih črt. Na-tnnčno je bilo ćoločeno, kje bi morali vdreti. Za juriS doloceni oddelki so bili postavlieni v posebnih bojnih jarkih nasnroti tem točkam. Točno ob X r>o<poldne se ie pričflo pripravljal-no stresanje na^c artil^rijf »n metal min \-seh kalibrov na sovražno pozicijo. Te£ka metala min, ki so posebno silno delovala, so tnrala posebno široke vrzeli v sovražnfkove ovire.
Po polurnem prfnravljalnem o«r-nju se je pričel juriš, ohenem pa ie o^secrH ncenj art^ierije in metal min r"»nrej ter nolo'il ranom! o^eni tja ti č^trto snvr??no crto in okro^r bo-Vnv lro-:a fronte. nrnH k^t^remu Je ^n na^*"^ ^^merfi. S s'tefnirn raTP^-hrm so jiir'^nV č*te v oci^^lku 8. pe?5-ooika v najs^r»ei?em sovražnem artt-ijerT?sVeTn n<mm !n oirnju strojnih nu^k sk^^^ ov^re v prvo sovražno crto. Rusi, Vi so se tu m tam še ustavlipf*. *;o b:1f t r^'5r»iTni prranata-t1! ?n v bajonetnem boju premasrarM. Vevr^rrno. v e^em zamaVm. so 7a-'rri^li v*+r> <Vde?Vf s svoifm hrabriji pnvei^icTO. ^oročnTVom Pret-nfrtpm pf» Wp. efrn^o, tTetjo \n če-frto «ovra?no Crto.
Č^trto crto so ^r£a?1 zasedeno t^Vo dntgra da 90 Mi odr>e!ja?ii viet-nTki m da je b?l snravtten plen. Po-trm so se na^f oddelki po nacrtu vr-nfli v svoje jarke ter zor>et zaprli ovire. Usoeh rodvzetia je bil ponoler?. Rusi 50 irreH težke izpube. Mnogo mrtvih *n te^ko ranlen'h Je ležalo v sestre^jernh jarkih !n razbftfh kritifh.
Zlasff so se odlikovali novelmik ^kur>ine za Juriš nadporočnik Boz-dech, poveljnik jnrišajoče stotnije po-ročnik Pretrer, noveMnik oddelka strojnih pu^V poroČnfk A^zola, po-veljniki čet Bajc, Jalen, VVeizhappel, 7at1oukal \n Jrnek ter Itevfln! pod-častn'ki in možje: 11 srebrnih hrab-rostnih medalj 2. razreda in 57 bro-nastih hrabrostnih medalj je dokaz 'iinašVe hrabrosti te čete.€
Će omenimo še, da sta bila po-ročnik Oton Pretner ter poročnik Vincenc Jalen iz Krope odlikovana z • emškim železnim križeem 2, razreda ter polegr dnifirih naših domačinov oslikavana pešec Hafner in enoletni prostovoljec četovodja Tušar s srebrno svetinjo 1. razreda zadnji ob-enem še povišan v nraporščaka, ter da caka že z nemškim odlikovanjem odlikovana noročnika Pretnerja in Jalena še naše odlikovanje, smo vsaj v glavnih potezah označili junaštvo rrl tem drznem naskoku, do katere-^a srečneflra in siiajnega izida so v veliki meri pripomogli vojaki iz na-<ih krajev.
Ogrski državni zbor.
Dne 2. t m. je grof Apponyi raz-pravljai o zunanji politiki iu zavračal trdltve poslanca Molio o vzrokih sedanje vojne. Glavni vzroki vojne so bila nasprotja med Anglijo in Nemči-jof med Francijo in Ncmčijo ter med Rusijo in Avstro - Ogrsko. Stališče opozicije je, da mora madžarski narod z zavezniki napeti vse sile, da doseže zmagovit konec vojne. Ker vedo to vsi in rudi sovražniki. bi bila ne samo pravica, nego dolžnost, vzeti v pretres delovanje avstro - ogr-skega armadnega vodstva, ker njega delovanje ni tako, da bi nas približalo omenjenemu cflju. Da se govornik ne loti take kritike, je vzrok ta, da so se pri armadnem vodstvu zgodile zadnji čas, nekatere osebne premetnbe in je upati. da bo v kratkem drugače. Dalje Je govornik zastopal nazor, da morata ogrska vlada in ogrsko zako-nodajstvo. da bodo skupni ministri polagali račun o svojem delovanju alf pred ogrskim drž. zborom ali prod posebno korporacijo, če avstrijska vlada ne skliče delegacija. Končno je govornik rtzpravljal 0 nagodbi trdll*
da dela Avstrija z Offrsko tako, kakor da je njena kolonija in zagotov-ljal, da je Netnčija pripravljena skle-niti posebno trgovinsko pogodoo z Avstrijo in posebno z Ogrsko.
Zarila proti nemskemo HL Un.
V neniškem državnem zboru je bila razkrita zarota proti državnemu kanelerju Bethmann - Iiollwegu. V Berolinu je bilo v znanem hotelu Ad-ler tajno zborovanje v namen, strmoglaviti državnega kancelarja. Predložena ie bila nekaka obtožnica, ki je zahtevala, naj postane feldmar-šal Hindenburg državni kancelar, Bethmann - Hollweg pa naj bo od-stavljen. Poslanec Hausmann je v dr-žavnem zboru povedal, da so se za-rotniki z neresničnimi trditvami pri-bližali cesarju in hoteli zaplesti v svojo zaroto tuđi veliki glavni stan. Reklo se je: Hindenburg je neodstav-ljiv, neodvisno od cesarjevega za-upanja ali nezaupanja. Mindenburg in Ludendorff sta čuvaja časti in ob-stanka Nemčije in Prusije. Ce bi nastalo vprašanje: ali Hindenburg ali Bethmann. bi moral Bethmann itl. Zarotniki bodo sele sklenili, če od-pošljejo svejo obtoznico. Tzrokli so tiidi željo, naj se odpravi splošna in er.aka volllna pravica za državni zbor in naj se upelje nruski volilnl red za ćelo Nemčijo. Tuđi lansko poletje so imeli zarotniki tajen shod. Te daj so hoteli zaplesti v politiko Sefa generalnega štaba Falkenhavna, kakor hočejo zdaj Hindenhurga. Govor!!! so v furmanskem jeziku. Tud! grof \Vestarp je bil povabljen na za-roto in je imel s posamezniki posve-tovanja, a se je potem umaknil.
Razne politične ve^ti.
= Gesslerjev klobuR. Orof Al-fonz Mensdorf - Ponilly je vse prej kakor prijatelj narodne politike av-strijskih Slovanov ter se je že v svoji brošuri »Mitteleuropaisches und anderes« izrekel za uvedenje nem-škega posred oval nega jezika v Av-striji. Zdaj se je pa oglasil s spisom. v katerem dela oster razloček med posredovalnim in med državnim jezikom. Pravi, da je jemati v ozir Ie praktične momente, a ti zahtevajo Ie posredovalni jezik, ne državnega jezika. Pojem posredovalnega jezika se da oštro in določno ustanoviti, pojem državnega jezika pa absolutno ne. »Ore se predaleč«, pravi grof Mensdorf - Ponlllv, če se za druge narode v državi razobeša nekak Oesslerjev klobuk
'     '                              Ce
bi bfl valpet Gesster obdržal klobuk na svoji glavi, bi mu ne bil nihče nič očital. Ker ga je pa Javno obesil na kol in zahteva!. da se mu lzkaz"iejo iavne časti, Ie bilo tega preveč. Tako je rudi z nemškim drž. jezikom.
— Nepotrebno vseučilišče.
^. . . . „ To je vseuči-lišče v Crnovicah v Bukovini. O tem vseučilišču se je med Nemci že pred nekaj meseci vnela razprava, ali naj se popolnoma opusti ali naj se pre-mesti v Solnograd. Eni bi na vsak način to vseučilišče radi ohranili, drugi so proti temu in za opustitev. Znani dunajski profesor Philippovich je priobčil spomenico čnoviških pro-fesorjev, ki se zavzemajo za preme-stitev tega vseučilišča v Solnograd, ker je tam dovolj prostorov in knjiž-ca in ker bi ostalo s to premestitvijo obranjeno nemško vseučilišče. Cr-noviški profesorji so v svoji spomenici prav temeljito dokazali, da ni v Bukovini niti najmanjše podlage in nobenih prcdpogojev za vseučilišče. V to debato je posegel zdaj v bero-linski »TSgliche Rundschauc profesor Hofman. Ta pravi, da je vseučilišče v Solnogradu sploh nepotrebno in tuđi ni želeti, da bi se črnoviška univerza tja prenesla, duševno sredi-Šče nemških alpskih dežel je vseučilišče v Inomostu, ki je mogočna ob-ramba proti italijanskemu valovanju. — Nemci fmajo za alpske dežele uni-verze v Monakovem. na Dunaju, v Gradcu in v Inomostu, torej dostl več kakor jim je treba.
- Zlobne fantazije o avstro-oersklh vojnih stroških. »Gazette de Lausanne« je priobčila dne 9. febru-arja članek, podpisan »Emilie C.c, v katerem članku je bilo izračunano, da bodo znašali vojni stroški naše monarhije, če bi vojna trajala do konca leta 1917. celih 120 miljard kroti. Šifra »Cmile C* kaže, da je spisal ta članek tesinsk! žurnalist Colombi, ki je pobesmil \z Sviće, da se umakne obsodbi zaradi vohunstva na korist entente in ki deluje zdaj v Milanu ne-le proti centralnim državam, marveč
52. fltev.
.SLOVENSKI N^scJir, an« 5   nurct  1917.
Strah 5.
ludi proti svoji lastni domovini. Od* govor na ta čianek je že izšel in je
na pod 1 agi uradnih podatkov popol-noma ovrgel trditve tega Emila Co-lombija. ki ie postavil svoje račune na povsem napačne podlage. Tako je n. pr. izračuna!, da znasajo vojni ttroški Avstrije v prvi polovici leta 1916 10 miljard, faktično pa so zna-šali največ 61/* miljarde. Ogrski fi-nančnl minister je lani povedal. da so »našali vojni stroški Ogrske v pre-teklih 23 vojnih mesecih 440 do 460 milijonov kron na mesec. S pomoejo kvotnega ključa lahko izračunamo, da znašajo vojni stroški monarhije mesečno največ 1264 milijonov,- Co-lombf je izračuna!, da je potrošila av-strijska polovica monarhije do konca leta 1916. 40 miljard in da potroši do konca ieta 1917. še 40 miljard. Iz go renjth navedb pa izhaja jasno, da vojni stroški ćele monarhije do konca leta 1916. ne presegajo bi-•tveno vojnih stroškov, ki jih je izračunal Colombi samo za avstrij-$ko polovico. Tuđi je kriva trditev, da Avstrija se ni nič poskrbela za kritje vojnih stroškov \z normalnega budgeta. Narobe, je avstrij^ka vlada Ie leta 1916. uvedla nove davke, ka-terih dohodek je zasigural plačeva-nje cbresti za prva štiri. do konca ju-pija 1916, rajeta vojna posojila. N a-daljni okrepi v svrho zvi-Sanja državnih dohodkov se pripravljaj©. Končno- ni prezreti, da porabijo centralne države vojn© stro*ke večinoma doma fn so tato ti vojni izdat':! r>od^acra *a procvit Številnih pridobitrth podjetij. Industrija in poljedelstvo zaslužita rzredno mnogo ir* velik! dob^ki r>re-hlvalstva so podlaca sihjnesa usne-ha vojnih posojil. Navzlic vojnim ro-sojfloiTi naras"ča;o vlog« nri bankah m hranilnicah. Gospodarska sila pre-blvalstva }e vedno večja in po vojni ne bo plavni problem, knko dobiti potrebne vsote 7a pokntje vojnih stro*kov. temveč k^ico r a z d e 1 i t i bremena. V ostatem *e rrmso vo?rih rzdatkov tuđi produktivn?ra značaja, gradile so se želernice, ce^te, tovar-ne itd.. tako fa se bo srodno - gospodarstvo, čim se vrnejo m!M;oni pr'dnih ddavcev s fronte, zopet le^ procvftPTo.
= Šesto nerado toJtto po^JHo. Kakor poročajo iz Berolina, bo šesto nemSko vojno posojilo 25. marca raz-položeno v podnfs ter bo trajat pod-pfsnl rok do 16. aprila. Posolilo bo obstojalo \z 5% državnih zadolžnfc, *eodpovednih do leta 1924 po ki*rzu 98. Poleg tega nosoj'la bodo pnšle v promet za isti kurs 4*1?% dr?avrte rakladne nakaznice, ki se bodo iz-irebale.
se R««^! 5ov?n?stt Angleški po-Iftični tednik »Nationc piše: Mi An-gleži Želimo za vsako ceno. da se Rusija reformira in postane konstituci-Jonalna država. Vanijmo pa se nazora, da bodo rusk? liberatci zas'edo-Tali v svoji zimanji politiki pacifistič-na tendence. Profesor Mllhtkov ie v imenu kadetov objavH v »RječU pro-fram. ki prekapa politične fantazije £™g!eŠkih% torvev. Miljukov zahteva za Rusijo* maztirsko vzhodno Pru-gfjo. ki je prerrranizirana. On zahteva ozemlje ob izllvu V'sle in konečno razkosanje avstro - ogrske monarhije, kar je nafbolj nespametno in na]-manj mogoče. Mi-jukov hoče ustva-riti neodvisno Češko in želi da naj bo ta država s 100—200 km širokim pašom zvezana z iugoslovanskim! drža-vami In Jadranskim morjem. Ta pas bi obsegal baš najbolj nemške kra-e Avstrije. Smatramo, da zavzemajo ruski liberale! to stališče bol! iz psiholoških motivov. namreč iz opozicije proti ruskim konzervativcem, ki 9o Nemcem prijazni. Reci pa moramo, da bf mo^Ii ruski Hberalci vsled takfh po^reškov iz^^bU! simpatije rapadnoevropejskega liheralizma.
=» Železt*! den-jr. Me.1 Dansko, švedsko !n Norveško je bfl k oh-stoieči konvenciji o kovanem denar-Ju sklenjen dogovor, da avedejo te tr? deŽH- fe*+m\ de^ar.
«• Br^^T»na. Tz Parfza poročaio: ?**topnfkf BrazflHe v Cvronl so đo-bfli naročito, da pripravio bra^'^Ve dr^avl^ne. da bodo rnorda v krat-kem odpokllcanf v domovino.
Pismo iz flmerike.
Slovenski duhovnik gospod M. S a v s v Delanu. Minn. v Zedinjenih državah js pisal prijatelju v L»ifr!ja-no sledečc, z dne 21. decembra datirano pismo:
Draž? Vladko! No vendar — vsaj vemt da še živišl šcle sedai sem dobi! Tvojo dopisnico, ko mi že pred pol leta voščiš veselo Novo leto 1917. Še dobro, da se ni zakasnela. Ali naj Ti jaz že danes voščfm veselo Novo leto 1918? — V čudnih časih živimo. Zan-mivo res In zgodovinsko, za Va» vsaj na nfVakor ne prijetno,
Morda po pomoti ali dobri volji Angležev Ie dobiš to-le pismo, lato Ti kocem aeluu reci napisali.
Pred vsem Ti povem, da li slovenskih dežel že £ez leto ntsem do-bil niti pisma niti časni kov. Torej sem glede Vaših domaćih slovenskih razmer čisti pravcati nevednei. 2o-per Anffleže in Francoze mam pa Ie nekaj zarezanepa na svoji batini: 2e dvakrat so mi male svote med potio vzeli, čel, to je kontrooant, ker tfre v Avstrijo. Zato pa nič več ne voii-ijam, pišem p* tuđi malo. ker se mi zdl, da ne priđe k Va»n.
Mlki in jaz s\a ooa pri prav do-brem zdravju, tako tuu*   vsi   uruffi Tvoji znanci. Umrla sta samo Kra njec in Solnce.
Orem pa naUš^ m*'o v politiko. Zedlnjene države so uiaJno iii na pa-pirju  »nepristranske«  i«i je.  nišo pri
—  strani osrednjih    držav,    ijać    pa prav  praktično na strani    A-^lezcv in Francozov. Tukaj in v Kanadi dela vse orožje in    municijo    xa    At:sle-že & Co. Naš denar in nai promet je dobrohotno nepristransk za  kn-fifleže <Sc Ca    In bogatimo se.   da ie groza! Vse evropejsko zlato b j sem prišlo, če se ne pobrlneto kmalo. An-eleško časnikarstvo tukaj   ie   p r i -stransko angieško. N*mškj CabO-pisje je seveda za osrednje   Jržave. Poljski Casiiiki   so neodhvjni.    rekel bi Izključno sebični; vse eno jim je, kedo je tepen. samo če se iieo.i\h>:ta Poljska oživi. Češko in slovaško ća-sopisje )e Vt za Avstrijo,   slovensko za Avstrijo v većini, hrvaško za Avstrijo. srbsko nroti Avstriji, tako tuđi seveda franeosko in laško.    imamo sicer denar in smo v miru, plačujcmo pa vsejedno tako drago, kakor bi bila vojna pred durmi. Anglež! <5t Co. vse pokupijo, kar sploh morejo dobiti in plačujcjo v gotovini. Zato pa tuđi mi plačujemo n. pr. pšenico po 1 dolar S0xemov jeden buše!, maslo po 45 centov funt. jajca po 35 centov ducat. goveje meso no 24—35 ceniov fnnt, prašičevo lc—22   centov   ftint šunko 2?—<0 centov funt: crne. k' so za nas nepnčakovano    visoke.    Cna reč m: je    prepoceni:    med!    Imam namreč čebele 7T Vrstek čas. Nanosile so mi «knro tnoo furtov medu. pa se mi ne ljubi, da bi pa proda'al. Cera mu ie 8—10 centov fun* — ca ra raje nndar'*am. komur se    e:a zV.ubi   jest!. Seveda, ravno    vsilj'""em    ^2 ne,, in sem kol'kor toliko izbirčen    pri    po-darjanju.
V obče Amerikanci mislilo in upajo — in že!e —, da bodo An^jle-ži & Co. zma^ali. NemCija nam pa vendarle grozno ?mponira, posebno odkar je podvndn^k »Deutsch^and« že dvakrai prišel in odšel. »Oeutsch-fend« je tu pri nas več učinkoval za Nemčijo, kakor vsi njeni konzuli in Časnik). Avstrijo so tu v Amerki že davno obsodUi na smrt. t. i. naše an-gleško c-sopisje je to storilo. Pa Ie živi in živ) in se nam danes zdl moč-neJŠa. nego je bila pred 1 in pol leta. Časnikarstvo tuka] se temu jako čn-dL Odkar ste Romunce napodili in iih tako pošteno naše^kali, se ra našim časnrkom zajeniaio oči oclr>:rati. da ćelo proroknjeio o pomlujeni Av-striji. Samo nekaj pri vsem tem pisanju listov meni ni v§eč: vse zmage. vse zasluge se pripisujemo nem^kim topovom. nemšklm vojskovedjem, nerrškemu orožju, nerr^ki misli, nemskemu nacrtu . . . kaj avstrijske-ca pa nič ne omernjo! Tu pa tam pri-hajajo kai čudne vesti iz anzleških in francosklh listov. da Vas posebno na Slovenskem in Hrvačem streliafo in obe§afo radi ra7žn!ienja Veličanstva, veleizdaje itd : menc'a so po Slovenskem že nnd 500 ljudi - domo-Ijubov pobAsili! Take reci tuka? čl-tnmo! — Al' bodete sl? v Ode<n? 7%-kai ra ne? Kar čez PnTt jo i:dr>rife na bodete km?l" tam. Potem 05 se Rutcncem daite svojo 5?.movlado. kakor ste io c'a'i Poli^ki fn Litvi — pa boste z Rtisi konca1'. Na ta način bi ćelo Rusi moral iz Bvkovine m Oj-!icl!e vun. Ka* na z Lnhi? Ali iTb bodete piTStJH Var sedefi v Horlci? Mcnda ne! Avstrfa naj bi vra? np polentane pofb'a s t m o avstrij-% k e vojake, da b? se vsaj rnvet sll-Jalo in Čitalo, da Avstrija tuđi neka] premore.
Ševe, tukaj re moremo socVri in ne oh^ofatf, ker ne vcim pravili razmer. To ie pa gotovo, da ^do na^ an^le^ki AHierJcancr* 'ok^il in tarrnif. bolj nej?o Anr»cži sami, ko bi osrednje vlasti zmagale.
Ravno čitam flede »mini« — Antrfež & Co. ga še »nočejo*. ker so zrrasrovalcf »In spd«. Hef, to ro?ljafo
—  z besedami. No, nekaj krvi bo 5e nretekfo, predno bo   ponudba   mim spreieta.
Imam precej znamk, katere Ti pošljem po volnl. Danes nalaSč poli-ljam rekomandlrano In TI nalepim več znamk ne*ro potrebno.
Pozdravljen Vladko! PW. v?aj na dop'snfci, d« hmrt vedel. če Ie žl-vfS fn kfe si.   Co smet novice pisati
—  tem bolje.
Bog Te IM!
Isu iz plaonU) li9L
Za portsčnlka je pavlšan g. Ivan Della Schiava. sin znane^a krčmarja in posestnika y Svetem pri Komnu. Se ne 19 let star je dovrSil realko v Gorici ter odiei potem v vojaško službo in bil v dveh letih po-viSan za poročnika. Boril se ie na so-ški fronti in dosegcl tuđi odlikovanje za hrabrosL Scdaj je prideljen dru-gemu delu italijanske fronte.
Mnogo pozdravov pošiijajo primorski fantje in možje s severnega bojišta svojim znancem in Primorcem: Drago Banii. enoletni prosto-vcljec desetnik. Antirej Olelčič, četo-vodja, iz Crnič, Tranc Kalin, desetnik iz Ajdovščine. Anton Vendramiiu desetnik, Bavčer, četovodja iz Sela, enoletni prostovoljec Gabrijel Oo-mišček. enolrtni nr^stovoljec, Vinko Stanič, poddesctnik, Ivan Mesesnel iz Gabrij.
Iz rus^esa rfetnlStva so 5c ogla-sili »Ed.«: Josip Pa5kulin, Črkosta-vec iz Gorice. Mirko Oregorič iz Bukovice, 3o;p CotiČ H Dorrberga. Pgfdlj Pintar \z §teverjar*. Njihov naslov je: M?k. žct. doroga, Cudovo. pisama H. F. BorziaV, grub. Novjjo-roJska. Poročajo, da d*Tajo na želez-nic! ?r» da je tam več Primorcev in Tr^ačnnov.
Iz ruskega Tjetnfštva pošiljajo pozdrave vsem prijateljem in znancem Edvard Blažič iz Lokvice, Aloj-zij Pahor iz riudera lo^a, Alcjzij De-vetak in Anton Jelen iz Opatjega sela, vsi 97. pp. (Kraja bivališča ne moreno navesti, ker ie ruski poštni pecat nečitljiv.)
Umri \*$ v deŽelni bolnišnici v ? Jubliani kr( jač Karei Liitmm iz Štand rža pri Gorici. Pogreb bo jutri v torek ob 4. pon^ldne.
Župan5tYO Oze!jan - St. MIhae!,
sedaj na Perovem pri Kamniku, prosi vse starše, ki imajo sinove, rojene leta 1899., naj takoj pošljejo njihov na-tanćni naslov, ker mora županstvo sestaviti črnovojniSki imenik. Nazna-niti morajo svoje sedanje bivanje aidi tišti, ki so se med tem časom iselili v druge kraje. 2upan: Fran Lover-čič.
Trst. »Edinost« poroČa. da mest-ni magistrat tržaški prirnava, Če je komu dolžan kaj iznlačati, da mora storiti to tucii na slovensko po-botnico, ali oni, ki je predložil slovensko pobotnico, mora počakati par dni. da si rrestna blagajna pre-skrbi prevod slovenske nobotnice, potem mu izplačajo. Na italijanske in nemike pobotnice sledi iz-plači-o takoj. — »Edinost« poroča, da pri blagajni kopelji v ulici Pondares st zatiteval neki vojak, došel s fronte, po slovensko !:stek za parno kope!?. Gospodična pri blagajni mu odgovori: no kapišo šta linfirua. Neki navzo-či Trža^3n je po'asni! gospodični, kaj heje volak, na ^ar je dobil listek za kopclj, i:at?ro n u je zaraćunaia 2 K. onerru Tržačanu na to jednako ko-rc!j pa 1 K 40 v. — Policijska ura za Trst in okolico je določena za ož> mesro ob 10. uri zvečer, za okolico Da ob 8. uri zvečer. — VčeraJ so otvonii v o j a ? k ? dom v prost->rih telovadnega društva »Eintracht«; razr.vetljavo 1:1 kurjavo poskrbi brez-nbrno trža^ka rbči^a. Parovi za vo-ir~'-i dr^i se sprejemajo ob sredah n v;hntah cd 4..-—6. popoldne. — Privatni dvorazredm* slovenski tr^ovski soli vTrstu je po-drjjsnna pravica javnosti za šolsko Tcto fo]fi/i7. — V Trstu je umrla ro-^p? Ar5TC:a Klince. — 7anos!ova!-"-£ teč?»ie za ro'ence in srojenke jjori-?-%:Ti uč»fr»TjJ?č ie poseti! nameistr'k r*?.roTi Frits - Skcno v 5r>rrm5tvu ^vor^esra smrtnika barona O!ar>79 in ^e^'ner>i ^M:r^a r«^dzom:Va Ma-tcK*ć^ fnf^rmVa! se je o rarmerah v tT/piih ?n rr'^osfvnvaf noduku in fTTJrjTPn ob^:!iV'! n«lx'*>nf*rn5t in pn-rroč: r'-'n-M iV |000 kron.za podporo notr'' "ih d-;^kov.
FfrvaM.-o itofo ^o otvorili v dn-s!fi '^1;i?r;rl:?rn jr"f7du R^kordic:h rri ^vetvincentii v Istri. »Letra nazi-^*?1«* fe f^*^N fr^rn ^oto r37rnere a <r* ^f* «ec*"!| trVo 'T^re?neTiile, da '? bilo mr*?^*? nfv^rft? 1. marca v 3oW*?č:n On.^^o 5oTo.
PTe^^t? ^0 hn*»!f v Sn'ltii v Dal-rrac:"*. Dr'stvo »Tvonfmfr'.- *e hote'o priredit! r^esno zabavo, pa je oblast ni prostila.
petrk so bile za$l:3aTie zadnje pnCe, na kar je povorf! državni nravdn'k. M je v dolj-m rovom ratnrj^o ?na-Ilziral vse žfvileme mladffi de!!Ti-kventov, dnt?bo. v Vaterf so se H-bal!, fn zločine, katare %o Morili. Predlasal |e nal^tro^Jo kazen za odrade, ki 90 vo^Hi tatvine. in %m one, kl so skrivaM In kupovali nfra* deno Maro. ker sn t^Vo Indirektno Mnefievali obtoferie mfado1et?ie k tarvH*™ in vlomom. 7a dr^avn^rn nravdnJVnm so rovorilf brnniteiM Ra7nrava ]• odlo£ena na da« 7. narca.
KJ* te «ahajajo nastopn! vojaki: '
Lovrenc Mavrič pok. Luke Iz Anlio* vega, rojen 1881 (12.787) v Ivan V.ell-hen od Antona, 14. art. p.. ki Je bil v maju 1915 v Galiciji (12.707); Josip Furlan iz Dol. Cerovega v Brdih. rojen 25. apr. 1896 (12.799), Ivan Trpin. 44 let star, ki je bival v Gorki (12.820). Mihael Srebrnič iz žmartna v Brdih, vpoklican 20. Junija 1915 (12.828). Naslove teh vojakov bi rada izveđela filijalka Rdećega križa pri odboru za begunce z jujra na Ou-naju 1. Landskrongasse Nr. I- II., kjer vprašujejo žanje svojet. Pri event. naznanilu treba navesti tuđi Stevilke v oklepajih.
Svojo druž'.no i^č© Andrej Bav-con, ki služi Dri 97. polku. Bavconovi sr> bivali pred vojno z Italijo v Mirnu pri Gorici. Ako bi kJo vedel za nje. naj sporoči našemu uredništvu. — Antona Vizira iz Kromber^a Stev. R."S išče Fran Kalina, k. u. k. Res. Fefdhaub. Reg. 106 Kdor bi kaj ve-dcl, naj sporoči nn^emu uredništvu.
Kdo kaj Te? Franc Medvesčck iz Gorice, Riva Piazutta St. 18, kl se ie nahr.jal pred sedm?mi meseci v rezervni bo!ni?nici v Strakoš - akademiji v Prajsrl III/S se od tedaj ni več o^lasil. Će kdo kaj ve o njem, naj to naznar.i dn'žinf jMedvešček, k. k. Flticht'in^slaKer. Kammerhof, Barake 3. Post Kofstatten. N.-O. — Tet« člč V?.!entina išče svojega sina Ter-čtča Antona-in svojo sestro Kocijan-č!č .V arija, kf sta stanovala do vojne z Italijo v Gorici, ulica Sv. Križ St. 5. ?;n je star 17 let. sestra pa 46 let. NTasTov matere se izvć v našem i'redniStvu.
Dnevne vesti.
—  Fotomcem dveh na oolju slave pađ!?h brabrih slovenskih  častni-kov podeijeno plemstvo. Cesar je po-de!H vdovi polkovnika gorskejja ar-tiljerijskega oolka št. 12, Frana M u r* k a , ki je umri vsled rane,   dobljene na bojišču, ge. Klementini Murkovi in njenima sinoma Ivanu   In  Frideriku Murku plemstvo in prilmek »Kulište« ter vdovi v br.ju padlejra polkovnika Frana D r e n i k a , ge. Mariji Dre-n i k 0 v i in njenimi   otroki   Izabeli, Klotildi in Alfred Preniku   plemstvo in priimek »Pietra Rossa«.
—  PovIšsnSe.   C. kr.   asistenčni zdravni^k v   rezervi   g. dr. Vladimir Brczovnlk postal je nadzdravnik v rezervi. Mladi zdravnik »e od začetka vojske na severoem boJi5C«.
—  Tretjl božič na tojl^ču. Povodom obdarovanja domaćih čet cesar-jcv!čevega    pe^polka št. 17,   27. do-mobranskega pešpolka in    27. crno-vo.iniškega polka z božičnlmi   darili, katsro je izvedel damski odbor   pod predsedništvom gospe grofice Marije A 11 e m s , so došla tukajšnjemu de-žclncmu predsedstvu sledeča zahvalna pisma c. in kr. vofne&a   rninistr-stva. Njegove   ckscelcnce    gospoda generalnega polkovnika   pl. Boro-e v i £ a in podmaršala S c o 11 i. »C. in kr. vojno ministrstvo, vo^ni oskr-bovaini urad, skupina III., Št. 21, Du-naj, dne 30. januaria 1917. Vojni oskr-bovalnf urad c. in kr. vojne?a mini-strstva je iz   cenjene   note   številka 8182/Mob. ex 1016 z dne 23. jamiarja 1917 z velikim zadovoljstvom izvidel na kako vseskozi dobro urejen.    Iju-beznjiv in skrben način so bila raz-poslana božična darila Četam, ki se dopolnujejo  iz  kror-ovine    Kranj ":e. 7a to uspešno podpiranje akcije »Bo-žič na boi'sču*. uvedene od vojnega oskrbovalnepra urada za vse nripad-nike armade, se izreka najboljša    hi najgloblje obĆutena   zahvala    in    st prosi, sporočiti zahvalo c. in kr. voj-nepra ministrstva. vojni    oskrbovalnl urad, tuđi Nienemu visokorodju go-spej grofici Mariji Attems   kakor tud! nrenim    zaslužnim   sotrudnicam in šolskim otrokom. Ponosna zavest. da ^e sodeloval pri plemenitem.    do-mrvljubnem delu in da je napravll ve-selie na^im vrlim vojnikom, naj na* potonje vsakega    posameznega    so-tnidnika s srčnim zadovoljstvom. — Lobi. fml. 5. r.« —    »Armadno po-veljstvo je izvedelo iz cenjenega dopisa z dne 2X Jannarja 1917. številka 8182/Mob. iz 1°16. o   bogati   poklo-nitvi božičnih daril za čete   na boli-ščn in se počaSča p. t. za izvedbo akcije   izreci   naftoplf.šo   zahvalo   a prošnjo, sporočiti zahvalo tuđi   Nje-rjemn visokorodlu gosne^ grofici Ma-rflf Attems fn pa komitejem, ki so bil! pri rzvrSitvi    akciie   na    odličen načfn udele^en?. — BoroeviĆ, g. o. s. r.« — Armadno poveTJstvo prosi, sprefeti za bogato božično darHo, ka-tero Je   poklonila   dežela    Kranjska svojfm rojaVom. naitople?io zahvalo In to zahvalo sroročft! rnd!    velikim fn maHm sotriTdn'kom. 2a!. đa nf bilo Trmrr>Če, da bf bHf    darovalci    mo^lf Tfdeti vese'ie obdarovnv, ih    vojakov nad t^mi pordravi iz domovine;    to bi    bilo zanie    natiep^e    plačilo.   — S c o 111, fml. m. p.c — C. kr. dežel-M predscdniitvo !• aporcčilo tt t**
hvale tako damskemu komiteta, ka» kor tuđi potom okrajnih Šolskin obla-« sti učiteljstvu in po teh šolskim otro-kom. Pri tej priliki je de^elno pred-sedništvo izreklo vsem navedenim zahvalo tuđi v svojem imenu.
—  Vojaška vest Cetovodja Karei A m b r 0 ž i č iz Smlhela pri St Petru, ki je že od začetka vojne   pri črnovojniškem saperskem oddeiku in je bii že odlikovan s srebrnim in 1&* leznim krize em« je postal te dni   nar rednik.
—  Voiaško pojasnilo. V št. 32 do 35, t j. od 8. do 13. januarja 1917 ja bilo v »Slovenskem Narodu« poroča* no, da je mariborski abiturijent, se-» daj  enoletni  prostovoljec četovođj* Anton Vertovšek lahko ranjen priSel v rusko vjetništvo. Omenjeni je bil pač težko ranjen v levo roko od ruske granate, ni pa več vjet, nego se je vjetništva rešil In se nahaja že več mesecev dni v vojni   bolnBnlci   ngj Dunaju.  Navedeni  pripada  17. peS-polku ln bo v najkrajšem času zopst popolnoma  ozdravll.
—  Voiaška prošnja, Več Sloveit-ccy, ki se nahajamo na straži v   hrl-bih, prosimo za poš'.ljanje prečitaniH slovenskih Časopisov. Naslov: Antoa Sternak, k. u. k. Flugwache   1/10 —-pošta Marenberg, Štajersko.
—  Podpora rodblnara   vpokllca* nlfc volakOT.    V    ministrskem   pred* sedstvu je bilo posvetovanje o pođ-> porah rodbin vpoklicanih vojakov. Z ozirom na željo, naj se zvišajo   po'd-pore v večjih mestih in Industrijalni^ krajih za 30 odstotkov.    Je    finančnl minister Izjavil, da še ne ve,   če   bd moge! tej želji ugoditi, pač pa je   ob-ljubil  zviSatl  podporo za  otroke  do osmega leta starosti.   Tuđi je vlada izjavila, da bo delala   pri   podporah razloček med tistimi Ženami, kl imajd kak postranski zafclužek in med tistimi, ki ga nimajo.   Nekateri listi trda, da hoče vlada čfm prei zvišatl pod^ pore za povreČno 20   odstotkov;    v mestih In    industrijalnlh    krajih    bo podpora večja, kakor drugod.Za otro* k& do 8. leta bo podpora tako velika^ kakor za odrasle. V jantiarju 1. 1915. so znašale podpore 52*1 milljona K, v decembru 1916. že 140*2   milijona, v januarju in v februarju pa mesečno Dovprek kakih 160 do 170 mttljonoV: Od začetka vojne   se ]e   izdalo   zt podpore že 3000 milijonov kron. Za 1. 1917. se račna, da bo treba   za   ta Dodpore 1700 milijonov. Ce se zviša^ jo podpore za 20 odstotkov,   bo   to zneslo na leto še 340 milijonov ve&
—  Zaplen?eno pismo koroškega c?ež. predsednika. Državno pravdnl* štvo v Celovcu je v   celovškem lo-kalnem    listu    obelodanjeno    pismo dež. predsednika grofa   Ladrona -^ z a p 1 e n i 1 0.   Dež.   rredsednik   1^ bil to pismo pisal   celovškemu   obfi. svetu in je bilo to pismo   v petek   V javni seji obč. sveta prečitano ter Je obče znano. Ta uradni spis pojasnju-je neko v obč. svetu   Izrečeno   pri-tožbo.   Zgodilo se je torej, da je bil uradni dopis dež. predsed* n i k a zaplenjen.
— Odlikovanja pri đrž, želesnici Višli revident v Boh. Bistrici gospod Ivan S 0 k 1 i č je   za   svoje   odlično službovanje v vojnoželezniški službi odlikovan z viteškim križem Frano Jožefovega reda.   Višji   revident   ▼ Lescah gospod Ivan Z ti p a n c je dobil za svoje izvrstno službovanje pri vojncželezrKŠkem prometu zlati   zet« shižni krizec s krono na traku hra-brostne svetinle.    Manipulantinja pri železni^kem uradu v Gorici (drž. ko^ lodvor) g. Marija Javernik je do* bila za hrabro   zadržanje   pred   soh vražnikom srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrestne svetinje.
—  Premeščeria pri drž. železn!~ cL   Revident    v    Ljubljani   g. Josip Podbregar }e premeščen v   ob-močje železniške^a ravnateljstva   V Linču. Asistent v Boh. Bistrici g. Mi* lan Cepuder je prsmešćen v Trsi Asistent g. Bogoljub   M o 5 e t i č   je premeščen iz Podbrda v Boh. Bistri* co, železniški aspirant v Ljubljani & Robert S c h i c k   ?e   premeščen   t Podbrdo. Železntški aspirant v Ljub* ljani g. Frederfk   Tangelmaver je premeščen v Podbrdo,   železniški aspirant v Lescah   g.   Anton Wel« 1 e n s Je premeščen v Kranjsko   go* ro, železniški aspirant v Pcdbrdu 2. Ivan   Kiopčfč   je   premeščen. x uradno področje ravnateljstva za linije drž. železniške družbe,   postajnl rnojster v Vragnicf Saloni g. Dominik E b n e r je premeščen v Kočevje, po-stajni mojster v Grudi g. Anton Pre-meni je premeščen v Vratnico Šablono, postajni mojter v Borštu, g. Anton Osterman je    premeščen   r Gvardiello, postem! mojster v Gvar* diell« g. Karol Eiiner v Rakitovič, posta.fni mojster v 5marju - Sapu g. fprnacij Kopač v   Dobrepolje,    posta jn i mojster v Dobre po1 Ju g.^Fran« Me^ušarv Smarje    Sap. postajni mojster v Rihembergii ^. Jurij  Ko-ču m v Trst. postajni mojster v-Pođ-melcu  g. Friderik  Schonherr r Novo mtsto. poitajni mojst^gjj^k
Stran 4.
#rti v^VfcJNSKi NAKUU*.   ane 5. marca  i»l7.
52  Stev.
Beli g. Josip Zlavei   ▼   Netmtfnfc,
itrojevodja v Ljubljani g. Franc D e-g e n v Trst, stacijiki moister v Sko-ielci g. Franc Ćarmtn ▼ Trst, po-giožni stacijski mojster v Kranju Z-Viktor Čelik r Medrodt, stacijiki mojster v Stanjelu - Kobdihi g. Karei Z a 1 e t e 1 v Podnart - Kropo, po-možni stadjski mojster v Podjneicu C. Josip Snojv Lgsco, itacijski mojster v Dragi g. rrane Andnjčić T Trst, stacijski mojster v Neumingu f. Anton Virint? rludo južno, sta-ffjski molster v Metlikl g. Anton A g n i v e. r v Trebnje, stacijski mojster v Trebrijem g. Vinko S k o f -iianec v Metliko in signalni mojster v Nov em mestu g. Josip Strci-š r i d ! v Ljubljane
—  Boris Miran. Proi Jotip StrV |ax, slavni častni mešian belc Ljub-Bane, porojen 6. marcila 1836., slavi v torek svoj 82. rojstni dan.  Se vedno, kakor sUšlmo,   ČU in zdrav biva zdaj redno v   mestecu   Aspang   na Kižje - Avstrijskem. Na mnoga leta!
—  Strftprjeva dela (7  zvezkov) je vrela v zalego Ferd. Bambergova knjigama v LJuMJanl. NI pa dobiti 1. zvezka (»Pesmi«) že 7 let in tuđi n. »vezek je le ćelo pcšel pred i lett p* se ne rat!sne na novo.
—  Zadreea   za   stanovanja.   V UnblJani je precej družin,   ki jirn   je Bilo v novembra odpovedano  stano* Tanje, največ po vplivn priieljencev, kl vse podraže.   Te stranke cd   novembra in do sedaj nišo   mogle  dobiti stanovanja, ker so pač vse niše jrenaTv^erje in stanovar* sploh ni »a razpo!a?anje    Kam  naj gredo   ti fludje? Tudl če bi gospodarji z'njimi potrpeli kak mesec. si ne bodo mogli pomagati.   C& v treh   mesocih   nišo mogli dobiti stanovanj, j!h v    enern nesecn tud! ne bocjp, ker Jfli »ploh ni. Ministrski prcđseđnfK je m*noli teden % lfp'nii besećami označr   dolžnosti vlade gltd^ socijalnih r?       r in ziasti tuđi   glede   preskrbe   stanovanj. Zato opozari'amo rneredajne krojre na strašno stisko, v katero so prišle tište stranke, ki so jfm bfla odpoved?-na stanov?.n*"a v novembru In ncnrih stanov^.ni ne morejo dobiti.
—  Na  TCE*ne  5iroxnskov!   Eno ■ajflnejllh srrođk, Trabuco Expec!al so podraf.Hi od #> na 40 vinarjev, to-rej za 34 odetotkov. Dostt mani fino |3rltaniko so podraiili od 16 na 26 vi-narjev. fore! že 7a 62 cdstotVov, Tra-%r>e so podraž!!! od 18 na 30   vlnar-|ev, torej za   60   odstotkov.   To   so smodke za vojne liferante In    dmge take viseke gospode.    Tudl    velego-sposki cigaretni tobak Snltan flor so 0rvdra2i1? !e od 18 na 20 kroti torej ra 3$ od3totkov. A tfsti clsraretni tobak. jB so sra navađn! ljudle največ kuDo-%ali in ki I? ob začetku vojna   relja! Ih 44 v!r»ar?ev. so t6z] podrafTU na I Irono 20 m*i.   t o r « j  za  272  od-s t o t k o v. Tuđi pri TX>dr^5enJi! ciga-■Fat se je postotno precej podobno.
—  Vlosre zaredi fzsrabe premlč-lata or!h os^>. ki so *e rmtle iz so-▼ralalh držav, se irnajo r bodoče na-sioriti na c. kr. ravnateljstvo držav-»:h   železnic   (Bergungrskommission) fcunaj XV. WestbahrJipf. Kopfgeb^u-<Se. VIc<re naj vsebujejo naslednje do-jdatke: Ime in naslov stranke, natan-*&en popis dotičnega bla^a (način za-▼oja. zunanjf znak!), vsebino (listlne% »nake pH perilu, firme   na   oblekah, •načilne Dredmate), težo, dan te kraj ciprave. potno smer. toe postajo na lt*:8ri se le bla^o zadnjič videlo itd.
—  Promet s svinjskim!  kož&raL Z& promet s svinjskim!   kožaini  ve-Uajo odslej   tuđi    v   oŽjem   vojnem ozemlju v smisla ukaia vojnega mi-nistrstv* doloćlla ministrskega  »ka-A* % dne 26. Januarla 1917, dri. zak. *t. dft. Zaplcmba svinjskih kož dvll-«era »akola, odrejena od 5. armadne-'jra poveljstva, se v območju armade .v*!ed t*^a odpravi. Predmetno dolcK dilo   vi§e   navedenega  ministrske^a jrv5sa *e glasi: »Lasinlki prašiČev, ki jfo koij*jo za dom ali   za porabo   ▼ jr^roieiB gospodarskim obratu, amejo •no petino pri tem đobijenih kož aaj-jnari pa 5 na leto porabiti ra dom a!l ▼ srDjem g"opodarskem    obratu,   alt Jfc «^ncjo ćati strojarjem proti plačfin v stroj. Ko2t od praličev. ki se za-Ifoljejo v si!l. smejo tuđi strnjarji pre-▼zeti.«   Vpralanj« Je važno   tako ta IrrnetovaJce kakor tudl Tk ttrofarit.
—  Umri fe dne 2\. fcbrtiarla   aa Đtmaju vrli  Iužno?tajersld  Slovence £. in ht. vpokojenl major Anton Q a J-i e k dL SotlodoL vit»« mnogih vlio-kih redov. Blag rmi spomJn!
-*- Ne trplučlte žlrafl! N4M«% atrar.ke hralo pse. katere pa trico »iradajo, da Je nbofca iival kar vrt(^ friava. Potepaio se po rneatn in 116+» jo radnih odpadkov m kostf. a katerV tri naj se prežive. Ne samo, da te t»* ka živml samo usrmijenh vrtdiuu tati nevarna ie. da ne zbol! ia kot teku se prizadene nesrdfi. Kdor nhna, da lH dal jesti, naj g* da k on Jaču! — Tfr» 4 kuretnmo i majo Undje ta tnisilia <U bode živela le od ttca* kar doM mm! od Aemar M   ft ft   iani|a|
fiaslh ni mogla prežlvljati, ne pa ie sedaj, ko ljudje na vse skrbno pazijo, da ne priđe kaj v padek'. Piče je pa tploJi dobiti težko in tuđi draga. Mnogim takim strankam, ki inlslijo, da bodo kokoši Živele le od zraka in peska, so že od glađu počinile edino-le zarad! glađu. Ker rudi ni upati, da bi tako kurje okostje neslo jajca, je pać bolje, da se zakolje, kakor pa da bi se imelo trpinčiti, dokler od glađu na pogine, Kdor Hoće imeti tivai, ft mora dati tuđi jesti.
Pcročli se je v KamniMi učitelj foepod Andrej Pojaiar, sedaj enoletni prostovoljec, z gdćno. Anko Cene iz Kamnika.
Iz Trbovelj se nam piše: Kakor po drugih občinah. tako se je tu/i po naši oblini rekvirirala krma. Mn< go gospodarjev je s&dro zaradi krme v veliki zadregi. Eni so morali že ne-kaj živine oddati ir.esarju, druge to še caka. Kmetjc se jeziio na župana, a ne poinisMJo, da on tega ni kriv, ker ministrstvo pritiska na namestnistvo, to na glavarstva, ta zopet na župane A nekaj drugega je: neniškl štajerski državri poslanci, ki so vedno
▼  dotiki s svojimi kmeti-volilci.    so b!li pretekle dni na Punaju in so tam prosili pri raznih ministrstvih odpo-moči, kar se jim je tuđi obljubilo. A naši poslanci?! Niti eden se ne Rane! Ko bode nove volitve. natn bodo zo-pet obetali zlate gradove, da bi j h zapet volili, a sedaj so n-a nas ubcs:e krnete popolno'ra po?ab»li'
Potres t Brežlcah. V svrho po-možnih odredb. ki so potrebne za okrai, prizadet od potresa, je sestav-Ijen pod predsedništvom uradnetra Vođje okrajnega jrlavarstva dr. Vik-torja Neuwinha okrajni pomodni odbor. V seji dne 28. februvarja je bilo sk!enjer»o priporočat? v prvi vrsti kar najhitrej?o podelitev državnih Dotfpor le onim osetom. ki so orišlc že sedaj vsleć. potresne nez^rotle v bedo. Obširna akcija bo mo<rnča po dokončanih poizvedovanv.h. Tuđi za prizadeta državne uradr.ike. kakor sploh nastavljence z jritovimi plrča-rr.i, kl trpfjo tako vsied stvarne škode kakor posebro vsied nere^nih gospodarskih raTmer in radi tesr^* do-vzroČene^a  izpre*r»enierseica           *na
življenja, občutro §Vodn. se b :riO-rala preskrbeti državna nomoč. — Deželni pos!anec in vlađni kemirar brefiške^a okra^e^ra zastona, .M-fred baron pl.  Mosco n, posestn'k
▼  P!šecah. je daroval  za one. ki so bfK priza^eti vsied rotresa v Prežirah   in   oko*?c*.   na   r^Ve     tir?^nocra vodje brež!?keca  okra^ne^ra  or^avar-stva 1000 kron z namenom,    da    se obrne polovica tesra zres'ca vs!ed potresa te^ko pri^adetemu    korivertu frančilkanov v Bre?fc?.h v pr!d. Nr-đa?!e je donova! !<yh!jans!ci mest^l svet bre^fskf^u jr!avar^tvu ra c^e, ki to v bre?:?kem okrajn v^'cd ro-tresa najteže priz^^ft! 'n. nafholj po-trebn?, zresek po 500 kron.
Vic^i t mef^o S*1r?vn?-?o v Grad-e«. Neznani tatovi so vlorr'Ii v mest-no Havnico v Oradcu in odrasli veliko rrroJ'no ^vi^^k^^a m^so.
»Por*or??;**k S^r«!^ s sTovitim ko-m?^om tfernkem T!iscn!)achom r Klro Idealu. Kar provzmčPo FJ5rr»-bach tn t\'??.W\ pp.rt^er'. si^a komični Armin Bers: in n^^r.oria p^1-na O!s?la Werbezlerk s svojim rđravim huTrorjem raz^-^^^^re ve-scio^tf tn kr^^ta, ftv* ćn^ci ?<? r>\ rrcdfl noben ^m. — »Drtfsrr* ??v!?e-o}e« fride|ar!*ka drama % d«?7ia^k?rnf umetnnd je T?t»r?r!^r»o vn^^+^-v+v'-mfro 6t\n. Od *titn\ torka, do petk?!, predstave no dve uri ob 3.. 5., 7. in 9. zveče*. n#nes «ad^?!č »ffnmutskTi-his«, re^ def.
»V©!li-a hl^Va n^ Sorprr«t« se bo prs<5vajqla v tuV?^«!em Kf^o-Iđea^n orfhođnri teden. Ta vel^r^r'TrKi hi-storičrH dokinn*nt *e »rd?i r»r?^«5na tnčkji ^©ke?ra jrraHcesfa   kfno-ffleda-
Tflčs.
lim1 ^^» «fv?r? t ^*i fvi 1. fin
31. JBfnsi-iN 1917, r«zn«njene *>r' prj.u cffl: Derfrnica !x VroVodflove« ■snia s 16 K. ffmn!isn!?»te df^am'ce: S14K.I ?*^—?* K in več »zk?»T,n*c xa fiTef, i 2 K 50 y, 1 nio^ča rl?^ nri-bl^fno 8 rr. 1 zobr?a krona. s 12 K in a kart« za kavo, z 1 K 20 v. 1 krri"» karta fn 1 VJufi. z ^ K. 2 42 K, z 18 kronam! IP ?, r 10 K fi v. 1 m?^b??i Mećar In 2 §!*W. f 122 K. « 42 K. s 44 K,! srebrn nrstan. 1 belt Icaritfma-efta, rjavotign^ftte der»tmice: f 13 Y. I zfat ooročni nr?t?n. 2 10 K. t 100 kronamf. 1 l^timad^a, i 32K. 1 krjfca Vtrta, niTrienousni^ta denar-Hfet i 2P K. rdečeusn^ta d^amtea s 120 K ta 2 silVi. sivotTsnjata denarnica 1160 K, ! lerftfiricfla. 1 3?ivtn^Vt pot-tf Ifst. ion K v bankovcfb, 10 K r bMkovefh 70 K ▼ bankovcib. banko-¥«e n 20 K, par rlavonsftfatih dokcv tonfc Crno fn zdtnn oroirastu ogrt-frfa/a, Crnrnisniate ročne torbfce: s M IC x 22 K, fn k detiarnfco i 1 K80 rttuMa feffitJmacf^a ta ft^ečnakarta, ifiodrotvf1e»ia torbtca « rfenanttco s » IT. 1 wr foktvfc. 2 fem?« rr>bct. 100 1T ▼ laritkn, pnlof.nf Hst »Antrio
«g|tbke tankte IV. toJdo poiotUo
na ime »Kreja U«, ikatlja fumljevih črk in itevilk, potni list na Ime »2m-gar r^ in legitimacija, hranllna knjl* ?a na Imt »Kadunc A.« tu čez 100 K
dfnarla, tlata damska ara z usnjato lapcstnico, zlata damska ura s zlato zapestnico. zlata damska sra z dolgo verižico, 2 zlati verižni zapestnlci, srebrna damska ura, srebrna damska ura z rumenousnjato zapestnico, srebrn manletm gumb z diamantom, črno-siv psiček. glavo in noge rjave barvef brez nagobčnika fn znamke, bela mlada psića, porezan rep, z ovratnikom, sliii na ime »Miš«, mla-da, 5 mesecev stara psića, crno in sivo progasta, sliši na ime »Princi«, sivo - bel progast bernhardinec z znamko in na^občnikom.
Naidcne stvari ▼ časa od 1. do 31. ja::uarja 1917, ki se dobe na policiji: črnousnjatc denarnice: i 8 K 46 v, s 23 K 27 v, z 1 K 52 v, z 20 K 48 v. s 5 K 3 v. s 4 K 19 v, z 2 K 10 vin., z 9 K 54 v in več kart za kavo; rjavoasnjata denarnica z 1 K 19 v, rjavousnjara denarnica z 2 K, rjavo-usnjata mo*,ka denarnica z 1 K 14 v, črnousnjata listnica z več dopisni-cam, 40 K v bankovcfh, 20 K v ban-kovcOi, 17 K 75 v, 3 K v bankovcih, 2 K v drobižu, 2 K 62 v v drobižu. par modrih zimskih rokavic, srebrna ura z usnjato zapestnico. zavoj pil, vozna svetilka vozna veriga, prazni mlcvlnik, 3 čm: mo^ki dežniki, 1 par čevljev z dokolenki. klejasti obroć in veriga.                     "^^
Aprovizaciia.
-f- Nakaznlce za kašo. Vsied netočnih poročil v sobotnih listih se je zrrlasiio danes na magistratu nebroj ljudi — od katerih je morala velika većina oditi brez nakazil za kašo. Strankam z otroci, ki ie nlso dobile ka^e se bodo izdajale Izkaznice za kašo od srede 7. marca 1917 dalje in sicer stranke s črkami: A—P 7. mar* ca; G—K 9. marca; L—P 10. marca; R—T 12 marca in od U—2 14. marca 1917.
Moka na Ogrskem.  Poročilo
o*rrskeg*a korespondenčnega tirada 4. t. m. S komunalne strani se razgla-ša plede preskrbe z moko, da bodo kri7is*?rnentje na karte za moko dobivali tri četrtine njim pristoječlh obro-kov čiste moke, ostanek pa komzne. Obe vrsti moke orfdeta v promet ne-me-ani. Prebivalstvo tako ni siljeno, porabljati izkljtično s koruzno moko zmešano moko.
Književnost
— »Slovenski    Pravnik« ima v
St. 11.—12. naslednjo vsshino: 1. Ob smrti našega cesarja. 2. Mojim narodom. 3. Rudolf Sega: Stališče karte-lov v pravnem zistemu. 4. \z pravo-sodne prakse. A. Civilno pravo, a) Fidejkomisarna substitucija se da ustvariti tuđi s pogodbo in ne Ie v oporoki. Tuđi taka fidejkomisarna substitucija brani, da bi fldticljar glede substitucijf podvršenega zemlji^ča sasriolastno razpolagal preko v § 613 drz. zak. določenega okvira, b) O do-ločanju odskodnine in spravnlne za državo proti izdajalcem (ces. nar. 9. junija 1915 drž. zak. 5t. 156, § 1293 o. d. z.). c) Tuđi sul?bo]emnik viSje vrste ima pravico do službenega spriievala, a ne tud! do spričevala o uporabi v službi.. Zakonita vsebina slufbenegra spričevala. če se zahte-va s^ričevalo preko te vsebine. Je vendar ugoditi s spričevalom v za-konitem ob«:egu, drugače nastane oĆ-jrovorno«^ za ^kodo. (§ 7. 1293—1295 o. d. z.; S 405 c. pr. r.). d) Za vpra-Šanje o očitnosti napake ni mero-dajno dejstvo, da pogodnika poznata vzrok nanaVe, ampak le to, ali se na-pnka pojavlja na način, da jo more epa?!ti vsaVdor z navadntmi sposob-nostmi ($ 928 o. d. z.). e) Pojem ded-ne pogodbe. Določba o prevzemu gosD^-darstva ne more biti predmet d-dn© pogodbe. (?S 662. \24V, 1253 obč. đrž. z.). 0 K »pod?odnost! kraja izpolnltve« v zmislu člena 3 št. 5 naredbe avstr. pravosod. mfnistrstva od 26, oktobra 1914 št. 229 ćri. zak. o uredbi pravne nomoČl za fzvrlbe med Avstrijo In Ogrsko. B. Kazen-$ko oravo. a) Kadar J€ radi Istega karnlvt^ti dejafija upravifienfh k f»-tebrrf obtofbi več oteb fn Je tofW !e eden npravfčencev. nčlnknje obto-ženen v koriit le vsaka r stvar! if-dara o<!ločbt tuđ! tfefo o«eb, kl niša tnflle. b) V zmfstn Cl. V. zakona od 17. decembra 1862 It. 8 drf. wtk. n leta 1863 nišo Javni oblastra: 1. Vojni fltnoprometn! tavođ!, nsttnonrijefrt s ces. naredbo od 11. tennmrji 1913 It. 41 drž. zak.: 1. splolnl pokofnrn-ski n^odi za isTnfbence ali def dni zastnol teh zavodom, lstanovijenf te-metjem ndeont-od 16. decembri 1916 It. 1 drf. rak. Iz leti 1907. c) Po I 32 It. 2 ces. naredbe od 21. frniUi 191« It. 1fT7 dri. Mk. (ledal 1.32 It, 2 ces. n»r«!ne od 11 ftmifa 1916 «t. 176 dri. adu)*) * 1em*t wrttatonlm>
čt prođu žitne zalome, Id to mn Izrec-no prepušćene v lastno porabo hi kl Jlh Je privarCevil. d) Prodajalec, kl zcolj sprejme ponuđeno Cezmemo crno, ne da bi k) prej tudl zahteval, je kazniv po 1 7 ces. naredbe od 1. avgjusta 1914 It 1SM drž. zak.1) Ie, ako Je prisili! s svojim veđenjera. podobnim zahtevanju, kupovaJca ali kako drugače povzroćil, da je ta po-nudil čezmerno ceno. e) Za presojo po § 15 št. 1 ces. naredbe od 7. av-KusU 1915 it. 228 drž. rak. je nevažno, ali je kupo val trgovce v posebni nakupovainici izven svojega trgov-skega podjetja, ali je kupova] ustno ali pismeno. — Trgovec, ki ni poiz-vedel običajne cenc v kraju nakupo-vanja in ki Je plačeval višje cene. ie ravnal malomarno ter je za to kazen-sko odgovoren. 5. Izpred upravnega sodišča. a) Vodni upravičenci, ki za-htevajo od vodopravnega oblastva varstva svojih subjektivnih pravlc, imajo napram krivcu pravico do po-vračila svojih stroškov tuđi takrat, Če je predmet vodopravne razprave samo uradno kazensko postopanje. b) Vodno pravo: OvadftelJ, ki s svojo ovadbo nf uveljavlja posebne subjektivne pravice, nima pravice za-btevati od obsojenca povračila stroškov svojega zastopnfka. 6. Razne vesti.
min stvori
*  Časopisi na Angleškem. S prvim marcem je 23 londonskih dnev-nikov zvišalo prodajno ceno,  ker so se tuđi tam že podražile cene   barve in papirja.
*  Ljudske kuhinje. Na Dunaju ie vojaška    oblast    prepovetiala   vsem vojakom in podčastnikom oblikovati ljudske kuhinje, ker je Se za   civilno prebivalstvo premalo živeža.
*  Mesto. tiskovne svobode.   V PardubL \\ na Ceškem   je   izhajalo deset ćasopisav;  trije so prosto-voljno nehalt izhajati, sedem jih je pa okrajno glavarstvo ustavilo.
*    Ponesrečeal   srbskl    oficlrJL »Petit Parisien* poroča, da   so   pri potopu italijanskega parnika »Mine* sac ponesrečili tuđi trije srbski   oficir ji, general Vojković in polkovnlka Dulibić in Mibš.
*  Gregorijanski   koledar t Tur-clj. Dne 1. t. m. je stopil v Turčiji v veljavo reformirani koledar,    ki    se sklada z gregorijanskim. S preskočit-vijo 13 dni se izpremeni 16. februar v 1. marec.
*  Stotisoča nedeQa. Dne 8. julija bo stotisoča nedelja po    kr^Čanskem računanju časa. To je, ta dan se za-čne stotisoči teden po    Kristu.    UČe-njaki se sicer nekaj prepirajo. Jeli bilo 4. leto ali 8. leto po Kristu prestopno leto ali ne. a velika večjna je mnenja, da Je bil 1. januar Annl Dominl 1 nedelja in da bo 8. julija 1917 pravi dan stotisočega tedna po Kristu.
*   Đonio vldeti, če bo res! Ne-
katerl listi poročajo, da bo Danska vsied vojne podmorskih Čolnov, ki ji onemogoča vsak izvoz na AngleSko, oddajala odslej živila Nemčijj in Av-strijl, poglavltno mast. Jajca m meso, Baje bodo pripeljali vsak mesec deset vagonov več masla, kakor ga do-važajo že sedaj iz Danske. Meso bo v prvi vrsti dobivala AvstrtJa.
*  Pomanjkanje paplrla.    V trgo-vinskem ministrstvu so bila te dni posvetovanja, na katera so bili po-vabije™    zastopniki papfrnlc In du-najskih nemSkih časopisov. Sklcnilo se je. zmajiiiaU SDloh obseg vseh ča-sopisov.
•  Zasačene morflte.   Na   pepel-nično sredo je bil v Osjeku   umorjen in oropan 741etni trgovec Anton Lon-žil. Zdaj   se Ie   posrečilo   zajeti   tri ženske, ki   so izvršile   ta   roparski umor. Zamislila Je ta zločin rufiianka Marija VIcka, Izvršili sta ga pa 261et-na postrežnica Milka Huluzom In 19-lerna *lužkfnja Marija Mlinarič. Mrv rilci sta si poropani   denar   pošteno razdelfll, rufljankl pa ie vsaka dala 240 K. Oropani denar   sta imeli mf> rilki dobro shranjen, a policija fa Je vendar našla; manjkalo Je le par sto kron.
•  Posknleno oođiuprjonfe. Lan* sko leto so v Velikem Varadinu pri-Jell neko pospo Weinber^er,   ker Je ponudila vlsokemu vojalkemti urad-nllni večjo svoto denarja, da bi v ka-zenski zadevi njeneira moža hitro In dobro postopal. Zdaj je bila ta zadeva pri ogrski kuriji končno rešena in je bila gospa WeinbergeT   zaradi   po-skušenega podlrorlfcnlt obsojena na eno leto Ječe in 2000 K globe, advokat dr. Adorlan, kl Jo Je nape!Jal na pod-kupovanje. Je bfl obtojen na 15 mesecev Ječe In 1000 K ifiobe, neki drugi zaveznik LaJoš Balof pa Je bfl obso-Jea na osem mesecev ječe.
•   Vofiil briOantl Kako ofromno mnofo   denarja je morala   zaslužiti A milini od aedaaje evropske vojne*
se da spoznati iz tega, koliko Je nakupila v Evropi žlahtnih kamnov in ziasti bril^ntov. Kakor znano, je nizozemski Amsterdam le vedno sre-dišče vse kupčije z briljanti in sploh z iiahtnimi kamni. Po izkazu nizozemskih iistov je bilo vpeljanih v Ze-dinjene države severoameriške leta 1914. za 19,276.591 doiarjev briljan-tov, leu 1915. za 25,995.804 doiarje, leta 1916. pa za 51,452.262 dolarjev. Te številke pač dovolj govore, koliko so zaslužili ameriški vojni iilo-rantjo.
*  SenzacijooalBa aretacija ▼ Budimpešti.   Na zahtevanje dunajskega trgovskega sodišča je bil v Budimpešti  aretiran  ravnatelj    delniškega društva za promet z žitom     Rudolf Poor zaradi zapeljavanja na    krivo pričanje.    Omenjeno društvo Je eno največjih podjeti} te vrste   na   Ogrskem in ima oskrbovati aprovizaci-jo več velikih rajonov v AvstrijL Budimpeštanski  listi  namigujejo,      da stvar strašno smrdi in da bo kompromitiranih več odličnih mož. Ravnatelj Por pa ni bil dolgo v zaporu. Budimpeštanske*     državno pravdni-štvo se je postavilo na stališče, da je Por ogrski državljan in da dunaj-sko deželno sodišče nima     pravice zahtevati. naj se mu Pora izroči in je odredilo, da Je Pora izpustiti iz pre-iskovalnega zapora.
•  Vlom v avstro-ocrskl generalni konzulat ▼ Curinu. V popolnoma iz-rednih razmerah se Je v Curinu   t Švid zgodil vlom v avstrijsko-ogr-ski generalni konzulat. Ukradenih Je bilo 50.000 kron zlatega denarja    in mnogo vsakovrstnih      dragocenosti. Vse pa kaže, da vlotn ni bil storjen znradi denarja in dragocen->sti, nego da so se tatovi hoteli polastltl polltič-novažnih dokumentov In *o denar in dragocenosti le tako mfmogrede se-bo! vzell. Vlom je bil Izvršen na silno rafiniran način m s pomočjo najmo-dernefših vlomilskih orodH. Tatovi so odnesi? vsak košček poplsanega pa-nlrja, Vlomilsko orodje, vredno 2000 kron, so pa pustili v konzulatu. V16-mttci so najbrže že prišli čez mejo In so pod varstvom tfste države, ki ima na avstrijsko-ogrskfh tajnih diploma-tičnih aktih največj! Interes.
* Javna varnost ▼ Zagreba. Zad-nji čas se Je zgodilo v Zagrebu toliko vlomov in tatvln, da Je prebivalstvo Jako vznemirjeno. Dogarro Je, da se je zdaj v kratkem času zgodilo nad 120 vlomov in tatvin. Policija Je brez moči.   Izkazalo se je tuđi, da so večino zadnjih tatvin izvršili vojaki ali voja-ško oblečene osebe. Z ozlrom.na to Je bila med civilno in vojaško   oblastjo dogovorjena skupna akcija. Mlrozov za ćelo gamizijo je določen tia 8. uro, ponočl bodo hoiile po mestu patrulje. ki bodo vsakesra vojaka aretovale; z vlak! dospevškim vojakom se ne da več dovođenje zapustiti kolodvorsko poslopje. Če bi te odredbe ne pomagale, bo sploh vserh vojakom prepo-vedano hoditl po mestu, ne le ponoči, nego rudi podnevl. Mestna policija pa Ima naročilo, da pozove na legitimiranje vsako civilno osebo, ki jo dobi ponoči na ulici.
*  Edvard Drumont. FrancIJa nima dosti Židov in kar jih Ima, so se e domačfmi tako asimilirali, da jih je komaj spoznati, kvečjemu po imenih, k\ so skoro vseskoz nemška.    2idje na Francoskem so v finančnih in tr-govskih krogih v veliki manjšini,   v veleindustrlji in pri železnicah vlada konservativna   buržoazija,   pač   pa imalo 2idje močno pozicijo pri časo-pisju — a ne pri politično   merodaj-nem — pri gledališču in v literaturi. Vedno pa so 2idje stali na strani ti-stih. kl so se z brezvestnimi sredstvi poskušali obogatetl na stroške skup-nosti in svojih bližnjih. Najbolj se Je pač videlo delovanle Židov na borzi. »Oderuh  frankfurtsku   je   običajno Imenovanje borznih 2idov z nemškf-mi imeni, ki jih je na pariški   borzi vse polno. Edvard Drumont je začel boj proti izkoriščanju, spekulantstvu in sleparstvu m ziasti boj   proti   2l-dom.   Deloval je z velikim uspehom Na svoji strani Je imei vse   zatirane in IzkoriŠčane,  pa tuđi   narodnoml-sleče uradniltvo in oficfrje in če je nadel sistem,   kl je   prej vladal   na Francoskem in se je z ministrstvom AValdcck - Raušseau začela doba socijaliziranja republike, je to v veliki meri tn^mn. sedaj irrrTleua Cđvarda Dnrmonta.
*   Vo^a sffl^a s Sememflca. Znani đnnajskf šnort^fv V'Vtor snberer, kl Je bfl svoj ča^ tuđi* državni m dcž. po?!anec Ir? občfnskf svetn'k dunaj-^ki, Je pr'občil z?tiimfvo sliko o f\v~ Tferfu na S**tnrrn?k?T. Mnž nt^e: Ttiđt tref?« ro*rm rima Je prfneMa, kakor njen? prcđnPct. 5^memfVu Jako mnogo ob'5kx>v»lccv fn živahno življenje, samo da sta dobri* efbanfe m življenje oblfko. VI Jo čiitfio solidni nrffate-W ^ernernlVa že leot pravi Skandat VrnerdUa se le namreč družha ljudski JI ni nobena ntvnr nredrara, kl na-stc>a surovo - b«ha?Vi> fn Jtaterf rt? nlkoli dovoM veselja In razpr*a|eiio-stt. Pri II tnđbi teče iampanl— ▼
5 i. *tev
.SLOVENSKI NAROD-, dne 5   nuca 1917,
Stran 5
potoku in orgija slovi, polna preki-pevajočcga veselja in blazne prešer-nosti. Neprestano žive ti Ijudje v naj-večji proobilnostijsakor da ni drugocl toliko bede in kakor da ne bi neprestano toliko tisoč mož na irontah za nas izkrvavelo in kakor da bi se le na Dunaju ne borilo na stotisoče revnih in najrervnejših ljudi Mradaje in zmrziije* z nojbridko^šo silo. Sredi-&če teh lahkoživcev je hotel »Pan-haus«. Kdor priđe tja o polnoči, si mora misliti, da je v Monte Karlu ali v kakem dunajskem noćnom zabavi-šču v najmirnejšem času. Na tem otoku srecnih vidiš gospodo skoro samo v fraku ali v smokingu, dame samo v najizbranejših in najđražjih eblekah, globoko dekoletirane in opremljene z največjimi dragocenost-mi. Tu muzicirajo. pojejo, plešejo in pijejo najfinejšega šampanjca franco-•kega izvora, naj velja kar hoče. Stekletiica velja 60 do 70 kron. V baru, tem prostoru žrtja, skupijo vsak dan več tisoč, da, skupili so že en dan 9000 K. V mestih moralo Ijud-je ćele ure v mrazu in vlagi postajati, da dobe lc najpotrebnej^a živila; clo-veku krvavi srce, če vidi do!se vrste starčkm\ bledih, izstradanih žensk in lačnih, zmrzuiočih otrok, kako čakajo.da bi za drag denar dobili nekaj krompirja ali masti ali kaj takega, na Semcrniku pa živi družba, ki o vojni sili nfcesar ne ve*. ki plava v užitku in pozna Ie eno skrb: Kaka zabava bo pa jutri? Sol'dnim prijateljem Semernika se studi. — Tako piše časti vreden, uveden mož Viktor Silberer, ni Čiovek, ki bi pretira-val. A kako da oblastva ne store ko-nec nrsšfmemu počet ju teh voinih goljufov, ki so si iz krvi padlih juna-l:ov napravili milijone. na »ih zdaj na t:*ko provokanten način razmeta-vajo.
* Sedsmdesefletnfco Tomaža Edisona so prazmvaii Amerikanci dne 10. februarja. Ako bi ne bilo vojne, bi se bil gotovo ves kulturni svet pridružil proslavi slavnega izumitelja, katerega veliki duh se žal ni mo-gel upreti germanofobiji, ki je zavladala v nenemški kulturni javnosti. Edisonov oče je bil krojač, lončar, rastlinar, naposled starinar. Vse mu je neslo le maio, Bil je Nizozemce. Alati je bila škotinja, po stanu učiteljica in cria je prva učila Edisona diranja, pisanja in računstva. Deček je bil Izredno vedoželjen in je prebiral od kraja vse knjige, ki se mu prišle v roke. Dvanajstleten je ćobil službo časnikarskega prodajalca na Grand-Trunk - železnici. Razventega je pro-drjal tuđi pecivo, slaščice in cigare ter si prislužil nekaj tisoč kron, ka-tere je poslal roditeljem. Kmalu si je najel dva, tri pomoćnike, ki so zanj obavljali prodajo, sam pa je sedel v založnem vozu in eital, čital. Kmalu potem je kupil slučajno majhno tiskamo na dražbi in v zvezi z neko korespondenčno agenturo, ki mu je pošiljala od postaje do postaje poro-čila, je ustanovil časnik, ki je pozreje slovel kot železmški časnik. Izprva je prodajal list po številkah, pozneje rudi v naročnini. Ko je bilo Edisonu 13 let. mu je prišla po naključju v ro-J:e Fresenijeva knjiga o kemiji in s:a iiavdusila tako, da je uredil v založ-nem vozu, kjer je imel tiskamo,ured-ristvo in spalnico, še majhen kemi-čcn laboratorij. A nekega dne se mu je primerlla eksplozija, vlak malo da se mu ni vž<ra! m Edison je mora! itf. V Port Huronu je ustanovil list >Pavel Jezičnik* in obfcvijal v njem f-kandalčke. kritike In podobno, ćo-kler ga ni rekdo napade^cev brez polemike in po^rajanj vrgre! kratko-tnalo v vodo. Štirinaistlfetni urednik Se sicer znai plavatf in *e je otei. a Casnikarstva je imel do«ti. Lotfl se ie Cevljarstva, a ni *lo. Vendar se je kmaTu priče!o ranj oravo življenje. Nekemu postajenačetniku je ote* otroka \z »mrtre nevamr^ti in ta pa je natičfl birojavljatija. Tako je W rdfsoii narosled te!f?rr£fist. A bi! je Vab uradn'k, ki ni bil načeli tam. k;cr *\ moral biti, če pa ie bil, se ie vedno bavi! s č?rr? drnerim, kakor je r*tta nle-jrova 5?užhn. Da M ?rr» !a?ic nadzoro-valf. 5o Tnu ukarali ?efi, da ?e moral brzoja\iti vsake pol ure besedo »six<-, s Vatero bi namačil. da je na *voiem me^t'7. D^. hi *e iz*iehn te sitne, je irvirV sodaj pripravo, ki ie sbt^r av*oTTi9t!Čno brzojavrfala točno v^ake pol «re wka«anf »sItc, laj je ori kolovrati! že koderko!i. To ft biTo !. !fl64. I^toleto je izuni! tuđi poiriocek. da se |e morio brzojavifati fstf»časrto f*? po fstl 7\d v n«sT?rt>tni 5Tr»eri. Za karen je Ml nremešcen ne§tstokrat. ?»ov^od 5© te navi! r izumf. a sreče ni ?^pj. N^koč je sTni^a! rvezat? r>^ br-7ni-»vTj dva vcvzeča vluka. Trnci Je w»Jo. r^'caj se r»i zla^alo. vlaka sta trč?h, nfeca so odsiovflf. Posloisi m l7f"i <io era *+*K rrr»oen ^enarja. <*a Je »*vhn9*L ^efe Teta 1W8. Je do^il
CTf. ki Je v«ak ?ctrt uro onvesča'a U»-Trs*!ivna r?»rn^niVe o r^atfh !mrzih. Njegov! ir«m! so }tf) vr^ntef? ra^f-aanja. Dmltra 9O Jth oakapUa m vi-
soko ceno. V Ncwarku pri New Yor-ku je ustanovil sedaj tvornico za gradnjo strojev, ki jih je ir-umil. Poz-nejt je uredil sloviti laboratorij v Ncw Yerse>TJ, kjcr je bilo od mcr>eca do meseca zaposlenih več delavcev, inženirjev, kemikorvr, tako, da je konč-no nastalo pravcr.to električno mesto s tisoči zaposlenih Edisonovcev. V tem slavnem laboratoriju so se pc-r?jali izumi, nad katerimi je strmel ves svet. Nad 600 jih je — mnogi po-menjajo vjiik napredek na p^lju Člo-veške kulture, mnogi so ostali duhovite igrače. Najnovejši Edisonov iz-rm je baie priprava, ki omo*roča lad-jam. da pravoča&no opatijo bližanje rodmorskeara čolna. V praktični Amer'ki Edisona n\ zadela usoda mnogih slavnih izumiteljev, ki $o na stara leta sirr*naki in reveri živeli r>d milošcine. Edison spada med velike američke bo^ata^e.
Darila.
V. izkaz darov za božićnico xdowsm
in sirotam v vojni  padlih   kranjskih
junakov.
Mestna oblina ljubljanska 500 krcn; Franjo 2agar, MarkDvec, 50 K; Fianc Wokač, Ljubljana, 100 K; Vinko Majdič. Kranj, 100 K; Fr. Cešarek, župnik v Brezovici, 60 K; Kartuzijan-cl v Pletarjah. 50 K; Anton Skubic, čekan v Rinnici, 50 K; papirnica v Vevčah, 100 K; Ignacij Krt, posest-nik. Gorenja Sava, 16 K; Alfonz Ko-tlelja, Leskovec pri Krškem, 5 K; Iv. Zabret, Bobovck pri Kranju, 10 kron; Ivan Bidovec, Zalog - Gorice, 10 K; J. SokliC, Ljubljana, Z K; Leopold Tratnik, Ljubljana, 20 K; Josip Jele-nič, Suhor, 6 K; Janko Šimenc, Kam-nik, 10 K; Ivan Jelačin. Liubijana, 50 kron; Anton Mehle 10 K; dvorni svetnik dr. Franc Župane, Ljubljana. 10 K: M. Ćerne. Ljubljana, 10 K; Anton Poljšak, Vrhnika. 16 K; Anton Nemec, župnik v Kokri, 6 K; J. Ja-len, Ratoče - Belapeč, 10 K; Andrej Rcmškar, Brezovica pri Ljubljani, 10 K; Marija Jelene. Krize pri Trži-ču, 10 K; Jakob Lebar, Čcrmošnjice, 10 K; Štefan MiholiČ (kavama Central), Ljubljana, 10 K; Ivan Kavčič, Idrija, 10 K: dr. E. Bretl. Ljub!janau 10 K; Al-jzij Kr?n;c, Grahovo. 15 K; Andrej Ramoveš. duh. svetnik, Do-bretx>lie. 10 K: Jozef Stare. Boreča vas. 4 K; Anton Marinčič. Škocijan. 5 K; JosiD Cejrnsr. župnik v Stra-njah. 28 K 29 vin.: Josip Susteršič, Seničica pri Medvodah, 5 K; Karei Počivalnik v Ljubljani, 10 K; farni i»rad v Stari Loki, 15 K; Fr. Zbašnik, vpok. duhovnik v Hrastju, 10 K; Oa-brijel Thaler. Zeleznfk«. 5 K: Andrej Opeka, Vrhnika, 10 K; Milan Rosner, Ljubljana. 10 K: Franc Krizman, Rib-nica. IO K; dr. B!eiweis vitet Trste-riski, Ljubljana, 5 K; franc Demšar, CesTiiica pri Zeieznikih, 20 K; odvet-r.;k dr. M. Pire. Ljubljana, 2 K; Karei Dermastia, Ljubljana« 10 K; Janez Orkman, župan v Tunjcah, 9 K m v; Josip Bojane, posestnik, ?t. Peter rri Rudolfovetn. 6 K: Franc Istenič v Gor. Losratcu, !5 K: Fran 2itnik. Sko-feljca, 5 K; Jožef Cirman. Dol. Stara vas, 4 K; dr. Anton Pihhofer, okrajni rlavar, Postofna, 10 K: Alojzij Hu-mek, posestnik, Gradišće pri Raki, 12 K; dr. Jar?ez KreV, drž. in dež. po-sl?.nec, Ljubljana. 10 K: Josip Zelnik, župnik v čemseniku, 20 K; Iv. Kon-čina. Zatlčna, 20 K; Cistercijarci. Za-tlčnau 20 K: Vafetifin Dereani, 2u-žemberk, 20 K; Franc Strefek, ?rrarje - Sap. 20 K; L. Urbančifi. Pol-ltov gradec, 30 K; Tomaž Bizilj. Ljuh-Ijana, 10 K: Viljem Puti^k. e. kr. agrarni nadzornik, Ljubljana, 10 K; baron Wurzbach. L?mbre§ pri Mirni, 10 K; dr. M. Skub!. c. kr. polfcij. nadkrmrsar, Ljubljana, 4 K; grrof Kunići, ravnatelj državne policije, Ljubljana. 2H K; C. T.71m. jrrad Klevež rri Smarjeti, 2 K: Ru<?->Tf ol. Apfal-teren. Dob pri Ljubljani. 2 K; dr. Maksimiljan pl. Wur7bach, Tura!če. 10 K; Viljem pl. La?cnan. dvorni svetnik, Liubijana, in K; Fmst bar. Schnnberser, de?e!nrn^ad?it svetn^k. IJubljana, 10 K; dr. Pra^marer, c. kr. defc^ovladni svetnik. T^ K; ritmoj-?rer Ksrei pl. B^-rn, Kra'covr«, 50 K; oskrbni^tvo graŠčfrte Rnp^-Čvrh. 10 kron; ritmoj«ter Hervard prof Atier-srortr, Turjak, 20 K; sJ^'ie žurni uradi: Pl?nina pri Vipavi 2?, K. ?mtrje-ta 10 K. Breznica 119 K, Komenda «o krrjTj. Trnova na NotranfsVem 8S K 20 vin.. Dev. Mar. v Poliu 52 K 50 v, St. Jtfri] pri Orosnpljem .^0 K. Vič r>ri Ljtrbijami 40 K, Planira pri Pakekn 25 K, Višnja *ora 40 K. %t*r\ trv pt* T ofu 20 K. Bled 5r> K. Studeno 25 K 20 vin.. Stndenee tv P«<!^^ Pri ?fv-Tiici 38 K. Morelj 33 K. Ajdovec 10 K. N>v1'> 10 K. Kr^tanfevfca 10 K. Ov-v*e 8 K. Sv. Kat^r>a v Tonolu 8 K 40 \rin.. Tomi^eH 10 K. n*r>Wr>Va «rl KočeAnn 10 V 20 vin., ?tancra nri Ll-tiif \? K. Trfbp^o nr\ Mnicro^^^ti \2 K. Pre%?Tit 72 K: fvntmstvm: Pre-sfne ?02 Y 25 vi*.. Hol pr* T firmani 50 K. ^t ^'id nri ^^t^črt 2^ V rtrv*-r"*ee 2" K 40 ^fn.. Postojna 25 K. Vrbnika 100 K, Smarjeta na Dolenjskcoi
10 K, Trnovo na Notranjskem 33 K 44 vin., Goče nad Vipavo 20 K, Ka-tečcf Gioreiiisko, lo K, Cerkljc, L>o-lcnjsko 56 K 6^ vin^ Gor. Logatec 20 kron, RadeCe pri Zidanem mostu 50 kron; po županstvu obćine Zagorje 50 K; Ljudska posojilnica v Ljubljani 500 K; Kmetska posojiinica v Ljubljani 300 K; posojilnica v Cerknici 100 K; posojilnica v Žuže-nberku 50 kron; hraniinica kmetskih občin 20 kron; hraniinica in posojil. v Preski 14 K: hrani!, in posojil. v Dev. Mar. v Polju 20 K; posojilnica v Crnomlju 20 K; Mestna hraniinica ljubljanska 500 kron; neimenovan iz Logatca 20 kron. — Vsem darovaJcem prisrčna zahvala. Darove sprejema deželna Magajna. župni uradi in županstva po dežeii ter uredništva v Ljubljani izhajajočih dnevnikov.
Volnosirctisski odbor. T* soriške be*unce. V denarju so darovali: Terezija Komljanec, Škocijan pri Mokronogu, 20 K; dr. Fran Derganc, pri mari j v Ljubljani, 50 K; A. Pečenko, Soštanj, v spomin smrti Frana Mor-etič, zidarskega mojstra v Gorici, 10 K; G. Z., Ljubljana, 100 K; darilo »Naroda« 24 K 60 vin.; dr. Schmidinsrer. c. k: notar v Ljubljani. 10 K; neimenovana gospa 4 K; katol. slov. izobraževalno društvo, črnomelj, 144 K; darilo »Naroda« 6 K; odbor katol. tisk. društva iz Gorice daruje namesto venca na krsto preč. e. mons. Ivnna Nepomuka Murovca v b)aj?or njcjrovi duši, 100 kron; Mi'ko SaSeU. Klanec, Istra. 10 kron; Milan Vrtovec, c. in kr. mor-nariški komisar, Pulj, 4 K; Jarez Sušnik, kanonik. Ljubljana. 50 K; žup-ni ja Zalilosr. 80 K; neimenovani 10 K; po dr. Antonu Breclju dva Goričana v Ajdovščini, 25 K; kat. slov. izobra-zevalno društvo, St. Jakob ob Savi, 70 kron. — Njega prevzvišenost kne-zoškof ljubljanski je ponovno nakloni! 300 kron. — Ko so meseja avjru-sia in septembra preteTcle^a leta pri-hajali begunci iz Goriske, je naklo-nila tvrdka Hedžet 6t Koritnik iz Gorice, sedaj v Ljubljani *Posredoval-nici za goriške begrunce« v Ljubljani blaga v vrednosti nad 1000 kron. Sedaj sta blaga darovalca naklonila »Posredcvalnicu znesek 1000 K v prid goriškim beguncem. — Gosp. Alfonz baron Wurzbach v Ljubljani, 100 kron. — »Dckliška zveza katol. slov. izobraževalncga društva v St. Petru na Medvedovem selu pri Polj-čanah je darovala znesek 64 K 76 v kot čisti dobiček svoje predstave. — Oosp. deželni glavar dr. Ivan šuster-sič in soproga sta naklonila znesek 50 K. — »Posredovalnica za goriske begunce v Ljubljani« je hvaležno prevela od slavne »G 1 a $ b e n e Matice« v Ljubljani znesek 3000 kron, kot Čisti donesek treh dnbrodelnih koncertov v prid gorišk'm begun-cem. Ni pr\'ič. da se je slavna »Matica* zavzela za te revere. 2e v pre-teklih let Ih odkar se nahajajo goriški begunci na Kranj>kem. je z neizmer-nim trudom in požrtvovalnostjo priredila koncerte v ta blagi namen. da o!?:§a trp'jenj? urjornim be?uncetn. A to pot ji gre Še posebna zahvala. Premsgala je največje težave, samo da lahko pomajra bednim GoriČa-nom. Tn uspeh je bil nad vse nriča-kovanje ngoden. Kadar napoči oni ćzn osvobodltve, ko se bo naše rjud-sr\ro vmilo z oljico miru na svoje domove, takrat ga ne bo. ki bi ne vzkliknil *z dna hvaležnega srca: »Čnst in slava takim Ijuđem. čast In slava onim. ki so rtam pomagali v urah b^d^ in trpljenjaf« — Posre-dovalnica za gorske be-Bfimce   v   Ljubljani.                    !
Umrli  so v LjubPani:
Dne 1. marca:    Leopoidina Pri- ! bosehitz* zasebnica, 59 let,    Franca Jožefa cesta 7.
Dne 2. marca: Ivan Novak, sin gledališkrga prizoriščnika, 5 tednov, \ Knafljeva ulica 14. — Valentin Ma- j rinko, sin tobačne delavke, 7 tednov. \ Opekarska cesta 34. — Avgrjst Aha-čič, orožniški stražmojst^r v pM 61 let, Padeckega cesta 9.                         :
Dne 3. marca: Marija Kokalj, ! hiralka. 80 let. Radeckega cesta 9. — i Dolorosa Grusovin, čevljarjeva    hči, I
5 mesecev, Strelika ulica 15. — El-frida Pohl, hči bivšega železniškega uslužbenca« Z leti, StreliSka ulica 15.
F>ne 4. marca: Fran Bobek. biv-51 krojač, mestni ubožec, 67 let, Jap-Ijcva ulica 2. — Trančiška Jare, po-sestnikova žena, 38 let, Crna vas 10, — Marija pl. Guštak, zasebnica. 73 let, Pražakova ulica 10. — Jera Kleindienst, delavka, 53 let, Radec-kega cesta 9. — FrančiSka Prime, služkinja, 21 let, Radeckega cesta 9.
Dne 5. marca: Ivan Robida, mestni ubožec. 75 let, fapljeva uVca 2. — Ivan Petrič, zidarski moj^ter, hiralec, 72 let, Radeckega cesta 9.
V deželni bolnišnici:
Dne 2S. februari«: Janez Pado-vič. delavec, 53 let. — Ignacij Pevec, bivši kniicfovez, 7Q let.
Iztiajatel) hi ndgoroml urednik:
Valentin   Kopitar. Lastfilna fn ti«k  »Narodne ttskarne«
Prehlajenfa. Prepih in vlažno vreme so zgubili za nas svojo strahoto in re povzrocajo nobenih rev-rnatičnih boiečin več. odkar vporab-ljamo Fellerjev bolečine hladeči rast-linski esenčni fluid z znamko Elsa-fluid kot vdrgavalno sređstv^o. Masaže z Flsafluidom požive obtok krvi in so najboljša profilaksa zoper revmo, protin, ischias. podagro in slične bolezni. Predvojne cene. 12 sfeklenic novije franko za 6 K lekar-nar E. V. Feller, Srubica, Elsatrg Z38, Hrvatsko. Nad 100.000 zdnvniških priporočil in zahval. Fellfrjeve odva-jalne raharbarske kros^ijice z znamko Elsakro£ljice stane 6 škatljic 4 K 40 vinarjev.                                (et)
Hcplm več tisoft 5—6 leta ih
® o d i 1xl
smerekovfh, ielkovih ^
maCeSnOVih.   Pnnudbe  s  ceno
x ca Frartc Paternost, Postojna.
I                                                                       754
Žoget etvod eno!
^^—^^—***
Fofsonf Oskar Tlmne, Tifoll
Izdslsva legitimacijskih slik in sHk-dopisnic.
748
Denarnice,
damske torbice,
iaUktt ta naknaovala« torb«, sreal-oa ttC dobavifa trgovcem
= tL Frytkovaf =
Pteen na Ctlictni,        639
Vzorna pošiljatev blaga bogate rju-novrstnosti sa 55 K, franko po pov-zetju.   —  Kar  bi  ne  bilo  v§eC  rtđa
i—mmi— zamenfam. ———■
==  3pre]me se =====
kroiii pomoćnih
ta bo1t?q vrlika dela «rl MAH Tinti MASKOTA, krojač, Spođ. ftliha ____________LlnUllaat,_________757
SagT" Proda se 6000 litro* "98
a^P fMfi VA B %0 W ^0 NI
le Stapao 8 pOSOdO. Blago leži na južnem ko'od?oru. — Pismene ponudbe na upravn;štvo   »S'oven^U-pcra Naroda«
pod n8ađ{e¥ec/730Ha      756
Nsprodaj ie po primerni ceni
parna žoga In mlin
r.   n^i^sdlci    r najboli-'em    stanu    in    %
78.000 n ■• zcmlJiSfca v zvezi z večjo žtlezniško postajo na JuŽnem Stajer*kem.                                        663
Poizve   se   pri  Jflnko  Traun, LJobliana, Triaftka cesta 29.
Slavneniu ob^Jnstva tu, isi na deieli priporočam svojo zalogo
cc$nci in
eebule
tudl še neka? fabolk ie na razao-lago pri Sari Knruar,  Iiiabljana.
PlOČevlndStO pOSfeklenO emajl.rano
Ima vodno, ier po aaiai2]ih oca ah v zalogi
Osvald  Dobeic,  Ljubljana,
Martlssova cesta St 1S. Ravnotam se kapi pisalna miza.
do 2 rn   dolg,   cers'.ien     IO—30   cm   v prereza  kopu je TIFHtO  VABIC, TOle-
trice, Aalee,  Juzaoštaferslio.
Lc ponudbe z navedbo skrajne cene, množine in roka dobave naj se vpošilja! Točno plačtlo. — Kulantno poslovanje. Kupa {em tuđi mehak les, bukove in hrastove hlode ali drske.                      524
Pristen dober ili
se dobi  pri                  15
L. SEBEHIKU 9 Spol SiSKL
Zahvala.
Za  blage  dokaze iskrenega sočutja, ki so nam   došli   povodom bolezni in smrti naSe iskrenotjubljene  matere, sestre in sva kinje, gospe
Ksirtrinf* VsdBnik
ImlllMI lllw    V viibiilim
kakor tuđi za krasne poklonjene vence in izvanredno mnogobrojno spremstvo predrage pokojnice k večnemu počitku, izredamo vsem našo najsrčnejio zahvalo.
Sv. Pavel pri Preboldu, 1. marca 1917.
ŽaSuloči ostali.
LJudje s slabotnimi iivci.
Ni }e sko»o bolezni, ki bi bolj zmanjSevala veselje do 2ivl enja in njegovo moč, pa tuđi ne, proti kateri je tako pomoć sirurna In ozdravljenje gotovo, kot je slabost živcev. Toda ozdravi se le, ako fr trpljenje v bistru poznamo
Neznanje i« krivo«
4a ravno na tem polju tako cvete mazaitvo, in da te doseže le navidezne ospehe mesto zmage.
Pravilno laCenje
fivfne slabosti ▼ vseh njenih  raznovrstnih  rblikah   ie  naloga, o  kat eri  te  50  let  praktično   de!ujoČi izkušem priiatelj ljudstva govori na jako poljuden način v pav zanimu-i ra^ravi
Zantevajtc to poučno razpravo   ki Vas ue stane vinarja, in spoznati boste, da je mogoče
iMjensko radost
»opet uflvatf. PiSlte takoj po dorlsnct. — Nastov:
C Pasttjrnaclt, Berfln S. O. Micttaetklrctiplati 11., Abt. 496
Stran 6.
.SLUVfcNbKi n/fln/t/*,  oite 3. marca  isr/
52. stev.
Učenca
ki ima vnelje do brivske obrti, sprcjme
tako] Fran Za|c, brtvec, Duitajs ka cesta, Ljubljana,      730
Slvibo lite poštena
dekle
Biirijle t kako   goitilfi^    G •-* »u^i  za bišioo   Ponudbe ood „Pottftllft 73SM
sa upravništvo »S'ovenstcrga Naroda«
3 konji
so na prodaj      no
na Radeckega cesti 14.
ali   že   nekoliko   zmožna   ▼   trgovini  s boljŠo   *o1sko    izobrarbo   8 0   t a k 0 |
spre|me. — Ponuđhe  pod „Modna trgovina   ▼   Ha*lfaul ' 723C>   na
upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Ba^T'   Enpl|0 KO vsakovrstni     ~"V3
Sivalni, pisatrti in drugi sfroji,
tuđi    že    rabljeni,    far    k&UČifk    Z3
đvoko!asa   i n    cgfitsrcterijsko
blago, F.  BATC£L,   LjubSJana,
Stari trg stav. 28.        552
Razširjevalci neresničnih vesti
pripoveilnjrj^, Ja   Lj\soformn  ni   vev clohili. Svoje
oiijemalce   prosimo, da   tein    vestern  ne verjamejo.
Kelvaj   izmlitili   ii.iročil   snio — da preprečimo na
korist  oličijislva  nakopicenje zalog — om jili, toda
Lvsoforin   ]?,   buJe in   mora   biti   v vsaki   hiši v
zaSojn.
100 i^r. zelenkasta   originalna   steklenica
stane...........   K 180
PoprOTe    mete    LjSOlorm.   đesinfvkcij-
sko sredstvo /.a usta 100 gr. z# orlg.
opalsteklenica........K 2 50
Se do»ii v vsaki lekarni in drogeriji.
Dr. Keleti & Muranyl, kemična tovarna, Ujpest.
W&*    Popolnoma   nov    "^B^
gramofon
se proda,  t»o selo nizki  ceni.
Poizve se   na   uprav.   »Slov.   Naroda«.
721
BHi ^BŠ            ^f          A                                       aP
%k3T   se sprejitid tafeoj   *^Ki
proti dobrernu plačlu, stanovanju in hrani ▼ hi~>   Z^lasiti se  ;e pri Ant9r.il
Steia«7, Jcrsnova d£oa šte* 13 v Lfcbljsa!.                               907
i«r M!sd trsovshi "^S
S€ S?re;&ie   ta^OJ in pod   ugodnimi
pogoji. Naslov pove uorav  »Slov. Nar«.
675
i               5   Prodam                    =
rde^e barve, 16 pesti visoka, starost po 5 let, A?JTO!f ŠOPAŠ, fr^ovec ia posestnlk Žiri nad ikoi^o Lcko
706
zmoŽna slov. nem. in italijanskega jezika
vajena   trgovine,   Želi   VStOpiH   kot
blagajnli&rka ali voditeljica v kakšno
trgovino  v mestu ali  na deželi.     708
Ponudbe na  upravrrštvo   »Slovenskega
Naroda« pod ^avcija/70811«
K^F*         &*£"    Kupim vsako množino    "91         "98
Intafi oi!j0 In bukovih dru
aađalfo kvmia   bmk^v gozđ ?a posekanj« ▼ blitvi ftelocnle«.    753
C>-i'    ponu .   c   na;   se   bagovuiijo   staviti   na   Ja<£Ob   TflHČSPf   trpOTOG
v Trstav ol- S- Zacearia 3^________________________________________
Orehov les : kostanjev les
v de^lili                             v polanih   In dablih
kunim vsako vigonsko  množino  po   najvišjl dnevni ceni
J. Pogačnlli, fclBlilI&Ba, Mar. Tereitje cesta 13.
Edna posebnost likerja je
toik ielia
|e fosebaost iolodtaega likorfa iz xdravflBlli rattila, katari li-bomo vphvm proti slabostfm v ieiodoa tor radi toga ▼ aoboal dniiiai   ao   M   mol   maajkati.
Anton Bajec
umetni in trgovski vrtnar
evefliSni salon
samo Pod TranCo St 2
poles CtTlian^ofa aoata.
Velika   zaloga   snhih   vencev.
tztfettvBRje šepkov, vaacav, traku I. i 4. Zsnaaia naroftlla to6ao.
Vrtnarija  na  Tržaški   cesti  št. 34.
Gospodična
vešča slov^n^ke in nern^ke ?t^roerafiie, ter strojeoisja, iell primara« sfuSb«9sorejme tuđi mesto prodaiaike — Crni ponudb? na uprav. »Slov. Nar.«  pod „koatarfstinjs716".
Jftoškc ovratnike
Wa tuc   nn  K   4l8O.    Otroft!«  noga*
viee,   đattitki,   no     a -<*- h   ceoah
na drobno in  debelo.
OSVALD  DOBEIC
ftta?tiBQva   e«sta št, 19
Istotam  se kupi   pisalna   miza.
Kupu trn in pro^jam:
bod i si poMitvo, stcHlcaiao, io-lozo, selice, porcelao, oroiia, aodobo, star đ«aarf sploh vs9v kar  }o  aajmaat  90 lot  staro.
Obenem kupim staro zobovje. Posredutem za hiše, zemliišta itd.
Albert Derganc
brtrec !a kORoaaifoa^raal starinar
Ljubljana, Franfiškanski ulica 10. MT   KUPIM
▼»ako množno po najvišjih cenah proti takoi^nirrr«n plačilu po 5prrjrtia Majja:
▼so Trst« oaaf — staro volaoso rato — ialo. — Platoaa ¥olaeao aeo.aTlso, - ToIitsa^BO. — 04-patfH« aoTaf« sakoa - koSikf)v staro aakao brez ia s podlogo, staro a«oi>o Ia iesske eb?«kt, star« postsl]«« ođe|o — koss. PlatBMso ia bombai«sto tu't. Hot« 1b staro ramtrfjaaie ta^lf«! Star papir, teaopia«, akt« ia knjiga. M«Ie Do*ilj*i^e -nr^iTi^T^ po P'>St-.   -rčjr   no  ž^'e^n^rt    Alo'Z   ASR-
brosek,    Calovee,   Ptarrplatz   f.
Ncmška korespondenca              45
odpravi  kar najhitrejSe „rujivo  mazilot:    Mali   lonček K 1 60, veliki K 5—, družinska   porcija K 9—. Z do-                 532
datkom,  kako se uporablja, se naroča pri
Or. C, Flasctts Krone«-Apothokot Raab (6v*5r), Ogrsko.
Pozor trgovci!           Pozor trgovci!
Hftdoaostilo   konopljo  %%  konjske  o^lavje,   plet. z  železno   rinko (Pferdehalftern gcfloch.) popolnoma odgorarjaio mo^nosti
plete u e z želesno rinko ter stane jo đncat K 28 80 brez odbitka proti tako šnjemn platila. — Pošilja se po postnem povzetju.
Prva kranjska vrvsrna            749
Ivan No Adam£i$ Li^^llanao
L tr. ilir. zmr8YilH IpM.     ^ L Sr. §ii?. isušio? tr^i n l\iWii
llosfriislii FBni&s" ni llisfi^iii
ffHVJLllJalMl     lbIliHi#       Sili    Mllll&ljlla
Tplačaaa đelaiSka flaTilaa K 8,H6.»W, Družba zirirnic:
m) prati ikodan ?s!ed tfiM* ^trtle ffl parne ali tliiore razstrelae, kakar tadi proti ikodaai rtled faieaja, fodiraaj« aMiogij ia arad fkodaai filei •doaiiiji ptenitnih stvari. ia-iaije proti primim šktdaaj živine, zilo^t vsak»vrstue^a blift, knetijska orodje pri-detke itd.;
a) irrati aaflaraiai fkodaai paljsfce aridefke fa klaj« v pesloajilt ia kotica!:;
#) proti Ikadan vtled sličijiafa obitja zrcaloe^a stekla;
4) nzBtrritM Blift artti Škodim, natiHai pri prcTažtajn po snbeai ia p« vodi;
<?) proti školam vslcđ tati«»kefi vlona ta vsled titvi«- a zapetih ia adprtih prostoror;
f) proti vstkotrstaiai telesiim lez^odam. nadalje tarejent jaaistveaa zararovaiija •brtnih podjetij. obCii. lekanarjev, hišaih sesestniktr, voziikOT, lovcev ital.
Derois^a glavaica .   .   .   .    K 6,000 000.
Stanfe za7«T9vanih sto! . . K 230,000.000 Fremgike rezerve . . • . . 00.000.000 Letai dohodki ea prsinijak      .    »     12,000.003
Dražba  zavara je «2  č-cve&k« življenje pa najrazBO?rsi*eiših Lo^'aiaacijifa, kzkor:
•) za sličaj snrti; da je flavaica plačljiva lakoj po zavarovaKČevi ?nrti ra nje ja zaostale ali kako draje đolotcflo osebo:
#) za slečaj snrfl fa neš2R,i zavaroranja z opro-stitvijo plačifa zavarovalnifle, eziroma s pri-ri&ijfa dosmrtac reate ob aastaH onemoglosti udalje s?rejeaa
e) zararavaiiji zi dežlvetje, preskrbljenje za 5tiro5t; zararoTanja otrcf-kfi dot, pl&Cljivo pri
doseja določene stnrciti nazavarovaoca >amega; rf) zivarorants d^snirtnih reat, za preskrbo vdov ia vzfojinskih r«^t po najaižjih premijah ia pod iiajn^odselsimi p©*ojl, kakor Bezavržennst ia nczapadisst B«li:c. jamstvo tadi a slučaj vojske ferez   poieaac   ^remijsSe   doklade Ud,
Natančnej« pojasnile da|e rjeđem o!mo
Generalni sasi@73 v Li^lii^sii
Sodnijska ulica sfev. *i.                      31

PODRUŽNICA  LJUBLJANA.
Delniška glavnica: K8,000.000—.
Rezerve: okrog K 1,030.030-—.
SPSSJSaiA: Vlog« m Inftttoa ii jih •brestafe y Čistih 4 V..
Vtogv u tokoM ai ita* raoaa prati Mjifodnejiema obrestevanji. Dfipi se lahk« rsak iu kr« »zini u w*n-torif. Rtatai toftk flaU buta ir sv«j«fa.
KDPDJI m PBOBAVJA: DtviM, falite, rrti—etmt p^rirje Hi. ta snike c kr. nuredae Merije.
Cratrala:
Trst.
F«araialM :
SafcFOTnlk Danaj
atAa^oi*
atlbMlk Zmdmr
■UOafTOUaV: Menicc, devize, vređnosine papirje itd. ISUUat: Ćekt, nakaznice in akreditive na vsa tu- ia minska mesti. BAJI raraUJIB: na blago, Iežeče v jtvnih  skltdiščih. PBETHBU: Borziia naročita in jih izvršuje najkulantneje.
Brsojavni naslovi JADRAHSIUI«                                                                    ia                                                  Talefon it. 257.