in pr»»niktr, nedelj ll5Uwl daily except Saturday«, Sundays and Holldaya. PROSVETA __glasilo slovenske narodne podporne jednote UradnlAkl in upravalikl prostori: 2S67 houth Law itd« la A va. Off tea of Publication: 20*7 Houth UwmUIr Ave. Talaphuna, Koekwrll 4004 ^Iyear XXXI. Cena listo je $6.00 Knurmi a. mcuiid-clMi m*ttor J«i»u«rw il i«m .. .i_____ at Ckk^u, innof. uixWr u. At ^o^ig'« ^i^TtS? CHICAGO. ILL., PETEK. 15. DECEMBRA (DEC. ISj. 1939 Subscription |0.00 Yearly ŠTKV —NI MIIKH 244 Acceptonce for mailing at apecial rate of poata«e provided for in Motion 1101. Act of Oct. 8, 1917, author!tad on June 14, ISIS. Rusija izključena Lige narodov Doma« .«a RUSKI POSLA Liga narodov apelira na Ameriko, naj sodeluje z njo v akciji proti sovjetski Rusiji, za-eno pa je obsodila Rusijo kot napadalko finske republike. Finske čete ustavile rusko ofenzivo v Kareliji in odbile vse naskoke na I ivoje pozicije Resolucija, ki obsoja Rusijo I kot napadalko, je ena najbolj' ostrih, kar jih je bilo sprejetih,! odkar je Liga udarila Italijo zaradi invazije Abesinije. Rudolf Holsti, načelnik finske delegacije, je dejal, ko je prečitel vse-1 bino resolucije, "da lahko pomeni veliko ali pa ničesar. Mi bomo morali čakati, da se uveri-| mo, ali bo resoluciji sledila ak-| cija." JEN EV A, 14. dec.—Skupščina e narodov je danes izključila jet&o unijo iz Lige in Svet e narodov je kasneje aoglaa-potrdil izključitev. V skupšči-v kateri je zastopanih 43 dr-,, * je devet držav vzdrialo Kovanja, namreč tri škandi-Ef (Danska, Švedska, Nor-tri baltiške državice, ki jod kontrolo Ruaije (Eatoni-Letaka in LitvaJ. ter Švica» ajaka in Bolgarija; v Svetu c narodov so se štiri države le glasovanje in te eo Fin-JuRoslavija, Grika in Kitaj-Rusi ja je prva država, ki je izključena iz Lige narodov li oboroženega napada na ako Lige. LONDON, 14. dec.—Danes je i letalska bitka med Angleži Nemci nad Heligolandom v nemem morju. Po angleškem ntilu so Nemci izgubili štiri in Angleži tri, po nem-r poročilu so pa Angleži iz-¡li osem letal in Nemci enega. HELSINKI, 14. dec.-—Finako iio se glasi, da eo Finci po- Jacob Surits, ruski poslanik v Franciji, je včeraj odpotoval iz Ženeve v Pariz. Neki član njegovega štaba je dejal, da je poslanik zapustil Ženevo, "ker je opazil pisanje na steni." Helsinki, Finska, 14. dec. Poveljstvo finskih brambovcev je sinoči naznanilo, da je bila ruska ofenziva po srditih bitkah ustavljena na karelijski zemeljski ožini severno od Leningrada. Vsi naskoki ruRkih čet | na finske postojanke so bili odbiti in Rusi so se morali umak-| niti z velikimi izgubami. Finci so odbili ruske napade ____________tudi z morja in iz zraka. Situa- Ruse nazaj ševerno nad je- cija na 800 milj dol^ fronti ob Ijtdogo in jim povzročili ;e izgube, toda na severu ee Finskem zalivu se ni spremeni-__la. Veliko število ruskih voja- finski brambovci umaknUiJiL0V je bil° ubitih in ranJenih v ped Rusi in zadnji ae približu-4 "^ah na ozem^u severno od lk tamkaj norveški meji. «ONTBVIDEO. 14. dec.—U-rajska vlada je dovolila nem-pokvarjeni bojni ladji Graf se, da ostane v tukajšnji luki Mm časa, dokler ne bo poprav- ton Wva, 14. dec. — Predstav-v Ligi narodov včlanjenih v »o včeraj izjavili, da je ilna dolžnost Amerike, da uje z Ligo v vseh akcijah »ti Sovjetski uniji, ki bodo Ivzete zaradi ruske invazije Mega ozemlja. "Amerika je demonstrirala, da je z nami, * je ponudila za posredoval-v ruako-finskem konfliktu," izjazil član britske delegacijam predsednik Roosevelt jasno povedal, da je pripravki poseči v konflikt. Washing ■ je informiran o vsem, kar I ¿e storili."! Stališči«, da so Amerika In države, ki niso članice Li-l* »«rodov, moralno obvezane wnairati Finski, ki je postala kv agresije, je Ligs zavzela, • Je odbor, ki ga tvorijo repre- *Wantjertrinajstih držav, ob- ■"'l Hovjetsko Rusijo kot na-Malko. Ta je tudi predlagal, *J 1-iga materialno pomoč republiki. S to akcijo je ! Pripravil pot za izključi-J\Rusije iz Lige. Resolucija «e izključitve bo danes pred-pa Hkupičini Ligi narodov. p«k'K ameriške kooperacije v rtc,J44h proti Sovjetski uniji se * Pričela kampanja, da Ameri-2 ,,rKrK« diplomatične odno- Moakvo. Tajnik Lige na-Joseph C. Avenol je bil r«J"ran, naj pošlje ameriške-' «rta v nema departmentu ko-PJ v*h dokumentov, ki se na-na rusko-finski konflikt r*'"1 Aarriaon, ameriški po-v ft vid, in fttirje člani meriikega konzulaU «o ae udeležili aeje akup-J* Lige narodov kot opazo- jezera Ladoge. Finci so zasegli mnogo ruskih tankov in topov. Člani mestnega sveta v Hel-sinku so na svoji seji sprejeli resolucijo, v kateri hvalijo junaški odpor finskih čet proti invaderjem, zaeno pa jih na vdušujejo, naj vztrajajo v boju za obrambo neodvisnosti in svobode finske republike. Moakva, 14. dec. — Sovjetski časopisi se jezijo na finske ostrostrelce, "ker se poslužujejo ban-ditske taktike v napadih na Ruse." Ostrostrelci pridrve na smučeh in napadajo Ruse, potem pa odrve spet nazaj. "Sovražniki se ne spuščajo z nami v odprte bitke," piše poročevalec lista Rdeča Karelija, ki izhaja v mestu v bližini finske meje. "Pokriti z belemi haljami in vsled tega neopaženi v za sneženih pokrajinah, pridrvijo iz zasede in obsipavajo na Ae čete s kroglami iz strojnih pušk. Dopisnik omenjenega lista se tudi pritožuje in jezi na Fince, ker polagajo mine na cestah, po katerih prodirajo ruske čete 0zanič obtožuje delavski odbor Očita mu pristranost v prilog Lewisovi uniji Waahington, D. C, 14. dec. — Joe Ozanič, predsednik progresivne rudarske unije (ADF) je pri zaslišanju pred kongresnim odsekom, ki preiskuje poslovanje federalnega delavskega odbora, izjavil, "da odbor zanika 80,000 članom moralne in legalne pravice vna podlagi Wagner-jevega zakona." . V svojih odlokih je pristranski v prilog lewisovi rudarski uniji UMWA. Ti rudarji," je rekel Ozanič, "morajo pod pritiskom delodajalcev in uradnikov Lewisove organizacije proti svoji volji-plačevati članarino uniji UMWA, če hočejo delati." Ozanič je dalje rekel, da je njegovo unijo ustanovilo 36,000 rudarjev v IUinoisu 1. 1982, ki so se odcepili od UMWA v znak protesta proti Lewisovi diktatorski taktiki. Kot dokaz, da je delavski odbor pristranski, je omenil slučaj Alston Coal Co., Pittsburgh, Kans., kjer so rudarji, uposleni v premogovniku te družbe, odglasovali, da jih progresivna unija repreientlra pri kolektivnih pogajanjih. Kompanija se je uprla in zadeva je prišla pred delavski odbor. Ta je zavlačeval zaslišanje o pritožbi progresivne unije, potem pa je potisnil vso stvar na stran. Ozanič je povedal, da so Uwl-sovi agentje napadal^ in terori zirall organizatorje prngresiv ne unije. Zaslišanja se je udeležil tudi Tom Hagler, zamorski rudar in član progresivne unije iz Whit-mansa, W. Va. V dvorano je prišel v rudarski obleki. Vesti iz Minneaoie ( hisholm, Minn. — Zadnje I dni je tu nagle umrl John Zupančič, po domače Kovčkov, star ! 57 let in rojen v Dolenjih Lazih | pri Ribnici. V Ameriki je živel 37 let in tu zapušča ženo in šest I odraslih otrok. — V Evelethu I imajo rojaki Ameriško-jugoslo-| vanski klub, ki je imel 9. t. m. I letno sejo v dvorani društev SN-| PJ injzvolil sledeče svoje odbornike za prihodnje leto:- A. J.I Cerjanc, predsednik, Peter Ker-že, podpredsednik, Mike Movrin, tajnik, Jos. KovŠek, zapisnikar| n Louis Lesar, blagajnik; nadzorniki so pa Frank Bevc, Uršula Ambrožič in Ana Kerže. —I Pred nekaj dnevi je v Virginiji| večje število Slovencev ln Hrvatov prejelo državljanski list. Nov grob v Pennaylvanijl Bessemer, Pa. j— Dne 5. dec. je tu umrla Klava Peruš, stara| 52 let in rojena bri Sv. Antonu na Pohorjih na Štajerskem. Tu je živela 25 let In zapušča drugega moža, sina in šest hčera. Bila je 24 let čjanica društval 167 SNPJ. J - Nov gr<»l> v New Yorku Brooklyn, N. Y, — Dne 8. dec. je tu umrl Rudolf Skrinjar, star 52 let in doma iz Ribnice. V A-! meri k i je bil 26 let in til zapu šča družino. Se ena veat Iz Mlanemite Gilbert, Minn.j— Pred dnevi je t* umrl Antoh Povh, star 2« let in rojen v Združenih državah. Tu zapušča mater, očima, dva brata, tri polbrate in pot sestro. J Smrtna nesreča v New Yorku Newt York. -- f>ne 22. nov. je bil pri dehi ubit^jsk Jos. Že-gar, star 48 let in doma iz Dra ge pri Kočevju. Poltonski va Ijar tiskovnega papirja mu je padel na glavo in bil je na mestu mrtev. Tu zapušča ženo, hčer, štiri brate in tri sestre. Japonci za izboljšanje odnoiajev z Ameriko Tokio, 14. dec.—Prominentni japonski podjetniki in trgovc» v industrijskih središčih so pričeli pritiskati na vlado, naj vzpostavi zadovoljive trgovinske odno-iaje z Ameriko. Tako je izjavil Y Suma, predstavnik japonskega zunanjega urada. Veljavnost trgovinske pogodbe z Japonsko, katero je Amerika pr* meseci odpovedala, poteče 2«. ja nuarja prihodnjega leta. Amerika je storila to v znak prote sta proti japonskim rjjtHkd-jam, ki ae udarile ameriške inte-rese na Kitajskem. ■n. ima iz-o ii)""1 1'S' narodov Wno priV|co Husije iz Lige. Ako aJ 7fla" odd»n Proti, ne T; JW nobena v Ligi včlanje-* dr tava izključena. Zastoj v turško-nemških pogajanjih Vest glede odpoklica poslanika zanikana Instabul. Turčija. 14. dec, Pogajanja med Turčijo ln Nem čijo glede sklenitve nove trgov ske pogodbe so bila pretrgsns ker se pogajalci niso mogli zedl-niti o vprašanju izmenjave bla ga, se glasi poročilo iz zanesljl vih virov. Govorice še vedno krožijo, da je bil baron Franz von Papen, nemški poslanik v Ankari, po-zvsn domov. On se je udeleži bsnketa, ki so gs priredili vodiln člani nemške naselbine zadnji pondeljek. Nemški krogi so za-nj kal i poročilo o odpoklicu poala-niks. Predsednik Turčije lamet Ino-nu je s skupino vojaških častnikov odpotovsl s posebnim vlakom v vzhodne in južnovzhodne province, ki meje na sovjetsko Ruaijo. Obiak spravljajo v zve-¡oz govoricami o ruskih načrtih glede ekspanzije sovjetskega vpliva na države v južnovzhodnl Evropi. Vihar razbit sovjetski parnik Sedemsto oaeb izgubilo življenje Wakkaaal, Japonska. 14. dec. — Velik morski vihsr je zajel ruski parnik Indigirka in ga u- ničli, ko se je nahajal v bližini japonskega otoka Hokkaida. O- krog 700 ljudi, med temi več žensk in otrok, je izgubilo živ Ijenje. Trupla 360 žrtev ao bils nsj dena ob obrežju otoka, kamor jih Je zanesla voda. Na krovu parnika. ko ga Je zajel vihar, se je nahajalo 1100 oaeb. Japonska ladja KarafutO Ma ru Je prišla parniku na |M>moč Na svoj krov Je vzela le 420 o-seb. Bojazen Je, da so vsi ostali potniki In člani posadke uto-nill, ko se Je parnik razbil. Parnik Indigirka Je bil zgra jen v Manltowocu, Wls., I. 1920 in prodan Rusiji I. 1938 NIK V RIMU ¡POZVAN DOMOV Vzrok odpoklica ia ni M pojasnjen DEMONSTRACIJE PROTI RUSIJI Rim, 14. dec. — Nenadni odhod novega sovjetskega poslanika is Rima je povzročil različna ugibanja v dlplomatlčnih krogih. Poslanik Nikolaj Gorelčin je dospel v Italijo pred dvema tednoma in ni imel niti časa. da predloži svojo poverilnico italijanskemu kralju, ker je bil v naglici pozvan domov. Uradniki v sovjetskem poslu-ništvu so izjavili, da ne vedo, zakaj je bil Gorelčin odpoklican. On ni hotel niti čakati povratka Leona Helfanda, upravitelja po-slsniških poslov, v Rim is 2ene-ve, Švica, kamor je odšel na počitnice. Nekateri krogi trdijo, da Je bil Gorelčin razkačen, ker so se člani fašističnih grup zbirali pred uradom poslaništva In demonstrirali proti Rusiji zaradi napada na finako republiko. Demonstracije, v katerih so izražali svoje simpatije do Fincev in ogorčenje do sovjetov, so u-prlzarjali v glavnem fašistični Študentje. Štiri dni po prihodu GorelČi-na v Rim je tri tisoč študentov demonstriralo pred uradom ru skega poslaništva. Tri dni pozneje je policija razgnala množico, ki se je pripravljala ns nspad na poalanlštvo. Množica ae Je potem zbrala pred flnaklm poslaništvom, kjer Je demonstrirala svoje aimpatije napram finski republiki In kričala: "Proč s Stalinom in \ruskim boljševiki!" iu "Flusksrporsr. ruske napadalce!" Doslej še ni pokušalo nobeno znamenje o poslabšanju odno šajev med italijanskimi uradni mi krogi in sovjetsko vlado, čeprav je bil poslanik Oorelčln pozvan domov. Nekateri vidijt) vzrok odpoklica v tem, ker Je Italija poslala več bojnih letal Finaki, katere pa Je aladnja naročila pred izbruhom sovražno-ati s sovjetsko Rusijo. Finska ne dobi orožja v Ameriki Kredit je bil dovoljen le sa živila Waahington, D. C„ 14. dec.— V zvezi s poročili, da se je pričela Finska pogajati glede kupovanja orošja in bojnega materia-a v Ameriki, je predsednik Roosevelt Izjavil, da on ne vidi možnosti revizije regulacij in politike proti dajanju posojil za vojne namene. Kredit v vsoti $10,000,000, katerega je dobila Finska od federalne korporacije sa rekonstrukcijo finsne in Ex-IMirt-lmport banke, bo potrošen sa živila in druge potrebščine, ki jih bo Finska prejemala is Amerike. Finska bi rada kupovala v Ameriki bojna letala, puške ln strelivo. Mjalmar Procope, finski poslaulk, se je oglasil v uradu vojnega departmenta. ki skrbno nadsira vsa naročila is tujezemstva in gleda, da u« ovl rajo ameriškega olirsmbnegs programa. Tu pravijo, da ima Finska dovolj denarja v tej deželi sa kupo vanje vojnih potrebščin. Roose-veltova administracija ssdržuje isvsjanje provizij nsvtrslnostne ga sakona v vojni med Finsko in Rusijo, ker bi to onemogočilo nadaljnjo rastegnitev kredita finski republiki. Amerika nima nobenega zakona, ki bi prepreči raztegnitev kredita za vojne namene, dokler vlada ne izvaja nevtralnostnaga sakona. Roosevelt Je izjavil, da Je Ameriški rdeči križ potrošil ali bo kmalu potrošil pol milijona tolarjev, se ublažitev bede med prebivalci v evropskih vojnih eo-nnh. Od te vsote Je Finska Še dobila $«6,000. Nadaljnja vsota $16,000 Je bila poslana v London za zdravila In druge potrebščina, ki bodo od tam |K>slane na Finsko. Muslimani razkačili Gandhi jevo grupo Spor S indijakimi nacionalisti Španske sirote se vračajo domov London, 14. dec,—Dvesto španskih otrok is Baske, ki so dospeli v Ix>ndon, ko so fašisti metali bombe* na Bilbao, glavno mesto te province, v civilni vojni pred dvems letoma, Je odpotovalo domov. Za te so skrbele delsvske unije in dobrodelne organizacije. Nadaljnja skupina Španskih otrok bo (MMlana domov prihodnji teden. V Angliji se nshsjs zdaj še okrog tisoč španskih sirot. Naciji naznanili padec brezpoeelnoeti Berlin, 14. nov.-*t*vilo brez-| poselnih je znašalo 30. novembrs| 192.000, 300,000 manj neg« v] isti dobi preteklega leto, naznanilo deUvskegs To pomeni, da je bil prehod Nemčije iz miru v vojno izvedeni brez trenja. Belgija bo pomagala Holandski Bruselj. Belgija. 14. dec.-Zbornični odsek «« »«nanje ss-deve je odobril poročilo, ki pra-,1, da bo Mgija revidirala sv». Jt stališč» glede nevtralnosti in priskočila na pomo* «otanárti te br, naiMufcma Oaní kabineta «« w -voji seji razpravljali o obrambnih ukrepih In ojačanjM yborožene aile. Bombsj. Indija, 14. dec.—Po-siv, katerega Je naslovil Mohamed Ali J i nnah, predsednik Vse indijske muslimanske lige, nz svoje pristaše, naj praznujejo 22. december kot dsn odrešenjs, je rszkačil Indijske nacionaliste. Muslimani naj bi na ta dan proslavili resignaclje vlad v osmih Indijskih provincah, katere je dominiral Vsslndljski kongres, organizacije nacionalistov, kate re vodja Je Mohandas K. Gand hI. Vlade so reaignlrale v znak protesta proti Veliki Britaniji, ki je zavrnila zahtevo glede dls-kuzije o neodvisnosti Indije, Izjavila Je, da zdaj ni čas sa tako ¡diskusijo, ker se Je zapletla v vojno z Nemčijo. Problem bo , prišel os dnevni r««d, ko ho vojna I v K v ropi končana Gandhi ln drugi voditelji na- NEMŠKA BOJNA LADJA POŠKODOVANA V BITKI Več ¿lanov potad k e ubi' tih in ranjenih NEMŠKA PODMOR. NICA POTOPLJENA ÜMontevideo. l'ragvaj. 14. dec. — Nemški |K>elanik v Urugvaju je danes po navodilih is Berlina formalno |>osval uragvajsko vlado, naj internira "žepno" bojno ladjo Graf Spee, ki je tež-ko poškodovana po bitki s angleškimi krlšarkaml pobegnila v to luko, kjer naj bi ostala, do. kler bo trajala vojna. l^idjs Graf S pee se je spopadla s angleškimi krlšarkaml včeraj. Prvo imročilo, da je bila poškodovana ladja Admiral Sheer, Je bilo sanikaiio, Pomota Je bila v imenu/ Otto Lane-mann, nemški poslanik v Ura-gvaju, je odšel na ladjo, ko je doapela v pristanišče, Pozneje l> priznal, tla je bilo 30 članov posadke ubitih in 60 ranjenih. Angleška zmaga v bitki z nemško bojno ladjo ni popolna. Admlraliteta Je priznala, da je bila ena ismed treh križurk, ki so imitadle nemško bojno ladjo, deloma poškodovana v bitki, ki Ja trajala Štiri ure. liondon. 14. dec. — Admlraliteta Je sinoči nasnanila, da je angleška podmornica potopila nemško (»odmornlco In torpedi-rala nemško krišarko na Severnem morju. Podmornica Je bila ista, ki Je zadnji pondelJsk opazila ns morju nemški 'vele-parnik Bremen, ki se je srečno vrnil v domačo luko. Poročilo admiralltete, objav-Jeno danes zjutraj, pravi, da je ruši tac Duchesa zadel ob neko drugo, bojno ladjo in ae potopil. 122 članov poaadke Je izgubilo življenje. Hamo eden čaatnlk n 22 mornarjev ae Je rešilo, Po-v. I mik rušilen Je bil R. <*. H White, Utalakl minister Kingsley Wood Je sinoči naznanil, da so bojna letala invadirala ozračje nad nemškimi pomorskimi bazami ob Severnem morju. Letela so nad Helgolandom, Bor-gumom In Hyltom, toda bomb niso vrgla. Vss letala so se srečno vrnila v svoja oppzorišča. Američanka aretirana v Italiji Ženeve, Švica, 14. dec. — Ma ____M I I I ry Dingman, promlneiitna Ame | eionaliatov ao ožigosali predaed-ričanka in načelnice fcenakejnlke Vseindijske muslimanske mednarodne mirovni« organlza ! ||ya. Očitali so mu, ds Je s spe-cije, Je bila aretirana v Milanu, u>m M« avoje priataš* povzroči Italija, ae glasi sem dospelo |m>- „ov#. komplikacije ln to v mo-ročllo. Vzrok aretacije poročilo m«ntu, ko Je Izgledalo, da boata ne omenja. Dingman Je bila ak- |jffA |„ kongres |s»ravnala med-tivna v ženevi v času kampa aelsi j na diference In akupno nanje, da Liga narodov odredi „(opni* v borbi, da Indija dobi ekonomske In finančne sankcl- ^jdvlanost. V Indiji, ki Ima je proti Italiji, ko ao MuNaollnl- :{fto,ooo,ooo prebivalcev, živi jeva čete invadlral« Abesinijo. ,j,rof so.ooo.ooo muslimanov. Turčija apelira na zaveznike Ankara, Turčija, 14. dee,— Turška vlada Je apelirala na Veliko Britanijo in Francijo, naj dovolila odhod štirim parnlkom is Nemčije v Turčijo, sa katero ao bili zgrajeni, Turčija je že plačsls Nemčiji vsoto sa zgrad-njo teh parnlkov in pričakuje, da jim bosta Anglija in Francija dovolili odhod. Parnik! bodo IkmI vodstvom turških mornsrjev ns i ait i Iz Nemčije v Turčijo. Angleške oblasti ao navedle več vzrokov, zakaj so proti |*ida-i lil vi nmidvlaoostl Indiji. F.den The rata a Arnold, 'etični tajnik. Zavezniška naročila amerUkik letal « teh Je, da bi Hindutt pričeli za NiTl« uZlik^« ^ mu-llmanako manjšino atavnlki angleškega Mal"»»»»« Nacionall-tl mi zahtevali neod- mlnietratva so včeraj sklenil ^^ ^ ^ „ ^„r^jo pogodb» z Lonaeei Air« ran k< ,|r|Un,j0 v vojn, g Corp, ki ima .voje Wvaroe v N . Burbanku, (al . da izdela M ^"WCíjo- _____ Ivinih letal za angleško Mal- ■ ako sila. letala »aalo stali. $20,- čila nadaljnjih 270 liojnlh letal 000,000, Istočasno je bilo na- pri Douglas Aircraft Corp., zna n Jeno, da je Francija naro- Hanta Monica, Cal. Padereufski se pridruki poljski vladi Pariz, 14. dec. — Ignac Pade-rew.ki, avetovnoznanl pianist in bivši preiUeduik Poljake, se je odzval laivabilu generala Vladi-slava Hikor.kega, predsednika IKilJ.ke vlad« v izgnanstvu, naj lioatane član poljskega narodnega sveta, «e glasi nasnanilo. Sadež poljake vlade Je v Angersu, Francija. Paderewski biva zdaj V Morge.U, Svita, Švedska dobila koalicijsko vlado Hbifkholm. Aved.ka, 14. dec. — Premier Albin llait..on Je naznanil formiranje koailcij.ke vlad«, v kateri ao reprezantlra-ne vsr šved.ke politične grupe. Kichard Handler Je tal.topll kot zunanji mlni.ter, njegovo me-MtO I »a je dobO (Thriatian Gun-ther. bivši švedski laialanik na Norveškem. is. decembri SLOVENSKI LOVCI IZ CRESTED BUÍTA, COLO Glasovi iz naselbin PROBVETA PROSVETA HI EN UOHTKN MBIT SLABILO m LASTNIMA »IOTIWO K rOOrOBN« JEDNOTS mm* m* itoSdn« to Mmm Mi érUw (Uma CkUM») Ii It A« mm teto. UM « M uta. iia* m «tort Uto; « to (ton HM m «U Uto. M t» m »«i Utos M " Mil Snto«»totli« ratoii for mm Unltto Stota («M* OH»—> ■ •s (Uto H.M pot fto. csum» «4 cuto» r M mt FMV. MtoStov m m »r»toi*. BokopUi ilurtfm ««Mm («rtU«. »» ««U. Stmm. N>I HA) M rrnmb potiti*** U V •»•«*>• to U p«iUAU msuiim. _ ^ mmmmL •to ~om©iuiu4 «rtui» will »to to rtom« Otter ------mméi m M*rin. »ter*. »mm toe., will to pSanM to mtor omb «U> hmphM to mtf< >1. 1IH), to ««a J* • toa Dve tragediji v Ohiu Akutna relifna kriza v Clevelandu in Tole-da, dveh velikih mestih v državi Ohiu, ni nobeno naključje. Ameriški relifni sistem je že — rekli bi — primeroma sUra institucija, ki ima za seboj iskuinje in kjerkoli posluje neovirano, ne povzroča tragičnega krika in vika. V Ohiu ja pa relifni sistem namenoma vržen iz tira, namenoma je oviran in aabotiran. Vzrok temu sabotiranju je burbonska republikanska politika. Republikanski burboncl, ki so okupirali državo Ohlo lansko jesen, se krčevito drže svojih starih političnih in ekonomskih dogem. Aktualne razmere pri njih ne fttejejo nič, kajti burbonci se ne morejo ničesar več naučiti in godejo le ono, kar so se naučili pred 50 leti; njihove dogme — in za vse drugo so slepi in gluhi — jim narekujejo, dji se morajo razmere ravnati po ljudeh in basta. Ostanki velike depresije so fte vedno tukaj in Združene države le vedno itejejo okrog devet milijonov brezposelnih delavcev brez njihovih družin. To so dejstva, to so faktične razmere, ki jih nobena lepa pesem, nobena dogma ne predrugači, ampak burbonsko-republikanski slepci vztrajajo pri svoji politični veri, da je federalni in državni rellf — sramota za Ameriko in skrb za brezposelne reveže mora biti naloga občine in samo občine. Tako je bilo za čssa njihovih očetov in čemu ne bi bilo fte danes!? Resnice, da so bile ekonomske razmere za časa njihovih očetov kakor noč pa dan od danaft-njih, da so danaftnje ekonomske razmere popol-noma drugačne od onih pred desetimi leti, te resnice burbonci ne morejo videti. V državi Ohiu, kakor v drugih državah, je fte danes velika brezposelnost, ampak republikanska uprava ne vidi te brezposelnosti in ne vidi trpkega dejstva, da občine same nikakor ne morejo zmagovati ogromnega bremena, ki ga danes zahteva relif. Republikanska uprava vidi pred seboj le «vojo dogmo, katera ji narekuje, da se mora rellf vrniti v občine in državna uprava mora pozabiti nanj, kakor da tega problema ni več. Posledica te dogmatlčne republikanske politike v Ohiu je, da je lokalni relifni sistem v dveh največjih ohljskih mestih ikrahiral in ns tisoče brezposelnih revežev — samo v Toledu okrog 40,000 — je bilo vrženih z dežja pod kap. Podpora teh revežev je v splošnem prej bera-ftka kot kaj drugega, ampak v Toledu in Clevelandu je zdaj položaj brezposelnih revežev naravnost nepopisen. Tisočem je naravnost odvzeta vsaka, podpora, ker mesto nima denarjs za podporo, država je pa ne da. Pomoč se obeta od federalne uprave v obliki nekaterih Živil In nujnih delovnih projektov. Trpljenje — dobesedno stradanje in zmrzovanje — tisočerih družin v Clevelandu in Toledu gre docela na rova* burbonske politike, katera je slepa In gluha za aktualne razmere. Da je U sramotna politika — ne samo v Ohiu, temveč kjerkoli v Ameriki — sploh fte mogoča. nI krivda delavcev; kriva je zaspana večina srednjih ln farmaklh slojev, tista sebična večina, ki najraje poslufta uspavajoče burbonske melodije, dasi je sama vedno prikrajšana in osleparjena, toda ne pusti se prepričati, da si je tega sama kriva. Mi bi bili zadnji, ki bi glasovali za permanentni relifni sistem v Ameriki, kajti relif sam na sebi ni nobena reftitev ekonomskega in socialnega vpraftanja. Rellf je le začasno mazilo sa hudo rano. da rana manj peče ln boli, ni pa nobeno zdravilo. Vidimo pa, da je to mazilo potrebno, dokler nI pravega zdravila pri roki. Ce novodealski demokrat je verujejo, da bodo izpeljali Ameriko iz mlake krize na cfsto blagostanja na konju relifa, se prekleto motijo. Prav nič jim nI v kredit, da po sedmih letih fte niso izboljšali ekonomskih rszmer vsaj toliko, da bi se rellf z^fo* lahko vrnil v občine. Vendar, če upoštevamo vse strani, vidimo, da demokrat je ne bodo izboljšali nič, ker ne morejo. Tako daleč se ne upajo koračiti. da bi stopili kapitalistom na vrat — volk sit In kosa cela pa ne bosta nikdar! Ohijska republikanska uprava je pokazala, kaj čaka Ameriko v splošnem, če se republi-kanakl burbonci prihodnje leto spet vrnejo k federalnemu krmilu. Relif no mazilo bodo eno-. stavno likvidirali in kaj jim bo mar, č« bo milijone brezposelnih revežev vrženih v najakut-nejfto bedo In trpljenje? Pa naj crknejo, če ne (Dalje v ssdaJi Meti.) Novice iz S y ya na Sygan, Pa. — Nedavno je br. Kavčič poročal, da je prosperi-teta začela kukaki izza vogala tudi tukaj, toda se je najbrže nekaj ustrašila in se stisnila nazaj. Nekaj časa je tukajlnji premogovnik obratoval šest dni na teden, zdaj pa še samo tri dni. V nafti naselbini imamo tudi več bolnikov. Med njimi je tudi Jakob Dermota, tajnik dru-fttva 6 SNPJ. Ni se mogel udeležiti glavne seje 8. dec., pa vseeno smo ga soglasno ponovno izvolili za tajnika (vidift, Jaka, da ne utegneš umreti). On je že tajnik 23 let, želim, da bi bil Vsaj 26 let. Amalija Horvat, predsednica gospodinjskega odseka, je tudi med bolniki. 2e-lim vsem, da čim prej okrevajo. Na 29. dec. bo naš gospodinjski odsek imel glavno sejo. Pro-šene ste, da se vse udeležite, začetek ob 7. zvečer. Pridite vsaj enkrat na leto, da se lahko bolje in^izvoHmo ifft le* ^ Klíh bo malo zabave. I f11 80 <*omalega že poš i Kljub « L * «« j u ^ i temu ne smemo obupati. To soboto, 16. dec bosta ime-; Moj ložaj sem naznanil moji WUVn «tari materi (SNPJ), za katero ?ftlfinl sem pridno delal zadnjih 82 let, In upam, da bo priskočila svoje spodinja bolna, za nameček me pa še moj veliki križ boli. tako da nisem zmožen za delo in so me odpeljali v bolnišnico 22. novembra. Poškodoval sem se pri delu, pretegnil žile v križu ali se pre vzdignil, kakor pravimo po naše. Kar sem pograbil, je bilo pretežko, ali pa jaz nisem bil dovolj močan. - Nekaj je že bilo. Ko to pišem, 7. dec., sem ie dva tedna v bolnišnici. Na 29. nov. so me zazidali v "corset" (mavec) brez "zipperja," tako da je jako neprijetno ležati v njem. Počutim se tako kot bi ležal v košu, v takem kot ga imajo v Ljubljani za žemlje prenašati. Ker mi gre zdravje na bolje, upam, da se bom skobacal iz tega neprijetnega koša v par tednih in se vrnil k svoji bolni soprogi. Ako je bolezen pri hiši nad leto dni, za nameček pa je še gospodar nezmeften za delo, si Či-1 atriji Prosvete lahko predstavljajo, da nastane konfuslja pri finančnem ministru. Imela sva lico. Vabimo vse klube, ženske in moške, da pridete malo pople-sat. Igral bo Jake Guzelj, seveda poljke. Br. Kavčič je rekel, da Ima soc. klub slabo blagajno In bi menda rad, da bi se nekoliko popravila. Zato pa pridite od blizu in daleč vsi tisti, ki znate blagajne popravljati. Mary Urftič, 6. "h urada Big Tonyja" Oskland, Cal.—Meseca decembra L 1. sem poročal v Prosveti, da se je morala moja soproga podvreči operaciji, katero je težko prestala. Operirana je bila novembra 1938 radi bolezni hrtyu. (M tistega časa vedno prejema od mnogih prijateljev Irom Amerike simpatične kar-tce, v katerih ji želijo prijatelji n prijateljice hitrega okrevanja. Za te izraze simpatije jnprija-1 fo^nčkV kalifornijca "kar "priSpi-Uljstva se moja žena, kakor tu-!rgj.. kakor tudi koncertino, pa di vsa druž na, lepo zahvali. bo Mpet vegelje kadar ae vidi_ Ali na žalost moram naznani- mo Predvgem pa ¡Bkrena želja mu sinu na pomoč iz finančne zadrege. Ako bo pa prodana hiša, za katero sva toliko žrtvovala, skoro četrt stoletja, jo bova potem pa zarentala. Ako ne bova plačala renta, se lahko z$o-di, da se nekega dne v bližnji bodočnosti znajdeva na cesti. Tedaj bova pa skupaj zapela tisto znano, ki se glasi: "Včasih je iuŠno blo, zdaj pa ni več tako" itd. In takrat bo konec "Big Tonyjeve" šale.—Pozdrav vsem čitateljem Prosvete. Obenem želi vsem znancem in prijateljem, vsem članom in članicam SNPJ širom Amerike vesele božične praznike in srečno novo leto družina— Anton Tomftič, 594. Urednikova pripomba: Tony, ponudba velja! Tista dva ga- i naftim prijateljem in znancem irom Amerike, da od tistega dne, ko je bila operirana, še ni zapustila bolniftke postelje. Pričakovali smo, da se čez par mesecev po operaciji zopet povrne k svojemu poslu v kuhinji, pa smo čakali zaman. Ker se ji zdraviš le nI hotelo povrniti—fte celo poslabftalo se je—smo jo dali v najbolj slovito bolnišnico, v University Hospital v San Francis-cu. V to bolnišnico smo jo pc-jali 22. okt. Tam je ostala tri Ukine, zdaj se pa sopet zdravi doma. Dvakrat na teden Jo peljemo v to bolniftnico. kjer jo posade v mlačno kopel. Sedaj se počuti bolje in je vsaj toliko obrača po ni bilo mo-bolj korajž-na, ker se bolje počuti. Torej imamo še upanje, da se še povrne k svojemu poslu v kuhinji, kjer jo najbolj pogrešamo. Torej fte nismo obupali. Saj pravi stari pregovor, dokler je življenje, je fte vedno upanje. In to Še ni vse. Človek ima že itak velik križ pri hiši, ko je go- obema za hitro in popolno okrevanje 1 Iz koloradskih hribov Created Butte, Colo. — Ker rad čitam dopise in druge novice, sem naletel na dopis, v katerem se rojak hvali, kako so lovili rogače oziroma šrnjake. U-pal sem, da bo tudi od tukaj kdo poročal, kakšno srečo so imeli tukajšnji lovci na te urne živali, katerih je padlo od 70 do SO glav pod puškami, kar je že nekaj za tako malo naselbino. Tukaj okoli so zelo primerni hribi, pravi paradiž sa srne. jelene, še večji pa za lovce, ker je tudi medvedov precej. Tako so torej naši lovci imeli na izbiro In vsakemu je nekaj prišlo pod puško. Ker je letos zelo lepa jesen, so se srne držale bolj visoko v hribih, tako da so lovci morali biti zunaj po ves teden pri zasledovanju divjačine. Na gornji sliki so naši štirje nuj bolj strastni lovci. Od desne nu levo so: Jakob Spehar, Joe Pečarich, Kudolph Veržlch, naš poštar, in John Sukle ml. - ■ ■ f*m > Skupina r Makih In lltvlnaklli častnikov v V lini. Rnalja je od stopila te meato, kl je apadalo pod Poljaka, Utrinek!. Sli so visoko v hribe, na 11,000 čevljev visoko goro, kjer so okupirali kabino in v nji prenočevali. Na tej gori je več starih prospektorskih kabin, ki zdaj služijo lovcem. Sukle ima tukaj gostilno in se navadno pri njem zbiramo pri kozarcu svežega piva. iToda naj pustim lovce, da še malo opišem tukajšnje razmere. Tukaj ni drugega zaslužka kakor v premogorovih. Vsled lepega vremena smo premogarji več ali manj prizadeti. Nekaj mesecev smo delali dobro, zdaj so pa začeli pripovedovati, da bomo Soma, ker ne rabijo premoga radi gorke jeseni. Ce bo še k&j časa tako toplo in suho, bodo tudi farmarji prizadeti, ker ne bo vode za namakanje zemlje čez poletje. Jaz že pomnim tako jesen, ko ni bilo snega v nižinah, bil pa je v hribtti, toda letos so tudi hribi še brez njega. So pa naši drsači toliko bolj zadovoljni, ker imajo gladek led na bližnjem jezeru, to je na Peanut Lake, kjer se drsajo vse-navzkriž. V nedeljo popoldne sem imel priložnost, da sem jih opazoval. Sel sem malo višje na hrib in jih opazoval tako dolgo, dokler me ni hladna noč pognala domov, tako da sem še večerjo zamudil. Žena me je vprašala, kod sem se klatil ves dan in da še k večerji ne pridem. Pa sem ji razložil, kako sem drsače opazoval. Odgovor sem dobil, da sem neumen, ker zmrzujem tako dolgo v noč. Bil sem tiho, vzel kos mesa in kos kruha pa liter vina in imel sem večerjo. Rojaki, ki radi čitate dopise in druge novice, naročite si list Pros veto, ker je najboljši slovenski list. Posebno si ga naj naroče tisti, ki bi radi vedeli, kako se Evropa kavsa na krvavih poljanah. Izposodite si Pro-sveto od vašega soseda za enkrat in ko boste list čitali, se vam bo gotovo priljubil, da si ga boste naročili. — Vsem čitateljem Prosvete vesele božične praznike in srečno novo leto. Joe Težak, zastopnik Prosvete. O obisku stare domovine Wankegan, III. — Ni moja navada, da bi se spuščala v jav nost in še nikoli nisem nadlegovala urednika s kakšnim dopisom. Zato upam, da te moje vrstice pridejo v naš priljubljeni delavski list Prosveto. Moj namen je, da nekoliko opišem moje potovanje v staro domovino in moj povratek v Ameriko. Po dolgih 30 letih me je premagala želja, da obiščem deželo mojega rojstva, mojo še živečo mater, brate in sestre., In tako sem se odločila za odhod. Iz Waukegana sem odpotovala 25. junija, 28. junija pa smo zapustili New York na parniku Normandie pod vodstvom mr. Zakrajška. Na parniku smo se imeli prav dobro; morje je bilo mirno in nihče ni bil bdlan. Kljub temu smo z veseljem čakali, da se iskrcamo s parnika, kar se je zgodilo 3. julija, ko smo dospeli v Havre, potem pa v Pariz, kjer smo spali v hotelu Terminusu. Pariz je zelo lepo mesto. Francosko prestolico smo zapustili zjutraj in se z vlakom od-|»elji»11 proti Švici. Tam je bilo nekaj krasnega sa oči, velikansko skalovje, s snegom pokrito. Iz Svlcc smo prišli v Nemčijo, kjer je tudi lepa dežela. Vse so popisali in spraševali, koliko imamo denarja. Komaj smo čakali. da bi priftli v Jugoslavijo. In ko smo priftli do meje. v Je--lil-na. Od tu smo hodili peš po precej strmi, a dobro oskrbovani senčni poti k veličastnemu sla- IDalje na S. itraai.) • ~ - r a Kopanje brez kopalnice Ce je človek navajen na kopalnico * „,.. no počutiiv stanovanju, ki je nima vinih pa le najde stanovanje, ki je v v«mL» . udobnejše in lepie, le kopi^^t? '(f je mora sprijazniti tudi . tem. stanovanja najdemo brez kopalnice najdljiva ženska se pa znajde povsj Vaie veliko poželjenje po topli kopeli uv pogosto zaradi utrujenosti. Ce bi -X, , sSedi :LXLite' vanj^Tin kmalu bU spet spočita in živahna. Res je, toda /a to ni neobhodno potrebna kopalnica Pred v* vas poživi otiranje z debelo brisačo. ' Sicer pa nekateri zdravniki niti ne pri,ki čajo vsakdanje tople kopeli. Topla [S\ pred vsem za tiste, ki jim kri premočno p ska na možgane, vendar je tudi v tem tri poznati mero in se je le bolj posluževati Namen kopanja je, da očistite kožo h, , stranite mrtve delce kože. Ker torej nim kopalne kadi, se poprej, preden se umiieU umivalniku ali splaknete pod prho, odrgnit brisačo na suho, mrtvi delci kože se bodo ti dosti rajši odstranili kakor če to napravite le po kopeli. Nikakršna umetnost ni kopati se brez palne kadi. Najbolje je, če imate doma c kasto posodo s kakšnim 15 cm visokim rob< premer posode naj bo pa 50 do 60 cm. La! je posoda tudi ovalna, ker se lažje prai Pred uporabo posodo dobro obrišite. Posti te jo na tla, pred umivalnik. Vanjo vlijte nekaj centimetrov tople vode. Najprej zai te militi in ščetkati noge. Med umivanj stojte zmerom v posodi z milnico, ker se bo ko koža na nogah in okrog nohtov do dol omehčala. Ko ste si tako umili noge, nalijt umivalnik tople vode, zmočite vrečico za ui vanje in se natrite z milom po vsem žive Vrečico pri tem večkrat splaknite in znova milite. Potlej izpraznite umivalnik in nal vanj tople, popolnoma čiste vode. V njej zi čite veliko gobo in z njo natirajte telo, da čista voda odplaknila milo. To ponavljajte čistega. Zdaj se dobro obrišite in zdrgnit« prav tako boste čisti, kakor če hi se kopa kadi. Ce imate doma prho, Je seveda najbolje, se umijete pod prho. Najprej si zmočite telo. Potlej prho zaprite, se dobro namilit« zdrgnite, naposled pa spustite vodo in oplaknite. Najbolj priporočljivo za zdravje je, da se ko okopljete xvsak večer, preden ležete. Z čer se dobro umijete, zjutraj vam pa ni tr drugega, ko da se odrgnete z mrzlo vodo, b mila, da se osvežite. Ce se boste ravnali po tem, ne boste m zmerom lepo sveži in čisti, temveč tudi vaši ci bodo odpornejši, počutili se boste dosti I močne kakor pa, če bi se vsak dan kopa kadi. Topla kopel ima to prednost, da živce »i sti. Kadar boste zelo utrujeni in izmučeni boste pogrešali kadno kopel, vam priporoča da se zatečete po pomoč h Kitajcem in Jap cem. Ti ae namreč takole osveže: V vroči di, tako vroči, da komaj zdržite, namočite \ čico in jo ožmite. Potlej si jo položite na nik in na členke. Ko se vrečka ohladi, jo z va pomočite v vročo vodo in tako ponavlji tako dolgo, dokler se ne boste počutili »pet i že. Prepričajte se o učinku tega pošto sami. Ce malo in slabo spite, vam bo dobro delo se boste vsak večer umili v mrzli vodi od gl do nog. Močno drgnite noge, dokler kri začne hitreje krožiti po telesu, potlej pa. ne bi se obrisali, ležite v posteljo in si dajte k gam grevec. Izhlapevanje vas bo kmalu m no ogorelo in sijajno boste spali. Zobje in značaj Menda g» ni dela človeškega telesa, ki bi ne uporabili že za ugotovitev človeškega z čaja. Sem spadajo oblika lobanje, pogM -roke, nos, usta, čeljusti, ušesa i. t. d. A m naj bi po odkritjih nekega ameriškega » zdravnika podobno ulogo imeli tudi zobje^, Po njegovem naziranju kažejo tako iv "zajčji zobje" skop in slaboten značaj, tfio li, kratki in šibki zobje izdajajo nervozen, tranje nemiren in raztrgan značaj, krstu « je z visokimi dlesni pa nizkotno miftlJ««8 trmoglavost. Slabo oblikovan, n^01' je so zanesljiv znak za šibko intel.feoco. w zen stoječi zobje pa za čutnost I. t. d. £ naj pride še tisti zobozdravnik, ki boj* kakšne značaje izdajajo umetni in plo« zobje ... (Iz Prosvete, decembra 1919) | Domače veati. Dr. Ljudevit Perič in F« Svetek, delavska delegata iz govorila na velikem javnem shodu v sur. berjevi dvorani. Delaveke vesti. Rudarski vodja Hows Kansasu obtožen kršenja injunkcUe is inozemstva. Antanta je dal. »M TfSnnunzio je zmagal.-AngW. ranili 1500 oseb v Indiji ob izbruhu revol Sovjetska Rusija. MedI antante in Rusije v Kopenhagnu jf ns-__ »s pm J bo drugače! Vsega tega ne MIWJ^JJ M bilf vsaj ameriški organiziran ae in toliko zavedni v večini, da ^ radikalnega ekonomskega Preoon _ J nih državah. frluornuha Narožna jliibporna Irbimti 2*17-5» S* Uvadale A»T Chkag«. llttaafe GLAVNI ODHOR IIVHtaVAUt? omik■ VlMMl Oalukar. ..................... lUt a. U*iM 4v*h ( M«i|t, IlUaata r. A. V Kar. «I. UJalk............................ MIT a. UaMala A««.. . nuaafc Jaka Mafefc, ar«4aU (taaUa.......4................IUT » U»Ml«U Am, t11r«liHi>i.......................t« r*rwt A»... J .k P». »raak Ralka. Ira«t nAmlilM*........................Ml S». I lik A».. Mtlaaakaa. wu. J «A« MUr. In ur« i lUIrtklal nOnAiill......................ki Mf. Slraka»a. r«. Ca »II** SsmlM. tfraai 4talrtklal aarftraMMMfe..........MIT W Mik M-. Cta«*taM. OfcU laka KluM. traUl Aairikui iiMnlnM».................Ma PtM*«t4 M.. Osteakr. III. Mw«M tvmmi«. 4»4rti tiauikiai »*4»r*4M*»lk,................hi 114. W»laa»kaf», CM». tiuarooAMKf UDMKI Malk PalravUk. arMaMalk,...............................III I. IIUI CU»«I«*4. OMa vimmI Calakar.........................................MIT ■. Uw*4ala A»*.. IIHaal. r. A. VMw....................................... .MIT S. U»n4*W A««.. (kita««. ItltMt* Jaku Va»»tak.................................... Ml? i. U»*4«U A»».. -aiM A**., ( l.r.«4aa MlIU. fll IfcmaM i. Lalrtak .....................................I »IT «. Tnnaknll A»a.. (kla*«a. III J*wk K*i»«a..........................i..,..,...........KM B. U»k«M A «a.. Rarw»a. IU. POROTNI ODARUi Jaka UaMM. »ra*a4»lk...................................«I« W. Har «t. MriatfUM III. nauk RarAII .......................................IMII Maakaka A»*.. CtotaUM. 0M* Aalaa IkaUf...............................................................Sm I'. Anu, Kimm Iraak VratarUk...........................................«.«.III Taw» M.. UmfH Pi Jak« TNalJ .......................................................Rm MT. «Iraka**, Pa. ovice starega kraja ■jjPrimorja K* v prepad igoršt novembra 1939.—Ko je If^jj' suhljad med grmovjem ■ uadla v jamo. ker se ji je KEnilo, 19-letna Andreina Kgo< i z Boršta. Na obupne K (M prihiteli sosedje, ki pa mogli pomagati, ker je |Li obrobljena s strmimi ste-Ej Poklicati so morali rešil-i; postajo iz Trsta. Tudi tem Klicem so strme stene pri-Kvale precej muk predno so KLili. Na srečo rane niso ne-K«, zdraviti se bo morala Cih 30 dni. LoBl2 IZ HUMORJA ■ frst.—Ker se ni mogel druga-Kogreti, si je 45-letrti mehanik Kjp Zupančič priskrbel posodo IJierjavico. Toda v zaprti sobi l#ie razvili srupeni plini in ma-Kje manjkalo, da se ni Zupan-Kiuduftil. Z lahko zastrupitvi-Kiioga prepeljali v bolnišnico. (Gorica.—Pri StandreŽu je So-L »plavila truplo neznanca, ta Cterega so pozneje ugotovili, da Kto Cvetko Gabrijelčič, ki je Edel v Sočo |?ri Solkanu in se RJce.—Z lestve je padel 60 Hm 0tari Angel Skubla in se tež-K rinil na glavi ter zSdobil pri Mcu notranje poškodbe. Nje-Ipvo stanje je nevarno. Krnice.—V goriško bolnišnico L pripeljali gozdnega Čuvaja Kletnega Ivana Baučerja z veliko rano na nogi. Povedal je, Kie mu je v gozdu spodrsnilo C pri tem se je sprožila puška, Kpje ranila v nogo. Zdraviti le bo moral 30 dni. I Opatjeselo.—Antonu Marusi-Ik to tatovi odnesli 150 lir v^jfir-. Kovini in za 5j)0 lir porcelanske pmarno pri Kojskem.—Z av-Kmobilom se je zaletel v zid ne-m hiie 31-letni pek Maksimili- Ijin Makuc. Vsemu je bil kriv Ksiček na sredi ceste. Lastnik K0(i bo moral plačati občutno FCorica.—Ko je 30-letni Milan Khr iz Vrtoč razdiral granato, ■ jo je našel v gozdu, mu je ta niplodirala v rokah in ga težko Innila po obrazu. Prepeljali so |p v bolnišnico v obupnem sta- rTrst.—7-letni Alfons Rabar je ■atal žrtev avtomobila.. Ko se Btigral "na ščinke", se je odda-l|l preveč na sredino ceste ter llHiel tako pod avtomobil, ki ga Ije usmrtil. * iMiorica.—Ker se nista javila na Bnbor, Hta bila javljena oblastem Plvij 1'ecoraro iz Fare in 23-Ifctni Josip Bajec s Cola. iBukovica. — 31-letni Emilij lUaučič je padel s senika in se |teiko ranil po prsih. Zdraviti m bo moral 30 dni. ■ Tr»t —Ker so prodajale slabo ko bile kaznovane sledeče ■¡Marice: Kočevar Karolina iz |Wine. Bordon Josipa iz Boršta ■■Mlevlja Anton iz Lokve. Moper.-Okrajno sodišče je ■kaznovalo trgovca Vovka Ivana I« Riiane na 200 lir den. kazni, P* je prodajal sladkor pomešan II moko. isto kazen sU dobili wija Pahorjeva iz Kopra, ker • na&li v njeni pekariji kruh s *v«liko količino vode in Anto-»1« Polakova iz Slavnika, ker »»»šli preveč kisline v olju. Trit.—Guatina Sturmova je ** naznanjena oblastem ker ni f kovini izstavila listkov s ce-■J- Josip Batič in Marija Pa-wa lx)sta morala plačati J* wzni, ker sU prodajala bla- • Po viAjih cenah. briškega sodišča k^l meseci so uradniki koba-občine opazili, da je »manj- • P^ej lesa iz občinskih goz- Oblasti so kmalu prišle na F vrsti domačinov, ki so Morali nedsj zagovarjati za-r" pred goriikim sodi-. 1 Obsojeni so bili: Ernest *** >* Livka na 8 mesecev J*"* -n K00 lir den. ksznl. Ivan «7 Sund», 1 MS S. Clark St.. CWea»* - Htr HUMOR| Pamet o nepravem času "Pomisli, Elica, nocoj se mi je sanjalo, da sem te zasnubil. Kaj neka to parnem?" "Da se ti pamet žal samo v sanjah odpre." Slika kaie topovi katere ao izdelali v neki angleški tovarni. Dober jezik Trebušnik zavije v prav imenitno restavracijo in si narodi obed. Ker se je bil doma preveč razvadil, si v pozabljivosti pri-veže iprtiček okoli vratu. Po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kaliniek avojo veliko Kuharico vnovič gpopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za elovenske razmere več kakor Se tako gostobesedna reklama. NAjrOPOLNSJ&E OBLO, KI OA IMAMO NA TEM PODROČJU Opens knjige Je raskeina. Netteto Je sdk v besedila, 14 ps > Berth barren* tekel Id Jih Je ssUlfl Drsfothi Hnnwk. .... Vsaka gospodinja, ki se savsda svoje odgovornosti u zdravo in pravilno prehrano družine, si mora to knjigo omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč pri ni i ti umetnosti, kako bo svojim domačim nudila zdravo brano t potrebjii izbiri in menjaivi. Vsaka gospodinja bo hotela tndi svoje gosU iznenaditi s posebno Izbranimi jedili. Za vse to jI «bo najboljša vodnica in učiteljica ta SLOVENSKA KUHARICA Četudi Je east aadsk knjige v v«eh pogledih ae temo vmMii**, a» pek ledi lehnMne pepelnejil ed v*h detedsnjlh (sds), je «es knjitf ••daj znižana. cr-tah» e**»- NaročiU pri • KNJIGARNI: SLOVEilC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street New York, N/Y. KS- GOSPODINJI IN DEKLETA, TO JE KNJIGA ZA VAS! Ispehüte epodafl knpes, prfleiite petrebee reeto deeort. «M Order v pleme hi ei anregt« PreereU. Met. kl je raSe Pejeenlle Vselej kaker hitre kateri Uk lienor prtntbs SNPJ, all èe ee pr~.ll pre« ed drsštee hi he sebterel u» tednik, hode moral tleti Ona Is dotiêne dmllne. ki je Uto neroéena sa dnevnik Proeveto, to takoj nesnani« sprsrss^ in obenem doplafetl dotttno reo to lista Proevete. Akoteg« ' todaj srn oprsvniitvo snlftati dstnm sa to vsoto noro*»«" TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarska «krt spsdijtii Ma Iz sodne dvorane MaSčevanje zavrnjenega Hnnbsčs Ljudje ai drug drugemu kaj radi belijo kašo. Ce ima kdo koga v želodcu, ai pri meščanih pomagajo Uko, da bistro intrigira-jo. sodnika as ps v velikem loku «gibljejo; pri disželsnu je to drugače: njegovs prva pot je k sodniku, pred katerim rsakaše vso avojo malovredno krošnjo. Sprava jim je sadnjs atvar, \ užitek pa Je vaaka muha, iz katere delajo konja. Boštjan It IJublJanake okolice Tlaka vabila za veeeliee in ahode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje» leUke Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.PJ„ DA TISKOVINI NAROČA V SVOJI TISKARNI Vae fmjMnfle daje vodstvo tiskarne.^Cene Pišite po Informacije SNPJ CHICAGO, ILLINOIS