OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU T . . * izvršujemo vsakovrstno tiskovine NAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commercial Printing of All Kinds ^L. XXXVI.—LETO XXXVI. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), AUGUST 24, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 167 Nances birtic V bolnišnici je umrla soboto zvečer Frances Birtič, I^olinar, stanujoča na t)ortx i' ^ petek se je 11 operaciji, pri kateri so bii^rezah levo nogo. Doma je odkn? pri Vrhniki, sv A " članica društva &t. 4 8DZ. f^Pušča' soproga Mi-^ ' otroke: Michael, kov Albu, Mrs. (ago ^ brata v dniv.' ■ polsestro v stari do se vrši v sre- g% ^ 9. uri iz Grdinove- 62 ^Srebnega zavoda, 1053 E. na y, ^ '^rkev sv. Vida in nato pokopališče Calvary. Vat t ^ PISCHER čer umrl v soboto zve- Cev Fischer, 11 mese- ^^cher^' Val in Dorothy Pahlevi za spravo med Iranci, s krivci pa-'pred sodišče TEHERAN, 23. avgusta—"Znano vam je, da je včasih potrebna borba. Lahko vam pa rečem, da je cilj moje bodoče politike samo prijateljstvo in bratstvo med nami vsemi." Tako je nagovoril Irance državni poglavar šah Pahlevi, ko se je po kratkem begunstvu vrnil nazaj v pre-stolico. Nova vlada je pripravila Pah-^ vnu-Chi- 868 E. 149 St. Dekli- ^oW ^ je bilo Stanek. zapušča dve se-3-gdaleno in Dorothy. Po-2,3o v torek popoldne ob pogrebnega zavoda ^cerv Cvetek, 478 E. 152 St., tatq Jožefa ob 3. uri jc" ^ pokopališče Calvary. %ITI R../EV UJETNIKOV 23. avgu- je se tiovjp^ ujetnikov v do- vrnilo 328 % 'tio. 2dra\i To so prvi vojni ujet- teje ki so se vrnili s Ko- '-levfiU ^ ^jimi sta tudi dva gp^^ose(f postaje. HadjooQ^ komunisti vrnili % ov. ^eriških vojnih ujet- Voi Kore ijtiih . se vrši izmenjava y^^^"ikov redno in po Pilšij • Amerikanci, k iso 'W ijj^^.^^^orišč, izgledajo do- So ^ razlike med tistimi, ki časa v ujetništvu %tvo k so padli v ujet- sele — ^Mo: v zadnjem času. ^ IN SAMOMOR leviju sprejem kot je bilo pričakovati. Nadvse svečano, dobro organizirano; pa tudi vse zavarovano, da bi bil kak atentat na šaha izključen. Tanki, policija, vojaštvo na ulicah, vsa javna poslopja so bila močno zastražena, ko je šel Pahlevi v pripravljenem sprevodu in sprejemal tuje diplomate. Najbolj aktualno vprašanje bo verjetno usoda Mossadegha in ostalih članov njegove vlade. O zunanjemu ministru Fatemiju se je prvotno trdilo, da je bil razmrcvarjen, ker ga je razjarjena množica razmesarila na kose. Sedaj se trdi, da je Fatemi pobegnil iz prestolice, vendar se še nahaja v Iranu. Novi ministrski predsednik general Zahedi obtožuje Mossadegha, da bo v kratkem prišel pred sodišče, ker se je uprl zakoniti Vladi. Mossadegha bo sodil iranski parlament, torej obe zbornici. Zahedi Mossadeghu, da ni priznal njegovega—Zahedije-vega imenovanja za ministrskega predsednika. To imenovanje je izvršil pred pobegom šah Pah-i. Zahedi bo pri vsem tem uporabil politiko močne roke. Napovedal je, da gre Mossadegh navadne jetniške zapore, kar se je tudi zgodilo. Zahedi še nima svoje popolne vlade. Vse važne posle si je za enkrat pridržal sam v svojo tompetenco, postavil pa si je pomočnike. Tako bo Zahedi ministrski predsednik, notranji, zunanji, pravosodni in gospodarski minister. Kar se tiče anglo-iranskega petrolejskega spora pa je Zahedi razblinil nade Angležev, da bo Iran plačal odškodnino za raz-aščeno premoženje anglo-iran-ske petrolejske družbe. Zahedi je namreč izjavil, da tega namena nima. Izjava šaha Pahlevija, da se je včasih treba bojevati, se tolmači na ta način, da Mossadegh ne bo deležen nobene milosti od strani šaha. ^ strani Clevelanda ^Uo Melbe Mellenbrook, ^ve., je prišlo do Hiia"' ^elba, stara 35 let, 'j® živela .^'^haelom Andračičem, %a Oba sta bila naj- ^Wo. w y^' oba s prestreljeno ^ ^opaln^ dobila prva strel stanovanja. Po urno 1 Andračič tudi sam «foglo v glkvo zakona ^ obhajala Mr. in I'Ma A Menart iz 14911 ^^'^etnico svojega M ^^^o^skega življenja. 3viip in prijatelji izrekajo iskrene če-^jŠe, jji^a želijo vse naj- 'olj! da ^foko. bi srečno dočakala ^®smenta A ki zborujejo dottiu na St. Clair pobirali asesment Sil ?"■• 25. avgusta, članstvo se ®Hi as'egf^ Poravqa svoj dru- Šah rabi denar WASHINGTON, 24. avgusta —Poglavar Irana, šah Pahlevi se je obrnil na Združene države s prošnjo za pomoč. Šah Pahlevi je v svoji prošnji kratek. Državne blagajne so prazne. Državi Iran grozi bankrot, če ne dobi pomoči. Amerika jo bo morala dati. Pomoč je nujna in ni žnjo odlašati. Washingtonski krogi trdijo, da se bo federalna vlada takoj pečala s finančnim položajem v Ir-anu. VOGELER TOŽI NEW YORK, 23. avgusta— Amerikanec Robert Vogeler je v Budimpešti na Madžarskem zastopal ameriško podjetje International Telephone-Telegraph Co. Novembra 1949 je bil zaprt, leta 1951 pa spuščen na svobodo, ker je Amerika plačal $120,-000 odkupnine za ameriške letalce, ki so pomotoma pristali na madžarskemu ozemlju. Vogeler sedaj zahteva od družbe, katero je zastopal v Budimpešti, pol milijona dolarjev odškodnine za dobo, ko se je nahajal v zaporu, ne po svoji krivdi. Pravda bo tekla pred vrhovnim sodiščem v New Yorku. JAJCE V JAJCU Steve Komuc, ki dela na Euclid Road Machinery Co. na Chardon Road, je imel za prigrizek trdo kuhana jajca. Ko je enega od teh ugriznil, mu je prišlo nekaj trdega pod zobe. Opazil je, da je bilo v jajcu še drugo jajce s popolno trdo lu-pint). KRIZA V ŠOLSTVU WASHINGTON, 24. avgusta —Letošnjo jesen se bo vpisalo na ameriške šole vseh vrst 30 milijonov mladine, ali 10 milijonov več kolikor pa je prostora in učiteljske moči na razpolago. DELAVSKI IN INDUSTRIJSKI TRG ent ob pravem času. I vinarjev. v Ameriki je do sedaj 28 zveznih držav pristalo na to, da se delavcem izplačujejo razne podpore (vsled brezposelnosti, dela-nesposobnosti, ker so bili ranjeni pri delu in podobno) v taki mesečni višini, da ti prispevki odgovarjajo današnjm stroškom preživljanja. Med temi državami je tudi Ohio, ki je dolfičila, da tedenski prispevek ne sme biti nižji od $25. Zvišane so tudi po-smrtnine. Pri akcijah za zvišanje socialnih podpor so bile povsod na delu delavske unije. Na Japonsko meče svoje oči Sovjetska zveza. Rada bi se ugnezdila v kovinsko industrijo in jo komunizirala. Svobodne strokovne unije so se zavedle te nevarnosti in so sklenile, da pošljejo strokovne kovinarje na Japonsko, da tam na eni stratni organizirajo unije, na drugi strani pa pomagajo japonskim delavcem ' pri spopolnjevanju produkcije in tehnične sposobno sti. Japonska ima en milijon ko- j Nemško podjetje Krupp, ki je največje kovinsko podjetje v Nemčiji, občnem pa prava oro-žarnica za vsakokratno nemško vojsko, je seglo po Pakistanu. S pakistansko vlado se je dosegel sporazum, da to nemško podjetje nadzoruje, dela načrte, odreja nove tovarne, ki bodo služile produkciji jekla in železa. Nemci pridejo v Pakistan v kratkem. Za Ameriko naj bi bil mero-dajen v prvi vrsti notranji trg, torej kupna moč ameriškega prebivalstva. Da je temu resnica, kaže trenotni položaj v avto mobilski industriji. V času januar-julij 1953 se je produciralo 3,852,000 avtomobilov. Od teh je bilo prodanih doma v Ameriki 3,425,000, torej je šel le mal odstotek na trg izven Amerike. Pri tem se povdarja, da je povpraševanje po novih avtomobilih v letošnjem letu v stalnem naraščanju, torej ni strahu, da bi produkcija novih avtomobilov morala delati preveč za zaloge. ČESA SI ŽELIMO— PRAV PO AMERIŠKO Današnja An>erikanka je bila vprašana, kaj je njena najgloblja želja. "Meni zdravje in dolgo življenje, njemu (možu) pa delo." Torej mož naj zasluži. Ameriške zavarovalne družbe, razne iiniverze in druge ustanove, rade povprašujejo ljudi, kako mislijo o življenju sploh. N. pr. o zakonu, kaj je podlaga srečnega zakona. Odgovori kažejo, da ljubezen, zvestoba in podobni pojmi ne veljajo mnogo. Večina vidi za podlago srečnega zakona dolar, denar. V drugi vrsti, da je žena dobra kuharica in dobra gospodinja. Sicer pa kot zgoraj—meni zdravje, njemu delo. Amerikanci se bojijo pokoja. Po 65. letu, ko naj bi bil Amerikanec zrel za pokoj, bi tri četrtine Ameri-kancev še rado delalo. Samo slaba četrtina, pred\^m pa mladina, se je izjavila za to, da je delati do 65. leta dovolj. Česa si Amerikanci najbolj želijo? Dovolj denarja —to je prvo. Dovolj zadovoljstva, to je drugo. Družina—na tretjem mestu. Nato sledijo želje po zdravju, po prijateljih in po zadovoljstvu v delu.—Amerikanci pa neradi trosijo tjat-vendan. Povprašani, kaj bi napravili s tisoč dolarji, je večina odgovorila: hraniti, investirati, plačati dolg. Le mal odstotek se je izrazil za avotmobil, obleko in pohištvo. Okusi glede ženskih kril, oblačenja, morale pa so različni. V Louisville je imel trgovec pred trgovino aparat, ki je služil hlajenju. Zgodilo je, da je ta aparat mimoidočim ženskam nalahno dvigal krila. Policija je bila vznemirjena radi morale in trgovcu zapovedala, da odstrani aparat. Program Lucaka Michael Lucak je nasledil pokojnega William Reeda v svoj-stvu šefa odbora za promet v Clevelandu, kjer ostane do 1. decembra 1953. Kdo bo na tem mestu še nadalje, bo odvisno od izida občinških volitev. V tem pogledu ima Lucak za svoj program : Ali demokrat je, ali republikanci—promet se ne ravna po strankah. Tehnično je Lucak za graditev podzemske ceste, zlasti za tiste pešce, ki hočejo v središče mesta. Cestno železnico naj spod rinejo avtobusi. Na splošno pa sprejeti in izvršiti vse, kar bo koristilo hitremu in varnemu prometu. Vodikova bomba za razdejanja še ni zadosti; napoveduje se nova bomba svoje uradovanje predsednik Eisenhower. S tem pa še ni rečeno, da je vsaka nevarnost že odstranjena. Živimo v stalni nestal-nosti. Stassen je pohvalil produkcijo zapadne Evrope, ki je po njegovem mnenju najvišja po končani zadnji vojni. Tudi južni Koreji je potrebna hitra pomoč. Zato se iz odobrenega kredita $200,000,000 že pošiljajo posamezna tehnična sredstva, kako obnoviti južno Korejo. AMERIŠKA POMOČ ZAPADNI EVROPI GRE HITRO NAPREJ WASHINGTON, 23. avgusta—Po poročilih iz Len- dona je angleški znanstvenik, ki sodeluje pri raziskavanju atomske energije, napovedal novo atomski bombo, katero je krstil za "C" bombo." Vodikova bomba se bo spopol-nila do te bombe "C," ki bo v svoji učinkovitosti tako strašna, da bo razdrala zemljo z vsem, kar je na njej ustvarjenega in živega. Glede položaja, ki je nastal se-"' daj po nespornem dejstvu, da ima tudi Sovjetska zveza vodikovo bombo, ki je tudi že eksplodirala in pokazala vse tiste učinke, kakor ameriški poskus, se ugiblje dalje tako v vojaških, kakor tudi v političnih krogih. Politično se je iznesla zahteva, da naj se ameriški kongres, ki se je odgodil na januar prihodnjega leta, skliče na izredno zasedanje še to jesen. Treba je namreč pregledati ameriški obrambeni sistem v celoti; povdarja se, da je ameriški kongres tisti, ki odloča o miru in vojni. O zalogi atomskega orožja se tukaj zatrjuje, da Amerika da-leko, daleko prednjači pred Sovjetsko zvezo tako po kvaliteti, kakor po kvantiteti. Od drugih zavezniških držav je le Velika Britanija tista, ki ima lastno atomsko orožje, zlasti atomsko bombo. Kanada, Francija, Nizozemska in Norveška se poskušajo v produkciji atomske energije. Če jim bodo poskusi uspeli, tem državam po mnenju washingtonskih krogov ne bo šlo toliko za produkcijo atomskega orožja, kolikor za produkcijo atomske energije, ki naj služi samo v civilne namene. Stassen pri Eisenhowerju V Denverju, kjer se mudi predsednik Eisenhower na dopustu, se je nahajal tudi Harold Stassen v svojstvu upravnika ameriške pomoči tujini, zlasti fondov za orožje. Stassen se je s predsednikom Eisenhowerjem posvetoval tudi o položaju, ki je nastal z odkritjem vodikove bombe v Rusije. Koliko dobavljamo zapadni Evropi? Od 1. januarja do zadnjega junija 1953 je dala Amerika svojim zaveznikom orožja v vrednosti $2,363,000,000. V prvih šestih mesecih leta 1952 je Amerika dala orožja le v vrednosti $880,000,000. V letu 1951 pa v vrednosti $1,447,000,000. Te številke kažejo, da se ameriška pomoč v orožju dostavlja kar najhitrejšim potom. Stassen je mnenja, da je svetovna napetost manjša, kakor pa je bila takrat, ko je nastopil Zaupnica Pelli RIM, 23. avgusta—Italijanski senat je s 140 proti 86 glasovi izglasoval zaupnico Pelli. Zanimivo je, kako so se obnašale posamezne politične stranke. Stranke sredine, kakor tudi mo-narhisti, so glasovali za zaupnico. Fašisti so se vzdržali glasovanja. Proti, torej za nezaupnico so glasovali strnjeno komunisti in italijanski socialisti. Pel-la potrebuje za svojo vlado še zaupnico spodnje zbornice, ki pa je po političnem sporazumu med strankami enako gotova, kakor je bila v senatu. Pozdravi Pozdrave s potovanja v Denver, Colo., kamor so šli na obisk sorodnikov, pošiljajo Mr. in Mrs. Frank Lunka, sin in sinaha. Mr. Lunka, ki je bil do svoje upokojitve uposlen pri Enakopravnosti kot črkostavec, piše: Prevozili smo do tu 1,400 milj. Zanimivosti smo videli mnogo, včasih smo se dolgočasili s pogledi na obširne pustinje. Pa je le prijetno opazovati del veličanstva naše domovine, ki nudi še številne zboljšave za vse prebivalstvo kontinenta. Ogledali si bomo še več zanimivosti. Klub Ljubljana V torek zvečer, 25. avgusta se vrši redna seja kluba Ljubljana v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra in Recher Ave. Pričetek ob 7.30 uri. Članstvo je vabljeno na pol-noštevilno udeležbo. Rusija se dobrika Nemčiji BERLIN, 23. avgusta—Vojna odškodnina Nemčije Sovjetski zvezi se je ocenila z zneskom $12,000,000,000. Očividno se je Sovjetska zveza z vojno odškodnino že poplačala, to pa iz produkcije Vzhodne Nemčije in strojev, ki jih je odnesla v Rusijo v času po zadnji svetovni vojni do danes. Podobno kakor avstrijski vladi, je sedaj Sovjetska zveza javila vzhodno nemški vladi, da od 1. januarja 1954 dalje ne bo zahtevala nobene vojne odškodnine več. Sovjeti obljubljajo vzhodnim Nemcem, da jim bodo vrnili v njihovo upravo nemška podjetja, pa tudi tista podjetja, ki so jih zgradili Rusi sami. Stroški okupacijskih ruskih čet se bodo znižali in ne bodo presegali v nobenem slučaju 5% skupnega vzhodno nemškega državnega proračuna. Rusija tudi obljublja, da bo vrnila nemške vojne ujetnike odnosno vojne zločince, razen tistih, ki so bili obsojeni radi posebno težkih slučajev. RUSIJA IN NEMČIJA WASHINGTON, 24. avgusta —Pogodba med Vzhodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo se smatra za propagandnega značaja. Tudi govori, ki so se izmenjali v Moskvi, zlasti govor Malenko-va, ki je napadel kancelarja zapadne nemške vlade Adenauer-ja, češ, da hoče spraviti Nemčijo zopet v vojno, se smatrajo za propagando. V Zapadni Nemčiji se namreč vršijo 6. septembra volitve in naj bi Adenauer, ki hoče iti z Zapadom, doživel poraz. • v Vile rojenice Vile rojenice so se zglasile pro-šli četrtek pri Mr. in MrS. Edward in Betty Ludwig iz Carry Ave. in jima pustile v spomin zalo hčerkico-drugorojenko. Čestitamo! FRANCIJA SE NIKAKOR NE ZNAJDE PARIZ, 23. avgusta—Politično življenje v Franciji je brezupno. Večino delavstva vodi komunistična stranka. Francija se nahaja v Aziji v vojni in ni nobenih znakov, da se ta vojna kmalu konča. Francija se nahaja v notranjih gospodarskih krčih, nase pa je prevzela del težkega bremena obrambe zapadne Evrope, kateremu ni kos. Francija drvi v brezbrižnost, lenobo, kar vse lahko Francijo vede di, rektno v roke komunizmu. To sliko Francije podajajo francoske revije in francosko časopisje, ki je končno spregovorilo odkrito besedo. Pgložaj Francije je naslednji: Delavstvo, ki dela v javnih na' mestitvah kot so uradi, pošte, telefona, telegrafa, nacionaliziranih podjetjih, v kolikor ni organizirano v komunističnih vrstah, dela. Komunisti imajo večino med železničarji in ta večina še vedno stavka. Od štirih milijonov so se trije milijoni vrnili na delo, en milijon je na stavki. Stavka je prinesla Franciji več škode, kot pa bi bilo prihrankov, če bi se izvedli novi gospodarski dekreti vlade Lanijela. Stavka je trajala 17 dni; najbolj so bile prizadete po stavki železnice, kar je v glavnem še danes slučaj, ker stavkajo komunisti. Vse južne Korejce nazaj! PANMUNJOM, 23. avgusta— Po vzgledu Amerikancev so tudi južni Korejci postavili zahtevo, da morajo komunisti vrniti vse južne Korejce, ki jih imajo v ujetništvu. Jetniki južno Korejci, ki se vračajo iz ujetništva, kažejo na epi strani silno sovraštvo do komunistov; na drugi strani pa dokazujejo, da je v severni Koreji še na tisoče in tisoče-južnih Korejcev, katerih komunisti ne marajo vrniti. Uporabljajo jih na prisilnem delu, ko se gradijo letališča, popravljajo in gradijo nove ceste ter obnavljajo porušena javna poslopja, kakor tudi tovarne. ' Velik uespeh skupnega koncerta Včerajšnji skupni koncert zborov Glasbena Matica, Triglav, Slovan in Adrija, ki se je vršil na izletniških prostorih SNPJ na Chardon in Heath Rd., je privabil do 3,000 ljudi iz Clevelanda in bližnjih zunanjih naselbin. Obširni prostori so bili natrpani ljudstva, ki je uživalo lep pevski program. Mnogo poset-nikov je sedaj prvič videlo te lepe izletniške prostore, ki so zlasti za tako priredbo kot je bila večerajšnja eni najbolj pripravnih. * n STRAN 2 ENAKOPRAVNOST ti ENAKOPRAVNOST Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 ■— HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays " SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)__$10.00 For Six Months—(Za šest mesecev)__:__6.00 Kot Tliree Months—(Za tri mesece)___4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)___ For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$12.00 _ 7.00 . 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 PLEŠEMO V ZAČARANEM KROGU v Iranu so se dogodile važne spremembe. Državni poglavar šah Pahlevi se je vrnij iz pregnanstva in z svojo oboroženo silo vlada. Do sedaj vsemogočni iranski nacionalisti pod vodstvom Mossadegha morajo za enkrat molčati. Verjetno so se potuhnili tudi komunisti. Svet se sprašuje kaj bo Iran sedaj, ko ima izrazito enosmerno politiko orožja in moči. V Severni Afriki v Maroku ni miru. Francoska vlada je odstavila državnega poglavarja sultana, ga pregnala na Korziko, otok v Sredozemskem morju in to naravnost v kraj Ajaccio, kjer je bil rojen Napoleon. V Maroku jo postavila novega sultana, ker verjetno vanj bolj zaupa. Skratka—arabsko—muslimanski svet igra nepretrgani igro 'na svetovnem odru. Rabimo izraz svetovni oder. Ali se temu arabskemu svetu ob Sredozemlju, zlasti po onemu, ki nosi priimek Srednji vzhod, to so državice vzhodno od Sredozemlja, ne posveča preveč pozornosti, ga nadcenjujemo, mesto da bi ga po njegovi zgodovin podcenjevali? Naj odgovorijo na to to vprašanje kompetente glave! Ameriški predsednik Eisenhower ima za seboj vojaško karijero. Bil je general, v zadnji svetovni vojni na evrop sko-afciškem bojišču celo vrhovni zavezniški komandant. Eisenhower trdi, "da ga ni kraja na svetu, ki bi bil strateško za zapadni svet bolj važen, kakor je ta Srednji vzhod." • . Ameriški državni tajnik John Foster Dulles je odgovoren za ameriško zunanjo politiko, vsaj v gotovem smislu. Ko je prevzel vodstvo tega urada, je bila njegova velika skrb, da gre osebno v te kraje in se osebno prepriča o polo žaju, vse pa gledano v luči ameriških interesov, v svetovni politiki razumljivo v luči svetovnih interesov miru ali vojne. Ko je Dulles izvrševal to nalogo, se je povzpel do trditve, da se ugled in položaj Amerike v tem delu sveta iz dneva v dan slabša. Dajmo besedo ameriškemu gospodarstveniku. Ta bo zapisal besedo petrolej in pristavil, da ima Amerika, kar se tiče investicij posameznikov, največje investicije izven svoje države ravno v petroleju Srednjega vzhoda. Ameriški kapital se torej zanima za skoriščanje petroleja, kije glavni vir dohodkov, največji naravni zaklad te zemlje. Ameriški gospodarstvenik, ki se poleg gospodarstva bavi tudi z znanostjo, pa pride celo na misel s svojevrstnim predlogom: Ali se ne bo dal v bližnji ali daljnji bodočnosti skoristitytudi pesek in sončni žarek tega Srednjega vzhoda? Če je Eisenhower povdaril strateški pomen teh dežel, mu bomo dali prav, ker je podprt po izkustvih zgodovine. Ne sežimo predaleč! V zadnji v človeški zgodovini tako pomembni vojni, ko naj bi šlo po zamisli Hitlerja za gospod-stvo celega sveta, je bil Hitlerju in njegovemu generalnemu štabu pred očmi strateški pomen tega ozemlja, katerega je skušal dobiti v roke, tako iz Severne Afrike in strateškega Egipta, kakor tudi prek ruskega Kaukaza. Na strateško stran teh dežel gledajo tudi Rusi. Zlasti v zadnjem času se o ruskih vojaških načrtih in možnosti vojaškega pohoda prekp teh dežel, mnogo piše. Začelo naj bi se z Iranom, nadaljevalo z Irakom, nato pregazilo državice vzhodno od Sredozemlja in skoraj posnelo nemški način vojevanja s tanki in letali, ki ga poznamo pod izrazom "bliskovita vojna." Še nekaj vemo iz zgodovine. Da se je namreč pojavil gledano z očmi vobče svetovnih dogodkov, nekje mali vzrok, ki pa je imel potem povsod velike posledice. Atentat na Ferdinanda leta 1914 v Sarajevu se je zgodil v malo poznani deželi v Bosni. Z atentatom v zvezi z imenom kraja pa Bosna ni postala na enkrat samo sama svetovno znana, marveč se je z njo otvoril svetovni konflikt—prva svetovna vojna. Nekje v mali deželi se značnejo sovražnosti. V današnji letalski vojni začnejo hitro padati bombe po velikih državah samih. Recimo Amerika! Kakor bi bila sicer v drugačni zgodovini lahko izolacionistična ali konkretno izolirana od sovražnosti v tuji državi, ji je danes ta položaj odvzet. Tega se Amerika globoko zaveda in išče zaveznikov kjerkoli je to mogoče, posebno pa še tam, kjer se govori o strateško važnem kraju. Tudi mednarodna trgovina pride v poštev. Hočemo ali nočemo — na vprašanjih Srednjega arabskega vzhoda moramo biti življensko zainteresirani, Posredno s temi zunanje političnimi vprašanji pa je v zvezi naš materialni obstoj. L.Č. Rim in narodnostne manišine RIM—Tik pred občinskimi političnimi volitvami v Italiji je nastala razprava, ki je sicer utonila v poplavi večjih žolčnih predvolilnih polemik, ki pa nikakor ni tako drobna, tako brezpomembna, kakor je bila videti tedaj v političnem vrvenju. De Gasperi je bo koncu svoje volilne turneje v nekem govoru v Trenti dejal tudi tole: "V zgornji Nadiški dolini (Alto Adige) ni Nemcev, tamkaj so samo Italijani, ki so tamkaj ostali po svoji svobodni odločitvi z uradno zavrnitvijo opcije leta 1938 in še bolj uradno obveznostjo, da so umaknili opcijo leta 1949. Tako so le-ti samo del velike italijanske družine." De Gasperi jeva izjava je dobila po nekaj dnevih polemičen odgovor. List "Dolomiten," uradno glasilo manjšinske "Ju-žnotirolske narodne stranke," ki izhaja v Bosnu, je napisal tole: "V zgornji Nadiški dolini ni Italjianov, ki govore nemški jezik in ki so svobodno izbrali narodnost, pač pa edinole Nemci, ki so proti svoji volji postali italijanski državljani. Neprizna-vanje teh pravic Nemcem v samoodločbi je in bo vselej dejanje zahtevanja in pritiska, ki ju v Italiji izvajajo proti njim." Kaj je tokrat odkrila kratka polemika, ki jo je sprožil De Gasperijev govor? Že v imenu pokrajine opozarja na spopad, ki se je razkril v tej polemiki. De Gasperi je imenoval pokrajino "Alto Adige," medtem ko jo list "Dolomiten" in Južnotirolska narodna stranka, ki izdaja ta časopis, imenujeta "Južno Tirolsko." Takoj po minuli vojni je Avstrija zahtevala, naj se Južna Tirolska vrne v svoje meje. Toda po posredovanju Vatikana (ki je izrabil okoliščino, da je bila v Italiji na krmilu Demo-krščanska stranka, a v Avstriji ljudska prav tako katoliška stranka, je bil spor poravnan s sporazumom, ki sta ga De Gasperi in Gruber podpisala 1. 1946 v Parizu. Ta aranžma je določala, da je treba priznati italijansko državljanstvo tudi tistim Avstrijcem iz Južne Tirolske, ki 3o med ali pred vojno optirali ali se preselili v Avstrijo. To so "italijanski državljani," d katerih govori De Gasperi, da so to postali s "svojo svobodno odložitvijo." Na tej klavzuli je vztrajal sam avstrijski predstavnik, ne da bi potrdil italijanstvo pokrajine, pač pa, da bi ga nasprotno zanikal s tem, da bi vrnil Južno Tirolsko Avstrijcem, ki so se bili izselili, s tem, da jim je zajamčil italijansko državljanstvo proti "morebitnemu podržavljenju njihovega premoženja." Ta pogodba ni prinesla Avstrijcem v tej pokrajini njihovih narodnostnih pravic. Glasilo avstrijske vladne stranke "Tiroler Nachrichten" piše o avstrijsko-italijanskih nesoglasjih zaradi položaja Avstrijcev na Južnem Tirolskem: "Dunajska vlada se je v dogovoru s predstavniki Zgornje Na-diže vselej borila za obrambo pravic in koristi nemške etnične skupine južno od Brennerja." Časnik obžaluje, da v tej pokrajini ni bilo plebiscita. Položaj Nemcev v nadiški pokrajini je vzbudil reakcijo tudi v samem dunajskem paralmentu. Tirolski poslanec Gschnitzer je poudaril konec leta 1952 v dunajskem parlamentu," da je "odcepitev Južne Tirolske hudo prizadela Avstrijo in da te rane ne bo mogla tako lahko zaceliti." Pariška pogodba naj bi vsaj "olajšala to rano." "Toda," je poudaril Gschnitzer, "ni videti, da bi italijanska vlada upoštevala določbe pariške pogolbe." Pri vprašanju enakopravnosti jezika se na pr. "natanko drže pogodbe" —je poudaril Gschnitzer, saj* ko lahko državljani govore svoj je- zik, pa organi oblasti, četudi gre za Nemce, marajo v medsebojnih stikih uporabljati izključno italijanščino. Vrhu tega je Gschnitzer navedel, da je italijanska vlada navzlic pogodbi, objavila seznam avstrijskih državljanov, ki jim je prepovedan dostop na Južno Tirolsko. "Gre za ljudi—je poudaril tirolski poslanik v svojem govoru—ki so zahtevali uporabo pariške pogodbe, kar je njihova dolžnost, ki se je ne bodo nikdar odrekli." Na koncu je Gschnitzer obdolžil italijansko vlado, da zavira tudi izvajanje 10. člena pariške pogodbe, ki določa vzajemno potrditev akademskih diplom, s čimer hoče preprečiti Nemcem iz Južne Tirolske, da bi obiskovali nemške univerze. Nedavni dogodek je prav tako osvetlil stališče italijanske vla-(fe do narodnostnih manjšin in njihovih pravic. Vzlic ostremu spopadu in politični konkurenci med demokristjani in kominfor-misti je vladna stranka menila, da je treba na Južnem Tirolskem dajati prednost italijanstvu te pokrajine in zatreti vpliv nem škega prebivalstva, zato je va tikanska stranka predlagala, naj vse italijanske stranke (demokristjani, komunisti, neofašisti, socialni demokrati, liberalci, mo-narhisti in republikanci) postavi jb v Zgornji Nadiži skupnega kandidata za senat, ki se je uprl Nemcu, kandidatu Južnotirolske narodne stranke. Svoj raznaro-dovalni pohlep so povečali do ta ke stopnje, da so Togliattiju celo ponudili, naj on predlaga kan didata, samo da bi ga pridobili .zase. Kominformovci pa so za-vrnih ta predlog in ko so odkrili to spletko, 60 izrabili demokr ščaAski manever tako, da so de-magoško poudarili svojo "internacionalizacijo." Torej v Italiji ne gre samo za raznarodovalni pritisk italijan ske vlade glede na Slovence, pač pa do narodnostnih manjšin sploh, za enotno in načrtno politiko, ki jo razkrivajo tudi njene enotne metode. Znane so že metode "ekonomske asimilacije" In raznarodovanja Slovencev v Trstu in okolici. Italijanski kapital in pomoč, ki prihaja iz tujine, investirajo v industrijo, medtem ko zapostavljajo ostale gospolarske panoge, da bi tako ustvarili nesorazmerje med proizvajalnimi zmogljivostmi industrije in kmetijstva. Ko ta razlika postane dovolj velika, začenja na temelju ekonomskih zakonov pritekati delovna sila iz nižje v višjo proizvajalno panogo, torej iz kmetijstva v industrijo. V tem primeru je to prehajanje ljudi iz slovenskega kmetijstva v italijansko industrijo, v kateri Slovenci takoj naletijo na organizirani asimilacijski aparat: "govorite samo italijanski." Tehniki, inženirji in ostali člani direkcije so Italijani. Kontrolirajo, ali otroci obiskujejo italijanske šole, če pa hodijo v slovensko šolo, tedaj so roditelji v nevarnosti, da bodo izgubili zaposlitev. Pritisk izvajajo tudi italijanske sindikalne organizacije itd. ' Iredentistično metodo je Rim hotel uporabiti tudi na Južnem Tirolskem. Pripravljal je načrte, za gavorižiranje italijanskih industrijskih investicij v Zgornji Nadiži z načrtom naseljevanja italijanske delovne sile, taktične in "ekonomske asimilacije" nemškega prebivalstva, zaradi česar je italijanska vlada zadela na oster odpor južnotirolskih voditeljev. Ti poudarjao nevarnost take "industrijalizacije" in prodiranja italijanskega kapitala. Podoba je, da so se te načrtne metode asimilacije mnogo bolj uveljavile v krajih s slovensko narodnostno manjšino, kjer so podedovali "trdne temelje" fašističnega nasilnega raznarodovanja izza časa Mussolinijeve Predzgodovinska selišča mostiščarjev na Ljubljanskem barju Ko so v drugi polovici prejšnjega stoletja odkrili na Ljubljanskem barju ob Ižanski cesti pri Igu ostanke predzgodovin-skih selišč na kolih, so naši zgodovinarji hitro spoznali, da gre za naselbine iz mlajše kamene dobe ob nekdanjem jezeru, kakršne so že četrt stoletja prej odkrili ob švicarskih jezerih in barjih, pozneje pa tudi ob jezerih in barjih v alpskem predelu južne Nemčije. Doslej so na obsežnem področju Ljubljanskega barja ugotovili taka kolišča ne le ob Ižanski cesti ter ob bližnji Iščici in Strojanovi vodi, namreč tudi pri Notranjih Goricah, kjer Je leta 1903 kopal znani arheolog Smid, nadalje jugozahodno in vzhodno od Blatne Brezovice, letos pa tudi pri Preserjah ob Svičevem prekopu. Ta kolišča so po večini še neraziskana. Zato bo začela letos julija raziskovati posebna ekipa arheološke sekcije Slovenke akademije znanosti in umetnosti pod vodstvom profesorja Korošca kolišče pri Blatni Brezovici. Ta raziskovanja, pri katerih bodo uporabljali sodobne metode izkopavanja, imajo še poseben pomen glede na spor, ki se je prav letos znova razvnel med švicarskimi arheologi krog vprašanja, ali gre prj teh koliščih za ostanke nadvodnih stavb na kolih, ali pa za temelje naselbin na mehki močvirnati zemlji. Po teoriji, ko jo je leta 1854 postavil švicarski prazgodovinar Keller, so bila to selišča iz mlajše kamene dobe (okrog 2000 let pred našim štetjem) postavljena nad vodno gladino na kolih, zabitih v jezersko dno, z obrežjem pa je bilo selišče zvezano po mostičku ali brvi. To romantično sliko življenja predzgodovinskih ribičev in kmetovalcev ob alpskih jezerih bo treba spremeniti. Kel-lerjeva teorija je bila splošno priznana do zadnje vojne, ko je nemški prazgodovinar dr. Rei-nerth na podlagi metodološko neoporečnih izkopavanj na juž-nobavarskih barjanskih področjih postavil trditev, da so stavbe takih selišč stale na barjanskih tleh, kolišča pa predstavljajo temelje teh lesenih stavb na mehkem terenu. Selišča so morali pozneje opustiti, ko se je gladina jezera dvignjla in je voda na-selbino#poplavila. V tisti dobi so se klimatske , razmere močno spreminjale, kar je imelo za posledico, da je gladina alpskih jezer upadla, pozneje pa se je spet dvignila. Še odločneje je nastopil proti Kellerjevi teorji Reinerthov sodelavec konservator dr. Paret, ki je nasprotoval tudi naziranju, češ da so bile vsaj stavbe blizu jezera na kolih. V vodi ali v mo krih tleh se les ohrani tudi tisočletja, če pa pride v dotiko z vodo in zrakom, začne hitro gniti in razpade. Kol, ki gleda iz vode, segnije prav na mes^ ob gladini vode, kjer prihaja v dotiko tako z zrakom, kakor tudi z vodo. Tak kol je treba zamenjati po dveh desetletjih. Težko si je predstavljati, da bi mostiščarji menjali nagnite kole spričo znatne teže stavb. Najdeni ostanki kolov so po Paretovem mnenju le temelji stavb na močvirnih tleh. Med švicarskimi arheologi nista Reinerth in Paret našla pristašev. Letos se je spor znova razvnel, ko se je zastopnik prazgodovine na curiški univerzi prof. Vogt po dveletnih raziskovanjih na barju Wauwilermoos v bistvu priključil naziranjem dr. Pareta. Po Cogtu potrjuje tanka kulturna plast nad nekdanjim jezerskim dnom iz krede, da se je umaknilo jezero za krajšo dobo, nakar je nastalo selišče, pozneje pa je jezero to področje spet poplavilo. Dobro ohranjene plasti drevesne skorje, položene z zunanje stranjo navzgor, so imele nalogo, varovati stavbo, postavljeno na močvirnatih tleh, pred vlago. Na področju v izmeri 4x45 m je prof. Vogt odkril kar 300 navpičnih kolov, od katerih so bili nekateri zabiti do 3 m v dno jezera. Ti koli stoje brez vsakršnega reda, 'ki bi kazal obrise stavb. Vogt je našel tudi delno ožgane plasti gline, z ostanki pepela, v katerih vidi ostanke ognjišč, postavljenih neposredno na zemlji. Gosto kolišče 8 3 do 4 koli na kvadratni meter naj bi torej predstavljalo le temelje stavb na mehkih tleh. Prof. Vogtu, ki je podal svoje poročilo na predavanju konec marca v Curihu 1.1., pa ugovarja prof. Laur-Belart. Ta je mnenja, da so bile stavbe resnično na kolih, če ne nad vodo, pa gotovo nad mehko barjansko zemljo, ki jo je jezero poplavilo po velikih nalivih. Če bi koli predstavljali zgolj temelj stavb, bi moirale biti v koliščih vsaj praznine za pota med stavbami naselja, ki jih pa ni. Našli bi tudi vsaj ostanke lesenih sten. Med koli pod stavbami so bile po mnenju Laur-Belarta verjetno staje za živino, vsaj v času, ko ni bilo poplav. Naposled ideje o stavbah na kolih ni vnaprej odklanjati kot nekaj nemogočega v predzgodovin-ski dobi, saj opisuje take stavbe v podrobnostih znani zgodovinar Herodot v zvezi z osvojitvijo Trakije po Dariu I. Če jih Herodot pozna 500 let pred nagim štetjem, zakaj jih ne bi mogli postaviti 1000 let prej prebivalci ol alpskih jezerih, ki so se ukvarjali s kmetijstvom in ribištvom in to v dobi borb med plemeni, v dobi ko je taka naselbina nt težko dostopnih barjanskih tleh nudila prebivalcem nekakšno za ščito pred sovražniki. Spor zaradi mostiščarskih stavb je vzbudil tudi v širši evropski javnosti precej zanimanja. Zato dobivajo bližnja raz iskovanja na Ljubljanskem barju širši pomen. Gotovo bodo prinesla novo gradivo za razjasnitev vprašanja mostiščarskil stavb na Ljubljanskem barju pred 4000 leti. F.S. ŠKRAT vladavine, ki je morala biti na Južnem Tirolskem zaradi Hitlerja mnogo bolj obzirna. —F. Barbieri Na Koroškem je lepo CELOVEC, 23. avgusta— Dvoje Amerikank potuje po sve tu in si dopisuje z ameriškim prijatelji. Trehotno se nahajata v Celovcu potem, ko sta prepotovali Koroško. Nad Koroško sta bili prijetno iznenadeni. Najbol, jima je ugajala tako ženska, kakor moška noša. Ženske imajc dolge rokave, kakor pri narodn noši, moški večinoma v kratkih usnjenih hlačah. (V Ameriki morajo celo mladi fantki mučit se v dolgih hlačah, dočim naj bodo ženske kratke hlače čim krajše.) Nekaj jima je padlo v oči, da tudi mladina lahko sedi po gostilnah in pije pivo in vino. Najbolj pa ju je začudilo, da se konjsko meso lahko prodaja javno po vseh lokalih. Na kolodvoru Peterček čaka z očkom svoj" mamico. Vlak pripelje, maffii''* pride. Je pa strahotno nama^ na in nališpana. Peterček tak® še ni videl in se ji čudi: to, mamica, da si tako sajasta. Zakonska —Vselej, ko vidiš kako mla® dekle, pozabiš, da si poročen. —Motiš se, ženkica takrat šele spomnim. Da bo le veliko , Gledališki ravnatelj: ^ veste? Po meni bodo imenov neko vrsto cigaret." . "Upajmo, da bodo bolj vleW' kakor vaše predstave!" Škotska —Pa vendar ne mislite pijani voziti? —Le pustite me, saj :la ne morem hoditi. tak* yi(Jit6| ■ —Metka, če boš porednai^^ bom zamenjala za kako punčko! ,1 —Ti si pa dobra, Kdo pa bo tako neumen, zamenjal pridno punčko za r redno ? Pri advokatu —Poslali ste mi račun, ^ lerem ste navedli,^ da seDi crinajstega dvakrat pri vaS. Kabli. ^0- ia ta dan sem bil samo en ^ —Pozabili ste, da ste se ^ n vprašali, če ste morda oili dežnik. * > + : Pomagaj si, kakor Ti, tistile gost je pojedel Ive porciji rib! —Veš, danes gre na ROV ^ n ne zna plavati, pa mis i nu bodo ribe pomagale. V kopalni sezoni —Ali že veš, da so ierne enodelne kopalne —Tako, tako, kateri odpade ? del « Z.dstopniki Enakopravnosti # Za St. clairsko okrožje: |0H N REN KO 1016 East 76th Street UTah 1-6888 # Za collinvN/oodsko in euciidsko okrožje: lOHN STEBLAI 17902 Nottingham Road IVanhoe 1-3360 • Za nevvburško okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Avenue Diamond 1-8029 (PO "LJUDSKI PRAVICI") Bo jazi jivec Krotilec zveri se je spn .ju jo ženo. V divji jezi gbe-i metlo nadenj, on pa ji J® ^nil v kletko med leve ^ ^avpila je za njim. 'ec, da te le ni sram!" Vrnil jim j« Vaški fantiči so zelo ^ii ?ili kuštravega Mihca. Ne ® je eden celo dejal, da kot kup sena. "Tako, sedaj šele vem, je vedno toliko oslov oko J ne," mu je odvrnil Prepir _ _ ovo- —Vsaka beseda, ki ris, je laž! _ —Tako je, ljuba moj®' ženkica. Nič novega pfi —Ljubi možiček, bila s® zdravniku. Pravi, da felabo srce. u t —O, to vem jaz že, od ® poročena. DULLES SE JE WASHINGTON, 24. f -Državni tajnik Dull®® O vrnil iz 10-dnevnega dop* mednarodni politiki se P' izjaviti, češ, da je bil na " in z njo ni imel stika. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Lojze Zupi an: Krvavi zid (Nadaljevanje) . je starica opazila, da Mike da mu solze same od sebe po licih, ga je z uvelo roko 5^ glavi in rekla: joči, Mike! Naj te ne bo pred menoj! Solze ti bodo ahkotile bolečino, ko hoče ^^ati ubogo srce. O, ko bi mo-2p^ • jokati! A nobene solni več v mojih očeh. že zdav-3 sem jih iz jokala, ostale so le oci in v njih led. Srce mi je °%menelo. Prišel bo dan, ko o® zvedela, kdo jih je izdal." — ^0 podoživljanje je šlo Miketovo bridko srce, vseh J . ®tare Kobečke se je spo-]al do potankosti, le tega mu ®ogel nihče povedati, kako je ca Maličeva dva dni pred ^^^bov v Laze zgodaj y Potihem in potajno odšla % kjer je pustila listek z Vala^^ šestih žrtev. Mašče-gg j® nad njimi, ker so ji st/ bili v Lazah na- po? italijanski financarji, da ji bodo po-jiftii ^ bo družila s tu- ^°3aki in živela sramotno. SnaV ko so partizani pre- ^^j® Vojake iz vseh brežan- ker Katico pa ozmerjali, ^ ®o Vse vedeli o njej. Ko pa je Se v f ona zvedela, da so Pfek ustavili švabi, je odšla tigi ° ^teljnikov po bližnjicah k tu Pavletu, ki se je prikla-ffekl' ^°^^kod in katerega je ^j^la vsa dolina Kolpe ter iih ^ listek imena vseh, ki j® Morda se dolgo stal k^r se ga Franica ni Hov opomniti, naj gre do-J ^ yjo, ki je glavo naslonje-ijJty^'^j^Sovih širokih prsih tiho ilo^' je njeno drgetajoče in njega, ki je bin brez misli slonel na de-8e, jg ^'^j® ter topo strmel pred-starj g^'^^'^iio ^vonjenje, ko je "Jney^ ^ % slovo ugašajočemu zvon v lini po- K ■atiic ^^°"ika. Spet ga je *'ol{Q . *&kor otroka prijela za V odvedla proti domu. "loni j® jokal zvon, pod mli- 3oci Kolpa v nastaja- ' njemu pa je šumela b, ^sih * * _ '6, vera stare Kobeč- kakor kletev izrekla: pi^j ^ bili. Stara sem, Mike, 'oin 2Yg^ umrla, dokler ne ""prigli kdo jih je izdal, da '^avjin >• ter jih potolkli ko Živino." kjer ju je ob-i . 1'^nica je pohitela v S odnVi j® odšel v so- j ^fein • ^^eriški kofanec, v ^ Za T- ^ '"^el spravljena dari-^ temi je s prsti stvarmi in našel ("^1 jo i gladko škatlico. Od- zasepetal; muzike . . . ' stft "k* ^ besedici, ki ju ^ je s Frani- y je 0». zidu. Potež- je ^ rokah, potlej pa . ^ Va.,^ k ustnicam in pi- •«i usLiiieaiii 111 pi- Ho, J. ^enek glas je žalil, ^'ica g bi umirajoča če- Itfji ^'^'^tnimi zamahi svile-^ -p jič zazujala. Ro-!''ce g ^»leinoglo omahnila, or- ip V odprt kovček. , ®vček, da je votlo za-j/ov da bi spustil po- ^Bto, se zrušil na ko- z&ječal v silni bolečini. in ^ekel dalje. Minilo je SI tudi jesen. In ko ko Kožicah poparila jih j® po brežanskih fe ® svojimi mi-zli poslednja vinika, Ik (dolini Kolpe. Tedaj k ®® Brežani obi- li- 'licah ° 'Možaki posedajo po k 'Ženske pa se zbirajo je že blizu božiča, 'ca povabila-sosede na prejo. Prišla je tudi Kavranska Jana, mlada Arbanasova snaha, ki se je s čolnom prepeljala čez Kolpo, s seboj pa pripeljala petletnega sinčka Slavčka. Janin mož je padel v partizanih, mlada je ostala na samini v Karva-nih sama s sinom in starim Ar-banasom, godrnjavim tastom, ki se je jezil, kadar je odšla z doma in pustila Slavčka samega doma. Da, ali nista že jeseni mali Slavček in Mike sklenila veliko prijateljstvo? Odkar je bila Kra-Ijičeva hiša tako strahotno prazna, da je celo govorjenje med Miketom in Franico odmevalo kakor v grobnici, je Mike, ki je po sodbi vseh Brežanov postal samsvoj, pust in zagrenjen človek, pričel na svoj dom vabiti otroke, s katerimi se je zapletal v igre in uganjal z njimi vred po hiši takšne norčije, da je vrisk in smeh napolnil vso hišo in da je ta neugnani otroški direndaj preglušil šumenje slapa pod jezom narasle Kolpe. Lazarci so se čudili tej Kralji-čevi spremembi. "Glejte ga, saj ni takšen pu-stež, kakor smo si mislili," so se nasmihali. "Hja, pri otrocih se že razvna-me, sicer pa je bolje, da ga ne ogovoriš." "Imaš prav. Oni dan sem ga v malenici nekaj vprašal, pa je samo zagodrnjal in mi pokazal hrbet." Toda od vseh brežanskih otrok se je Miketu najbolj primilil Janin petletni Slavček. Spominjal ga je na Tijčka, da, pogosto je celo zatrjeval Franici, da je Slavček podoben njunemu sinu, tistemu petletnemu Tijčku, ki ga je poslednjič objel, preden je odšel v Ameriko. Slavček je kmalu spoznal, da ga ima Kraljič najrajši. In česa si vsega mali ne-ugnanec ni izmislil, kadar sta se v hiši igrala, medtem ko je Jana pomagala v kuhinji Franici, ki je vedno pogosteje potrebovala pomoč pri gospodinjstvu. "Stric, pojdiva se igrat konje!" je mali iznenada zaželel. In Kraljič je pokleknil sredi hiše na tla, se spustil na roke in pričel razgetati kakor pravi konj. Mali je tepljal svojega "konjička" po glavi, vratu in širokih ramenih, si napravil iz vrvice uzdo in jo vrgel Miketu za vrat. Potem ga je zajezdil in zac-mukfal: "Gijohot, Ridžan!" Mike je pričel skakati po sobi. Slavček pa je od sreče vreščal. In ta dirka je trajala vse .dotlej, dokler se ni ali "konjiček" upehal ali jezdec prevrnil na pod. Bile so ure neugnanih iger, ko so Kraljičevo hišo napolnili vsi lazarski otroci. Ko pa so se utrudili od iger, v katere je brežan-ska deca vse pogosteje zvabija-la tudi Miketa, se je Slavček spomnil: "Stric, zaigrajte nam! na mu-zike!" Slavčkova želja mu je bila kakor ukaz. Segel je v kofanec in poiskal škatlico z orglicami. Zaigral jim je, otroci pa so se usto-pili v kolo in zapopevali; "Igraj kolce, ne postavaj . . ." Ah, koliko sreče je bilo v tej igri in v tem otroškem plesu! Vse jim je ugodil, karkoli so zaželeli, le orglic ni dal nikomur, četudi so ga večkrat prosili zanje. Največkrat si je orglice zaželel mali Slavček. "Stric, dajte meni muzike!" je zaprosil z negotovim glasom "Za vavek?" "Oh, seveda, za vavek!" "Kaj bi ti z muzikami?" "Doma bom mamici in dedu zaigral." "Saj ne znaš igrati," se je izmikal, ker se ni mogel ločiti od orglic, ki jih je bil kupil za Tijčka. "Kaj mislite, da res ne znam? O, pa se kako znam," je mali trdil svoje. "Mislim ,da ne znaš." "Dajte, da poizkusim! Videli boste, da znam." Zdaj mu je moral dati. Otrok je nekajkrat pihnil v orglice, da so visoki, trepetajoči glasovi za-vriskali po sobi, kmalu pa so se udušili v smehu otrok, ki jim Slavčkovo igranje ni bilo tako po godu kakor stričevo. " "Saj ne znaš, Slavček!" je zaklicala Marinčeva Pepica in se glasno zasmejala. "Daj muzike stričku, naj on zaigra." Otrok je vrnil orglice, v očeh pa se mu je utrnila žalost. Tako so minevali dnevi.* Tisto leto Brežani niso imeli prave zime. Sneg je večkrat zapadel, a čez noč so zavele tople sape in zjutraj je poprh izginil, le umazano-rjave mlakuže so se cedile po zvoženih poteh in stezah v naraslo Kolpo. Prišel je čas vigredi. Brstje na drevju je oživelo. In preden se je oglasil mali podružnični zvon vuzmu v pozdrav, so se že vsi sadovnjaki odeli z belim cvetjem. V lozi pod Uro so je oglasila kukavica, sinice in škorci so se spreletavali od drevja do drevja ter napolnili dolino Kolpe s takšnim petjem in ščebe-tom, da je odmevalo po debri od tisočerih glasov, ki so napolnjevali srce z radostjo. Takrat je Kraljičeva Franica rodila sina. Mike je povabil na svoj dom vso brežansko dečico in priredil otrokom takšen pir, da Kavranska Jana ni mogla sproti donašati dovolj peciva in sladkega petjota na veliko javorjevo mizo. Ko so se najedli in napili, jim je raizgral na orglice. Igral je lepo kakor še nikoli, v očeh so se mu nabirale solze sreče; in tolikšna radost mu je ob pogledu na plešočo deco grela srce, da ga niti Jana niti matere, ki so pod večer prišle po svoje otroke, še niso videle takšnega. Na vuzemsko nedeljo popoldne je odšel z barilcem v zidanico. Kogarkoli je srečal, ga je povabil s seboj. Še stara Ko-bečka je odšepala z njim. "Pijte, sosedje!" jih je vabil in jim v zidanici natakal rezno črnino v majolčico. "Pijte za zdravje in srečo mojega sina!" Pili so in hvalili dobro črnino. Domov gredo so rahlo opiti zapeli, da je radostna pesem pre- glušila divje šumenje zelene Kolp^. Ko pa so šli mimo vaške cerkvice, je stara Kobečka rekla Kraljiču: "Z menoj pojdi, Mike!" Ustavila sta se za cerkvijo, ob sveže prekopani gredici, kjer so silile na dan prve vijolice in tro-bentice. "Bižal je že pred dnevi hotel pokrpati steno in prebeliti krvave madeže," je starica hripavo spregovorila. "Nisem pustila. Čas naj izpere nedolžno kri z zidu . . ." Potlej jo je premagalo, da je glasno zajokala. Dolgo je jokala, a solze ji niso lile po razora-nem obrazu. Zdaj je bil Mike tisti, ki je od žalosti skrušeno in trepetajočo Kobečko objel okrog ramen in jo potegnil za seboj. "Pojdiva, tetica . . ." Pospremil jo je prav do preddverja njene mrtve hiše.-- Ko pa je kmalu za tem prestopil prag domače hiče, je sonce že tonilo za Lapinjski hrib. S poslednjo svetlobo je zalivalo sobo in posteljo, kjer je ležala njegova Franica. Poln tople sreče je objel svojo ženo, z zardelim obrazom pa se je sklonil k otroku, ki je mirno spal poleg matere, in zašepetal je; "Franica, tako sem vesel, da imava spet sina! Tako vesel —" Ničesar drugega ni mogel izreči, ker mu je srce prekipevalo v sreči, kakršna že dolgo, dolgo ni vasovala pri njem. Pod mlinom je narasla Kolpa drla v rastoči večer. (Po "Obzorniku") (Konec) SUMMER CLEARANCE SALE at Anzlovar's Dept. Store 6214 ST. CLAIR AVE. has been extended until the end of August V NAJEM Stanovanje se odda 4 velike sobe, zgoraj, brez kopalnice, se odda v najem odrasli družini na 6223 Glass Ave. Vprašajte za Mr. Vine. Salmich. Suite 2 BASEBALL EXCURSION SEE THE INDIANS vs. YANKEES at CLEVELAND STADIUM FRIDAY NIGHT, AUGUST 28th. 1953 Price of $2.50 includes rour;d trip by chartered bus to and from stadium, baseball tickets and snack MU§IC BY THE POLKA PAPPERS Tickets now available at: GAY INN CAFE — 6933 ST. CLAIR AVENUE V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti Splošna vsakovrstna mizarska dela znotraj in zunaj kakor tudi barvanje izvršim v popolno zadovoljstvo. Obrnite se na domačega rojaka. Pokličite HE 1-3373 Radi selitve v drugo državo lastnik proda hišo v 6 sobami (vse udobnosti), garaža, itd. Vse v najboljšem stanju. Cena zmerna. Lahko dobite tudi pohištvo. 1281 E. 169 St., KE 1-8233 VAS MUČI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmalizmu. MANDEL DRUG CO. Ledi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo Vprašajte nas. kamorkoli. SCHOOL CLOTHES for boys and girls can be had at a big saving with a minimum amount of time and trouble at Anzlovar's Dept. Store 6214 ST. CLAIR AVE. WE REDEEM EAGLE STAMPS Dva pogrebna zavoda Za zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo po CENAH. KI JIH VI DOLOČITE pokličite A.GRDINA.^J'SONS Funeral directors VMMrrvfkc ocAvtf^ft AKPwWw tiOtt "Kfmacrt Oglašajte v - - -Enakopravnosti BUKOVNIK STUDIO Master of Photography WEDDINGS — FAMILIES — PORTRAITS and CHILDREN 762 EAST 185th STREET — IV 1-1797 Open Daily 9 a. m. to 8 p.m. — Sunday 10 a. m. to 3 p. m. Identification Pictures — Copies from Old Photographs Preko 25 let . . . že več kot četrt stoletja si prizadevamo, da si ustvarimo spoštovanje s pozornostjo, pazljivostjo in poštenim poslovanjem ter z vljudno postrežbo. Svečano dostojna postrežba! Naj si bo vaš proračun $150.00 ali več. Vi izberete—Vi sami določate ceno ali koliko hočete izdati. Mi uživamo ugled in priznanje—javnost šteje naš pogrebni zavod, naše podjetje med najodličnejše In najboljše opremljeno v Clevelandu. Obrnite se z zaupanjem in ponosom na nas ter izberite najboljše. Kajti vaši stroški ne bodo večji. Louis Ferfolia Funeral Home LOUIS L. FERFOLIA DONALD L. FEHFOLIA MRS. L. L. FERFOLIA, LICENSED LADY ASS'T. 9116 Union Ave. at E. 93 St. Tel.: MI 1-7420 , DomaČi mali oglasnik gostilne MIHČIČ CAFE 7114 ST. CLAIR AVE. Tony & Jean Selan, lastnika Dobro pivo, žganje in prigrizek ter slastno vino ENdicott 1-9359 Odprto od 6. zj. do 2.30 zj. THREE CORNER CAFE 1144 EAST 71st ST. FRANK BARAGA, lastnik Izvrstno pivo — vino — žganje in okusen prigrizek. Se priporočamo MELL-O-BAR 7508 ST. CLAIR AVE. Stanley Urbic in Bill Hraster. last. Vabimo prijatelje na obisk naše moderne gostilne, kjer vam postrežemo vedno z najboljšim pivom, vinom in žganjem ter z okusnim prigrizkom. FINA GODBA ZA ZABAVO VSAKO SOBOTO. HECKER TAVERN John SuštaršiC in Mary Hribar ENdicott 1-9779 1194 EAST 71st ST. Pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek. Odprto do 2.30 zjutraj MARIN'S TAVERN 7900 ST. CLAIR AVE. Stanley in Mamie Marin, lastnika NAJBOLJŠE VINA, PIVO IN ŽGANJE! Dobra družba. Se priporočamo. GOSTILNE S L TAVERN ~ John S auric — John Lenarsic CAFE — 7601 ST. CLAIR AVE. PIVO — VINO — ŽGANJE Vedno dober prigrizek in prijazna družba. Mr. in Mrs. Anton Kotnik GOSTILNA 7513 ST. CLAIR AVE. Za kozarec dobre pive, vina ali žganja ter za okusen prigrizek pridite k nam. Vedno prijazna postrežba in vesela družba. BARV AR FRANK KLEMENCIC Barvar in dekorator 18715 MUSKOKA AVE. Tel.! IV 1-6546 Priporočam se za barvanje in de-koriranje hiš in poslopij, zunaj in znotraj. JamCeno delo po zmernih cenah. 6933 « C A Y INN ST. CLAIR AVENUE EN 1-9430 PIVO - VINO - ŽGANJE Fish Fry vsak petek zvečer Godba ob sobotah Se prijazno priporočamo za obisk. ZA DOBRO PIJAČO IN PRIGRIZEK obiščite LOUIS in JEAN STRUKEL 6220 ST. CLAIR AVE. AVTOMOBILSKA POSTREŽBA PRILIKA ZA DOBRO INVESTICIJO Naprodaj je poslopje s 4 stanovanji na 986 E. 63 St. Vsako stanovanje ima tri velike sobe in kopalnico. Klet pod vso hišo. Garaža za 2 avta. Eno stanovanje bo prazno do 1. sept. Cena zmerna. Se lahko dogovorite z sedanjim lastnikom glede financiranja. Za nadaljne podatke se obrnite na FRANK STRUMBLY HI 2-4479 POSESTVO NAPRODAJ v Trzinu št. 86 pri Domažalah na Gorenjskem, 10 kilometrov od Ljubljane, prav na lepem kraju. Kateri želi kupiti za sebe ali za sorodnike, naj se oglasi pismeno ali ustmeno na naslovu: MATT ANZIN. 75 Seaton St., Toronto, Oni., Canada DELO DOBIJO MOŠKI Moški dobe delo Machinists IZURJENI NA LATHES HORIZONTAL BORING MILLS VERTICAL BORING MILLS PLANERS ASSEMBLERS Drugi šift, pričenški ob 6. zvečer. Na željo se dobi tudi nadurno delo. Stalno delo, dobre delovne razmere. The Ajax Manufacturing Co. 1441 Chardon Rd., NORTH EUCLID, OHIO TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN AND MACHINE REBUILDERS TOOL ROOM HARDENER Visoka plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške in mnogo podpor za delavce. Ta dela so na razpolago v naši tovarni na E. 93 in Woodland ter v naši tovarni na E. 152 St. Prosilci naj se zglasijo na uposljevalnem uradu na E. 152 St. MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 EAST 152nd ST. FORD MOTOR GO. 17601 BROdKPARK RD. potrebuje Machine Operators and Assemblers Visoka plača od ure Izvrstne delovne razmere Važno je, da prinesete ta oglas s seboj, ko se zglasite v našem Uposljevalnem uradu na ENGLE RD. južno od Brookpark Rd. MAX'S AUTO BODY SHOP 1109 E. 61st ST. — UTah 1-3040 Max Želodec, lastnik ■Nove avte, ki so poškodovani, popravimo, da zopet zgleda j o kot novi. CVETLIČARNE SLOVENSKA CVETLIČARNA fclerck jFlorisitS 15302 WATERLOO RD. IVanhoe 1-0195 SUPERIOR BODY & PAINT COMPANY POPRAVIMO OGRODJE in FENDERJE Prvovrstno delo. Frank Cvelbar 6605 ST. CLAIR AVE.—EN 1-1633 RICH BODY SHOP 1078 E. 64 ST. — HE 1-9231 FRANK RICH, lastnik Popravljamo motorje, zavore in ogrodja ter sploh vsa popravila pri avtu. Barvanje avtov je naša posebnost. Delo prvovrstno. RE NU AUTO BODY CO. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo ogrodje in fenderje. Varimo (welding). J. POZNIK — GL 1-3830 982 E. 152 ST. OLIVER POTREBUJE FLOOR INSPECTORS SHEET METAL LAYOUT MEN TOOLROOM MACHINE OPERATORS TOOL & DIE MAKERS TOOLMAKERS TOOL DESIGNER Morate biti pripravljeni delati katerikoli šift. Dobra plača od ure. Dodatek za življenjske stroške. Plačane počitnice in prazniki. Prispevajoč zavarovalninski načrt in penzija. THE OLIVER CORP. 19300 EUCLID AVE. KE 1-0300 stran? ^ ENAKOPRAVNOST JANEZ JALEN Trop brez zvoncev POVEST Profesor in Vencelj sta odšla v senco za stan. špelci je bilo kar prav. Nobena gospodinja ne vidi rada, da ji kdo gleda na roke, kadar pripravlja jed za obilno družino. K zajtrku je Spelca povabila tudi profesorja in Venceljna. Pa sta odklonila. Da še ne utegneta, sta se izgovorila. Kasneje morda. "Le kakšno prazno zadrego imata?" se je Špelca spet po tihem jezila, se vrnila k ognjišču, nahranila Reso in pričela pomivati posodo. Ko je z belim peskom drgnila črne saje raz bakreni kotliček, je na prag stanu skoraj pritekel profesor Novak: "Brž, brž, Špelca! Da ne zamudiš." Bil je tako neučakaven, da Špelci ni dovolil niti rok umiti in obrisati. Ni mu mogla odreči. Si jih že spotoma za silo otre v predpasnik. Venceljna bi pa najrajši s pomivavko nagnala, take volje je bila zavoljo Petra. Hrubečka je stal sklonjen pred daljnogledom. Z obema rokama se je upiral ob stegna. Izpod napetih oguljenih irhastih hlač so mu gledala ožgana kolena. Z brado je zadovoljno zmi-gaval. Špelci toliko da ni ušel smeh. Vencelj se je umaknil in opozoril Špelco, da ne sme daljnogleda prav nič premakniti. Profesor Novak je pa poučil Špelco, kako naj se ravna. Grmova je na levo oko zamežala, desno pa pribli^la okroglemu svetlemu steklu. V skalah na vrhu Komar-če je zagledala moškega. Tudi on je držal daljnogled na očeh. Odmaknil ga je in pomahal s klobukom. Špelca je vedela, čeprav ni mogla razločiti obraza, da jo z višav pozdravlja Peter. Zravnala se je, dvignila roko in odzdravila. "No, kaj ti nisem pravil," se je oglasil profesor. Dekle pa ni bila ponosna nanj. "Kako da sta ga poslala v nevarno steno?" je hotela vedeti. "Orle postreli. Prišel je čez Vogar. Midva mu bova pa od spodaj sporočala, kako se sprele-tavajo, da se bo vedel ravnati. Ti roparji so preklicno previdni ptiči. Nič se ne boj, deklič!" Hrubečka je hotel pobožati Špelco, pa se mu je umaknila in ga sršenasto pogledala: "O, seveda, še norčije zganjajte! Prav ljubi se mi. Vam je lahko, ko ste na ravnem in na varnem." Grmova se ni mogla premagati in je oponesla: "Zakaj pa sami niste splezali v bližino gnezda?" "Bi skoraj gotovo kaj skazil, ko nimam orlov tako natančno ogledanih kakor Peter," je priznal gozdar. , "Malo bi se vam pa tudi hlače tresle, ajne?" Špelca je pome žiknila profesorju Novaku. "Morebiti." Hrubečka se je kar lepo vdal. Špelca je postala boljše volje in je ostro podražila: "Sicer je pa bolj prav, da ste ostali spodaj. Če bi se vam kaj pripetilo, bi morala Tkalčeva Jerca nazaj v samostan." "Ti preklicana —" Vencelj ni utegnil zavrniti nagajivke. Profesor Novak je namreč stegnil roko in pokazal proti pečinam Komarče: "Orla sta vzletela." Dolgo je Špelca napenjala oči, preden je opazila dve temni piki, ki sta počasi plavali vzdolž grebena Pršivce, čeprav ji je Vencelj ves čas dopovedoval, v katero smer naj gleda. Orla sta se stopila s sinjino neba. Profesor je vzel v vsako roko po eno rdečo zastavico in pričel z njima na široko krožiti, kakor bi hotel koga opozoriti nase. "Že pazi," se je oglasil Hrubečka izpred daljnogleda. "Prav. Sporočim mu, naj gre naprej." Profesor je začel zamahovati z zastavicama. Ko je prenehal, je stopil k daljnogledu. Vencelj ni razumel nemega razgovora z znamenji,* katerega se je bil Peter naučil pri vojakih. Špelca se kar načuditi ni mogla, da se je mogoče meniti na tako daljavo, še bolj pa, da celo njen Peter kaj takega zna. Zmajevala je z glavo. Profesor Novak je povedal, da je lovec iz stene odgovoril: "Sam videl." Špelca ni koj razumela, kaj je Peter sam videl. Morala sta ji razložiti, da fant ni prezrl orlovskega para, ki je bil vzletel iz bližine gnezda, kjer je nočeval na lov. "Že vidim, da ste vsi skupaj preučeni zame," se je opravičila Špelca in se vrnila k svojemu delu. Obema je ustregla, profesorju in Venceljnu. Še sama sta se včasih zaskrbljeno spogledala, ko sta opazovala, kako drzno se je Peter, otovorjen z obalt-nim oprtnikom in še z manlihe-rico prek hrbta, spuščal po steni navzdol. Kar oddahnila sta si, ko je prispel v svoj že davno narejeni zaklon, da so se ga bili orli privadili. Sonce je posušilo roso. Rahel veter je razgibal jezero. Grab-Ijice so hitele razstiljati kopice v ograbke. Vsem se je mudilo. Za pesmi ni bilo časa pa tudi sape ne dovolj. Še vriski so se le na redko oglašali. Visoko nad glavami je tu pa tam švignila lastovica. Drugi ptiči so pa že iskali sence. Grmova Špelca si je odtrgala nekaj časa in prišla pomagat obračat. Venceljnu in profesorju bi se bila najrajši na glas smejala, pa si ni upala. Samo naskrivaj se je muzala njunemu čudnemu vedenju. Kazala sta drug drugemu hrbet, kadar .pa je kdo spregovoril besedo, ni obrnil obraza. Pozorno sta opazovala vsak svoj stran obzorja. Špelca ju je že hotela podražiti, če čakata, kdaj prične padati mana izpod neba. Pa jo je prehitel profesor Novak. "Leti!" je skoraj zakričal in pokazal visoko pod nebo nad jezerom. Dokaj parov oči se je ozrlo v isto smer. Mnogi so opazili orla. Daljnovidni so celo razločili, da nekaj nese v krempljih. Profesor Novak je brž preravnal daljnogled s Petrovega zaklona na orlišče, nadgozdar Hrubečka pa je trikrat zapored močno zatrobil na lovski rog. Opozoril je lovca v steni, naj pazi. V Ukancu so zastale vse roke. Da bi se sredi visokega poletja oglasil lovski rog. —Nak! Kaj takega doslej še niso doživeli. Profesor in Vencelj sta bila čimdalje bolj nemirna. Grmovi Špelci je pa od nestrpnosti zatrepetal obraz. Orel je preletel Savico. Profesor je skozi veliki daljnogled natančno videl, kdaj je sedel na rob skale. Stisnil je z zobmi spodnjo ustnico. "Kaj čaka Peter?" je glasno izdal svojo nejevoljo. Tedaj se je orel zdrznil in se s plenom vred pognal v votlino. Izpod vrha Komarče je pa prigrmel v dolino odjek strela. "Zgrešil je." Zagrnjena profesorjeva beseda je Špelco zabolela, kakor bi jo bil kdo z nožem sunil v srce. Kar stemnilo se ji je pred očmi. Vencelj se je še vedno nepremično naslanjal na leseno steno stanu. Z desno je tiščal daljnogled na oči. Skozenj je videl, kako je mogočnega ptiča vrglo ritensko nazaj iz gnezda. Pre-vrgel se je v zraku, pa se spet ujel in razprostrl peruti. Ni se pa mogel več dvigniti. Čimdalje niže ga je zanašalo proti senože-tim v Ukancu. "Orel je zadet!" Da se je bila Grmova prej onesvestila, bi jo bil zmagoslavni nadgozdarjev krik predramil. In če bi bil Hrubečka hotel Špelco zdaj poljubiti, bi se mu ne bila branila. Venceljnu pa nagajiva razposajenost niti na misel ni hodila. Ne ravno zavoljo Tkalčeve Jerce, s katero sta si bila že nekaj tednov dobra in ga je sedaj od daleč gledala. Le preveč pozorno je opazoval, kdaj orel omaga in kje se ustavi, da ga bo vedel iti pobirat. Bled kakor zid je kasneje Vencelj res prinesel orla. Z desno je nadgozdar trdo držal razdraženega roparja za vrat in tiščal njegovo glavo daleč od sebe, da ni mogel sekati z zakrivljenim kljunom po njem. Levo zapestje pa mu je orel zagrabil s kremplji. Stiskal ga je tako močno, da je lovcu roka čisto posi-njela. Še potem, ko je Grm orla pobil s klepalnim kladivom, niso mogli drugače razkleniti krempljev kakor s kleščami. Ko si je Vencelj brisal kaplje krvi raz brade, je pripovedoval, kako mu, je orel v rokah oživel in ga napadel. Prej se je bil samo potuhnil. Marsikdo je še čez dan prišel gledat ustreljenega pokončeval-ca jagnjet, kozličev in drobne divjadi. Zvečer se je pa pred Gr-movim stanom ob velikem ognju zbral kar ves Ukane. Tudi Tkal-čevo Jerco je Vencelj pripeljal. Spočetka ji je bilo prejšnje čase malo nerodno. Pa je bil Špelca tako prijazna z njo kakor še prejšnje čase le redkodkdaj, čeprav ji ni bilo lahko pri srcu. Skrbel jo je Peter, ki je prenočeval v steni Komarče. Naslednji dan popoldne je počil drugi strel. Orlica je padla že mrtva v strugo Savice. Zadeta je bila naravnost v srce. Špelca ni vedela, kako naj Patru zvečer čim bolje postreže. Lovec je pa z zastavicami sporočil, da se še ne vrne. Grmova je obmolknila. Profesorju Novaku se je kar smilila. Vse si je prizadejal, da bi jo spravil v dobro voljo, pa se je le redkokdaj nasmejala. In še takrat samo prisiljeno. Zamišljen in sam nase jezen je Boštjan Tkalec poslušal v svojem stanu vrišč in veseli trušč senosekov in grabljic. Tako hlastno je kadil, da mu je čedra kar žvižgala. In še tretjo noč je ostal Peter v steni. Mučila ga je strahovita žeja. Ko bi v skalni razpoki ne bil izsledil namočenega mahu, iz katerega je srkal vodo, bi ne bil vzdržal. V soboto popoldne sta skoraj zapored odjeknila spet dva strela. Vencelj je brž razglasil, da je Hribarjev zbil tudi oba mladiča. Znojev Martinč je vrgel koso za grm in odšel lovcu naproti, kakor bi bil vedel, da brez njegove pomoči Peter ne bo mogel dobiti nazadnje ustreljenega mladiča iz prepada. Tiho, da nihče še opazil ni, se je Boštjan Tkalec zgubil s seno-žeti. Za Debelo skalo je počakal na Petra in Martinča. Kakor bi bil iz tal zrasel, je stopil na stezo. - Skoraj ustrašila sta se ga in nista vedela kaj reči. Pa je prvi spregovoril Boštjan: "Peter! Ali si še hud name?" Vesel svojega uspeha se je Peter nasmejal: "Če je vam prav, je meni še bolj. Bodiva spet prijatelja, čeprav sva se z Jerco razšla." In je ponudil Boštjanu roko. Tkalec Petrove roke dolgo ni izpustil. Dopovedoval je: "Jerca je bila še dokaj manj zate kakor pa za samostan. Z Vencelj-nom pa utegneta dobro voziti." Profesor Novak je že opoldne z vozom poslal na Bistrico po jed in pijačo. Po Petrovem prihodu je Ukane zaplesal. In so peli in pili in se gostili. Ob mraku so se pa še domenili, da bosta Petrova in Špelčina pa Venceljnova in Jerčina svatba obe na en dan. Zamudili so se pozno v noč. Prav takrat, ko je Grm kot zadnji zaklenil svoj stan, je luna obsijala prazno orlišče v previsnih stenah nad Savico. (KONEC) Pri nas radevolje POŠILJKE V JUGOSLAVIJO PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. FEMALE HELP WANTED DEKLETA BODITE NAŠE MODELKE! Vaše lase bomo strigli brezplačno. Telefonirajte PAUL BRAUS CApitol 7-6600 Extension 207 HELENE CURTIS INDUSTRIES INC. Chicago, 111. DOMESTIC FEMALE Lovely Winnetka home needs COMPETENT WOMAN for cook. Assist light housework and care of small children. Own room, bath. $45 salary. Winnetka 6-0481 BUSINESS OPPORTUNITY Best Chance to buy CLEANING STORE for ambitious folks. Well established business. Selling due to retiring. GRaceland 7-1654 See to appreciate For sale by owner — $6,000 — TAVERN, light lunch, with living quarters, 4 rooms. 7 year lease. $75 with heat. Corner location. Near all trucking terminals. Well established, excellent business. Ideal for couple. A little gold mine for the interested person. Have other interests; must sell quickly. C Anal 6-8328 Hm*! gomBh wfth fire— A# odds Of# against yovl Bkifs eye view el you nkhg enim inieyl Looks too good to be true? But it is true! You can lie in a hammock or snooze in the sand, and all the while have a little pile of money making more and more money for you. All you do is one simple thing. Sign to invest in U. S. Savings Bonds on the Payroll Savings Plan. Sooner than you've ever believed possible you will own a sizable nest egg in U. S. Bonds—Bonds that now pay you 3% interest, compounded semiannually, when you hold them to maturity' Even if you're the kind who's never been able to lay away a dollar, you'll find that you do save on the Payroll Savings Plan. Because the money is saved from your salary before you get it! Best of all, U. S. Savings Bonds are now paying greater returns than ever, and the period during which they will pay you interest has been extended 10 more years. • Don't you think you should sign for Payroll Savings where you >frork—today? Or, if you're self-employed, jdst go to your bank and your banker will start you in the Bond-A-Month Plan. It's as simple as the Payroll Savings Plan. * How you can reach your savings goal ' on the systematic Payroll Savings Plan ; > If yoM want approximataly $25,000 Each week for 5 years, save Each week for „ . 9 yean ond "j 8 months, say« , Each week for | u ; 19 yean and ) ' 8 month«, lava " J $1,000 $5,000 $10,000 $3.75 $18.75 $37.50 $1.85 $8.80 $18.75 $0.75 $3.75 $7.50 How you can reach your savings goal ' on the systematic Payroll Savings Plan ; > If yoM want approximataly Each week for 5 years, save Each week for „ . 9 yean ond "j 8 months, say« , Each week for | u ; 19 yean and ) ' 8 month«, lava " J $93.75 $45.00 $18.75 TMt chart ihows only a few typical exomplet of tavlngi goal« and how to reach them through Payroll Savlngi. Remambar, you can lava any sum you wish, from a coupla of dollar« a payday to $375 a month. Tha important thing I«, tforf your Plan todayl g $93.75 $45.00 $18.75 TMt chart ihows only a few typical exomplet of tavlngi goal« and how to reach them through Payroll Savlngi. Remambar, you can lava any sum you wish, from a coupla of dollar« a payday to $375 a month. Tha important thing I«, tforf your Plan todayl g Your money makes money for'you every minule—with U. S. Savings Bonds on the Payroll Savings Plan ^ Tht U. a. nofpayfar tkt» adoTtking. Tht Vepartmmt MonAi, /br iMr patfMk donation, Th* AiMrtulng Counei ENAKOPRAVNOST Chicago, 111. REAL ESTATE FOR SALE ALGONQUIN — 6 room large frame; year-round, insulated house. Full basement. IV2 baths. Lot 150x187. Fruit trees. Must see it. TAlcott 3-2969 BY OWNER — 7 room brick Georgian house, 6 years old, 4 bedrooms or 2 apartments. 4 down, 3 up. Knotty pine basement, 2VŽ tile baths, 2 car garage. Asking $23,500. — 3330 N. Plainfield (ring side entrance) TUxedo 9-1533 FEMALE HELP WANTED 2 WOMEN or GIRLS to help in kitchen. Also need WAITRESS for restaurant. Good salary. C Anal 6-9719 Green Grill SEIBERLING RUBBER CO. HAS IMMEDIATE OPENING FOR S T E N O - C L E R K Trained graduate will be considered Excellent working conditions Diversified duties 5 days — 40 hour week Liberal employee benefits SEIBERLING RUBBER CO. 1800 N. PULASKI RD. WE NEED Stenographers Typist-Billers General Office Clerks Permanent positions Good starting salary 5 day week Overtime optional Joseph Hagn Co. 223 W. MADISON ST. FRanklin 2-0995 % •s o ^ f IW CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 REAL ESTA^ FOR SALE GOOD BUY — BRIGHTON 2 story building, 6 rooms eac 1st floor remodeled. 3 c^r S rage. See to appreciate. ■ Call VlrginiaJ^ Must Sell Attractive 6 HOME — Dolton. Meal dren. 3 years old Cape Cabinet kitchen, gas 0 water heater, 3 bedroom^ ] basement, near public good transportation to . g, 14610 Grai« j DoltonJ^ LAWN DALE AREA Two flat brick (six expandable attic, enclosed P . garage, plus 4 room cottage ^ stove heat), basement, ga rear of lot, 37^x125 n-Good income , Blessed Agnes parish an public schools ^ All transportation and shoQping Call owner: CRawford 7-4122 2655 S. Ridgeway WANTED TO BE^ PLEASE, Help Us Find A Family of 6 desperately jjof rooms, unfurnished, al, but must be good n hood, north, northwes >, public school, and ^ pjgjsCr church. Reasonable rent. call Mrs. Strehle. , o-C " GRaceland^ Jg 1 YOUNG COUPLE (newlyW^^^. be), need 3-4 room bested furnished apartment. Good ALbany tion N.W. Moderate rental'^^^j y 3 RESPONSIBLE Adults, 2 dren, need 3 bedroom ' ^ nished house. Suburban or Northwest territory. Mo' rental. -jg, WHitehall^^l —--9 eii^ RESPONSIBLE Mother, ^ ^ ployed adult sons, need 4- -g, unfurnished apartment or jj Good location South. BK-erlJ-jSJ FEMALE HELP WANTED MEN-WOMEN IF YOU ARE LOOKING FOR A STEADY JOB AND A GOOD PLACE TO WORK, THEN APPLY CRESCENT INDUSTRIES WE NEED BOTH . MALE AND FEMALE ASSEMBLER® Hours 7:30 a.m. to 4 p.m. — 8 a.m. to 4:30 p.m. CONSIDER THESE ADVANTAGES 1. Clean Modern Plant 4. Good Starting Wage® 2. Automatic Pay Increases 5. Free Insurance 3. Cafeteria 6. Bus Service to Door DON'T DELAY — APPLY TODAY CRESCENT INDUSTRIES — 5900 W. TOUH^ ^ ROdney 3-6464 Nlles HELP WANTED MALE GET SET IN THE FASTEST GROWING INDUSTRY STEADY JOBS TO STEADY MEN WE WILL TRAIN MEN FOR MACHINE SHOP SETUP _ Experience is not necessap' — our only requirement is tn be mechanically inclined and above all willing to leaf PLASTIC MOLDING _ or Wonderful opportunity for men who want to be Forem, Key Personnel — Get se now — Call Mr. McCONN*' at Elmhurst 5503 or drive out to .. i BECWAR MFG. CO. - ADDISON. & WEST on ROUTE 64. NORTH Ya MILE on ADDISON GENERAL FACTORY WORK MEN 18 — 45 $1.77 PER HOUR WITH INCREASES TO $1.84 AFTER 30 DAYS 4:00 PM — 12:30 MIDNIGHT 3:30 PM — 12:00 MIDNIGHT 2:30 PM — 11:00 PM .gueo Good working conditions _ Uniforms fuf" Cafeteria on premises Ffeo hospitalization and Surgical Plan Must have 2 years of high school Apply in person KRAFT FOODS COMPANY 505 NORTH SACRAMENTO BOULEVABP NEvada 2-0200 — Extension 453