Posamezne Številke: Navadne Din -—•75, ob nedeljah Din 1*—.
UREDNIŠTVO m uh«)« v Mart-bar«, Jvrčtecri ulica it- 4, L uadstr. UPRAVA se nahaja V Jurčičevi •fcoi sL 4, pritličje desno- Telefon H. 24. — SHS poetoočekovui wAib *ier» 11.787.
N« wmm&* brca <Je»ana t nc c«ra. — Rokopisi •« »a vračajo.
pojrnffiapsačaftav"gotovini'" tena amrnsm wv7Di«~‘75
TABOR
Posameine Številke: N avadne Din —'‘75, ob nedeljah Din 1"—.
.TABOR* uhaja Mak elan, rama nedelj« in praznikov; ob 13. ari % datumom naslednjega dna ter stane mesečno po poiti D 10*—, %n ino-lumi tvo D 18* dostavljen na dom D 11*—, na iibini«« D 10*— msernti po dogovor«. Naroča se pri upravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4.
Leto: VII.
Maribor, petek 19. novembra 1926.
Današnji politični dan v Beogradu
Beograd, 18. nov. Danes ob ll. uri dopoldne se je otvo-rila plenarna skupščinska seja- Na dnevnem redu je bila interpelacija poslanca SaVe Vuletiča glede razdelitve kreditov Ka javne gradnjo v črni gori. #
Danes popoldne se vrši seja radikalnega kluba, na kateri se bo ba^e skušala najti podlaga *a povratek Jovano-ivačeve skupine v NRS.
Stj. Radič je odšel iz Beograda v Bos-11 o, kjer namerava imeti več shodov. Pred odhodom je hotel govoriti z dr. Korošcem, ki pa baje ni imel časa. Radi tega je Radič sporočil ministrskemu Preč Sedniku, da bi bila na daljna pogajanja s Korošcem čisto odveč.
Pribičevič je izjavil nekemu listu, da so se radikali samo radi tega »pobotali«, '®a bi skrili pred parlamentarnim preiskovalnim odborom svinjarije raznih ko-ruPcijonistov.
arabije, ki bi jo proti Rusiji branila mad-žarsko-romunska vojska.
Italijanska diplomacija se nadeja, da bi se na ta način zbližali tudi Romunija in Bolgarija, posredne koristi pa bi imela od tega tudi Italija.
Značilen poraz bolgar ske vlade
Teroristična vlada Uapčeva ne uživa ljudskega zaupanja.
Sofija. 18- novombra. ■ Pri okrožnih volitvah je doživela vlada katastrofalen poraz. V bolgarskih mestih je bilo oddanih skupno 128.400 gla-B°v. Od teh je dobila opozicija 84.799, vlada pa samo 43.601 glas- Vlada je dosegla v mestih samo 33 odst. vseh oddanih glasov. Tudi v Sofiji je bila vlada močno poražena- Ker bo spomladi potekel rok sedanjemu sobranju in se bodo (vršile nove volitve, jo razumljivo/ da je ta glas ljudstva silno presenetil in porazil.
Spletke madžarskih monarhistov
Budimpešta, 17. nov. »Esti Knrier« razpravlja v včerajšnji številki o vesti legitimistianega glasila *Magyarozszag«, ki zatrjuje, da se mo v icratkem poročila romunska princezinja Heana z madžarskim nadvojvodo Albrechtom Habsburškim. List ugotavlja, je poset grofa Banffya pri grofu Beth-jenu v ozki zvezi s to ženitvijo- »Esti Kurier« omenja tudi članek bukareštan-s*e »Politike«, ki namiguje; da se bo Parlament preosnoval v konstituanto, ki bi naj revidirala ustavo, predvsem glede Prestolonasledstva, o čemur je treba razmišljati z ozirom na slabo zdravstveno stanje kralja Ferdinanda- Načrt za poroko princezinje Ueane sl je zamislila, ka-jcor Pravi »Magyaroz8zag«, kraljica Marija. Vesti potrjuje tudi dejstvo, da je nad-''tojvoda Albreht, ki ie bil že nekaj dni Ja lovu v svojih gozdovih. Povodom prihoda grofa Banffya, prekinil lov in se nenadoma vrnil v Budimpešto.
Budimpešta, 17. nov.
^ Vesti, da se pripravlja pesonalna u-nija med Romunijo in Madžarsko, so bjle *icer Pred dnevi v madžarskem parlamentu službeno demantirane, vendar pa *e trdovratno vzdržujejo m najnovejši Pojavi v vrstah madžarske aristokracije ®e tolmačijo kot potrdilo teh kombinacij. V akcijo je vpletena tudi romunska wpIomacija. Albert Habsburški bi pristal na ženitev s Ileano samo pod pogojem, ce bd regent Horty Prevzel polno odgovornost, da bo nadvojvoda Albreht izmoljen za madžarskega kralja. Madžarski legitimisti&ni krogi se vedno bolj približujejo tej kombinaciji in opuščajo stro So Jegitimistično stališče.
S sigurnostjo sc trdi- da je personalna unija med Romunijo in Madžarsko oziroma nje Prcdhod.nicn: Poroka Habs-»urgovea z ucano, delo italijansko diplomacije. Načrt se je baje izvršil povodom obiska generala Avaresca v Rimu. Mussolini je baje izjavil, da Italija ne bo "aspTotovala kandidaturi nadvojvode Al ©ne h ta, nebi pa mirno sprejela kandida-n u- ^tl!neKa sina Otona. Romuniji bi ■Italija priznala popolno Pravico do Bes-1
VPAD BOLGARSKIH TERORISTOV V ROMUNIJO.
Bukarešta, 17. novembra.
Po službenih vesteh, so preteklo noč vdrli čez romunsko mejo bolgarski teroristi in so med Vidimom in Čiznio začeli ostro borbo z romunskimi obmejnimi stražami. Na obeh straneh je bilo več žrtev. Po nepotrjenih vesteh so teroristi •zasedli več vasi in prodirajo §o naprej.
SENZACIJONALNA ARETACIJA V PRAGI.
Praga, 17. novombra.
Pozno Ponoči je bil aretiran direktor inarodno-socijaljstičnega glasila »Češke slovo«, Jaroslav Salda. Njegova aretacija je baje v zvezi z nekimi goljufijami pri vojnem posojilu-
RESEN KONFLIKT MED TURČIJO IN FRANCIJO?
Pariš, 17. novembra-Iz Angore je Prispela še nepotrjena vest, da so Turki ustrelili baje radi špi-jonažo dva francoska oficir.ia. Če se bo vest potrdila, Preti resen konflikt med Turčijo in Francijo.
in sloga. Tako so sc tedaj spravah radikali in pravijo? da bo Uzuno videva vlada nekaj časa varna pred krizami.
—	Jugoslovanski in nemški listi se v Italiji plenijo. Italijanske oblasti v Trstu so odredile zaplembo vseli jugoslovanskih in nemških listov.
Dnevna kronika
Sporazum
Najprej je bil nesporazum in iz nesporazuma se je rodil prvi sporazum med radikali in radičevici, ki sc je imenoval Mar kov protokol.
Potem je nastal iz sporazuma nesporazum jz njega se je rodil nov sporazum, ki so je imenoval Obznana Proti HRSS.
Nato je šel Stj. Radič v mišjo luknjo in ko so ga Potegnili iz nje, je nastal nov snorazum in je najprej izpadla črka »R« iz HRSS-
Zatem se jc po dolgih »sporazumevanjih« izcimil iz vseh dotedanjih nesporazumov nov sporazum RR, ki je o-mogočil sedanjo vlado-
Zdelo se jc, da ta sporazum ne bo rodil nadaljnih sporazumov.
Toda Sporazum se je obabil z ženo Nesporazumljivo in iz tega zakona so sc rodili razni mali nesporazumčki-
Iz vlado so izpadli radj nesporazuma mnogi sporazumaši, med njimi sami očetje sporazuma: Pašič, Stj. Radič in drugi-Ko je prišel Uzuriovid, so se porajali novi nesporazumčkHn nekega dne se je ves sporazum zamajal.
Zopet je bil sklenjen tajen sporazum med obema R.
sc je zdelo: zdaj bo sporazum držal in Bog našega troimenega naroda nas bo varoval nadaljnih Protokolov.
Toda seme sporazuma se je zaneslo med sporazumage in Bog jih jc udaril s slepoto, da so se v sporazumu neprestano n<?sporazumcvali-
Tako je Radič Izgnal Nikiča, a Pašič jc hotel izgnati Uzunoviča.
Pa sc je videlo, da manjka še en protokol, še en žebelj, da bo res držalo.
Zato so so sestali radikalski možje v vili na Topčider.iu. In so jedli in pili do polnoči, nato pa so podpisali v najlepšem sporazumu nov sporazum-
Tako se je zgodilo, kakor jc zapisano: Kdor z mečem Postopa, bo z mečem pokončan- Kdor dela sporazum, bo od sporazuma poginil.
Dokler je namreč vse skupaj ]c velik, neiskren nesporazum.
—	Kako so se radikali pobotali. V
torek so so na dobri večerji, ki jo jc da] poslanec Mihailovič na Topčideru, pomirili razburjenj radikalski duhovi. Po večerji je bil sestavljen komunike, ki Pravi, da ni pragmatičnih razlik in razdvojenosti. Konstatira sc tudi udanost Pagiču in spoštovanje Uzujioviču, vsem skupaj pa se — do uadaljnega — priporoča mir
ftiov® zakonsko prav®
v Rusiji
(C e p s)
Eno izmed najzanimivejših vprašanj, ki so se reševala na zvezni konferenci centralnega izvršilnega odbora v Moskvi, je bilo vprašanje o rodbinskem in zakonskem pravu-
Zadnji osnutek tega zanimivega zakona se drži sledečih načel;
Sklepanje zakona se smatra za zasebno zadevo> vendar pa sc bo poroka uradno beležila radi tega, da bi sc olajšala zaščita zasebnih pravic in pravic do posesti moža, žene in otrok. Osebe, ki stopijo v Pravi zakon, morajo navesti v: zakonskem registru tudi dobo skuPnega življenja od sklenitve zakona do novoiz-dane naredbe. Po novem zakonu bodo smeli stopiti v zakon le mladeniči od 18 let naprej in dekleta od 16- leta dalje. V prejšnjem osnutku tega zakona je bil celo odstavek, ki je magistratom dovolil, da^ lahko to dobo v izrednih slučajih znižajo.
Registriranje ostane v, načelu isto kakor doslej, obstoja pa precejšnja razlika glede pravice in dolžnosti- Premoženje, ki sta ga imela zakonca pred Poroko, ostane last posameznikov; premoženje pa, ki sta si ga v zakonu Pridobila, se smatra za skupno last. V slučaju ločitve ali kakega spora razdeli premoženje sodišče med oba zakonca.
Cc zakonca nista registrirana, smatra sodišče za zakon le one slučaje, kjer je dokazano skupno rodbinsko življenje, skupno gospodarstvo, skupno izobraževanje otrok s kakršnokoli izjavo, ki jo podpiše še neka tretja oseba.
Pravica obolelega ali za delo nesposobnega zakonca do alimentov, jc uveljavljena v novem predlogu tudi za slučaj ločitve, vendar pa v tem Primeru le za leto dni-
V osnutku jc predvidena tudi nared-ba, ki bo dovoljevala pravico do alimentov mladoletnim bratom in sestram, ki jih bo morala izplačevati njihova bogata rodbina, v slučaju, da jim stariša iz kakršnegakoli vzroka nc bi mogla nuditi gmotne pomoči.
Kakor^ jo videti, jc komunistično zakonsko (bračno) pravo deloma zelo o-lilapno, deloma pa se drži staro, tako-zvane »buržuaske« prakse.
Mariborske vesti
Maribor, lS- novembra.
Pred ©smšmii
Osvobojenjc Maribora. — Razorožitev zelene garde.
^Prof. Majcen nam v svoji knjigi »Kratka zgodovina Maribora« tako-le o-Pisuje dogodke pred osmimi leti:
»19. novembra (1918) po noči je -selena garda napadla jugoslovansko patruljo in ustrelila i Slovenca.
Ne le, da je bila zelena gnrda sestav-Ijena večinoma iz sumljivih ljudi, ki so po noči kradli, ropali, plenili in na mirne osebe streljali — obmejno vojaško poveljstvo je tudi izvedelo, da namerava v bližnjem času jugoslovansko vojaštvo v Mariboru napasti ga razorožiti ter dr. Verstovška, generala Maistra in okrajnega glavarja dr- La.inšica ujeti in storiti neškodljivo. General Maister jo jo s svojo četo, pomnoženo z vojaki, ki so se bili njegovemu pozivu odzvali, prehitel in v noči na 23. november razorožil. Razorožitev jc potekla naglo in gladko; le na Meljskem dvoru sta bila ranjena dva Nemca, v Dravski vojašnici Pa eden, ki sc ni hotel udati in je slovenske vojake psoval. Ta Nemec je drugega dne na posledicah rane umrl. . .
28. novembra se je v franč:š'cnn?,<i kgt garnizijski cerkvi jugoslovcnskfc Po-
Številka: 263.
sadke, vršila slovesna božja služba s pridigo v zalivalo, da je svetovna vojna dokončana in da je Jugoslavija ustanovljena; na koncu opravila je vsa cerkevi zapela »Lepo našo domovino«; le malo-katero oko je pri tej priliki ostalo suho-Svečanosti se je udeležilo vse vojaštvo in slov. uradništvo ter drugega občinstva toliko, kolikor ga je cerkev mogla obseči. Po božji službi so slovenskiuradniki prevzeli sodišče in Pošto; uradniki, ki so se bili izjavili za Nemško Avstrijo, so bili odstavljeni-«
•
Tako Pravi zgodovinar. Osem let je v človeški zgodovini malo, z vidika tisočletij le osem dni — in vendar ie že toliko tega Pozabljenega in dogodki se čitajo kakor povestnjca izza starih dobrih časov.
Razmere so se že dokaj konsolidirale, državni mejniki so trdno vsajeni v zemljo, prejšnji sovražniki sklepajo prijateljske pogodbe in nov, mlad zarod ne vidi več pošasti svetovne vojne v vsej njeni grozoti.
Dnevi zgodovinskega preobrata v Mariboru pa so z lokalnega stališča vendarle važen dogodek. Čuditi se je, da jih slovenski Maribor bolj ne slavi. Razumljivo je, da prebivalstvu druge narodnosti v našem mestu taki spomini niso všečj Ali uverjeni smo, da so sedaj z malimi izjemami že vsi spoznali, da je bil to nujen dogodek in da so morali zgodovinsko igro dobiti Slovenci, ki so obdajali kroginkrog šiloma ponemčen) Maribor, umetno trdnjavo PonemčavaL nega sistema.
Znanimi Kornstockovomu verzu se danes tudi pošten mariborski Neme d smeje. Da, Maribor je zmagal nad MaN burgom in nikdar več ne bo tega, kal je bilo . - .
Mislimo, da bi bile vsakršne demon* stracije zoper domače nemško Prebival* stvo, ki je po veliki večini lojalno (da nd brezpogojno in absolutno, tega ne more< mo niti zameriti), odvjšne in škodljivet Ali to ne pomeni, da se nc bi smeli spo< minjati dni, ko je postal Maribor naš Slavitcv zgodovinskih dogodkov ni naperjeno Proti onim< ki so zgodovinsko igro izgubili, temveč je vzpodbuda žive* mu rodu, da ne pozabi velikih dnj svoja domovine.
I)no 23. t. m- slavi 45- Pešpolk, ki jd nastal iz vrlih čet generala Maistra, svo* jo krstno slavo. Tega dne se je dejanskd nagnila tehtnica usode Maribora na ju* goslovansko stran-
Zakaj ne bi imela ta slava širšega po< mena? Ali ne bi kazalo Prirediti dostojne) kulturne slavnosti v spomin na ta za Ma* ribor velepomemben dan? Ne bi li mest* na občina, ki je v rokah Narodnega blo* ka, tudi na svoj način pokazala, da ne pozablja zgodovine? General Maister, ki je b{l središče mariborske osvobodilni akcije, mož dejanja, ki je ob pravem tre* nutku posegel v razvoj dogodkov, živi v našem mestu osamljen in skorajda po* zabljen. Ali imamo tako malo narodne* ga ponosa in umevanja za lastno zgo-dovino, za dogodke, ki so jedva za nami?
Čez dve leti bo desetletnica. Mord3 bi kazalo, da se dostojno pripravimo za ta jubilej. Morda se bo do takrat po* srečilo zbrat; potrebnih sredstev za odkritje spomenika kralju Petru, ki naj bi bil v našem obmejnem mestu viden simbol našega osvobojenja. Do tega simbola imamo vso Pravico in tudi — dolžnost
m Napredovanja in imenovanja v dr* žavni službi. Z dekretom ministrstva notranjih de! so napredovali komisai Vladimir Suša, referent Pri vdike-m županu mariborske oblasti in komisai Vatroslav O n d r i s k a, vodja srezkega poglavarstva v Prelogu, za vladna tajni* ka v sedmi skupini prve kategorije irf pravni Praktikant Jakob Počkaj, do* deljen srezkemu poglavarstvu v Dolnji Lendavi, za komisarja v osmi skupini l kategorije, vsi na dosedanjem službenenj mestu. — Nadalje je ministrstvo notra, njih del postavilo naslednje orožnike na* rednike za pisarniške uradnike tretje ka. tegorjje v politično upravni službi: Fra< na C o v n i k a ter ga dodelilo velikemu
m*?.
m■a-
snariBor, 19. nov.
f
[iBtfpanstvu v Maribor; Luko Veleja 'in ga dodelilo srezkemu poglavarstvu v sSimairiju pri Jelšah in A1 o.i zija Metli-Hk o v! c a ter ga dodelilo »rezkemu poglavarstvu v Dolnji Lendavi, r ret Predavanje o našem ženskem po-fclkretu. Snoči je priredilo Slov. žensko društvo v prostorih Študijske knjižnice ipretlavanj© -strokovne učiteljice gdč. L c v s t i k o vi e o blejskem ženskem kongresu- Predavanje je bilo dobro 0-ibiskano. Spretna predavateljica ni samo podala temeljite slike omenjenega kongresa, ampak je tudi razvila celo vrsto problemov in vprašanj, ki zanimajo sodobno jugoslovansko ženo, zlasti njen boj za državljansko enakopravnost z moškim, nje karitativna stremljenja itd. Do Podrobnosti _ izdelano in lepo zasnovano predavanje je vse slušatelje v polni meri zadovoljilo.
m O napredku kirurgije bo predaval v petek, dne 19. t. m. g. primarij dr. Černič (ob 20. uri na Ljud. univerzi) Priporočamo obisk tudi onim, ki niso bili navzoči pri prvem delu predavanja, ker ibo ta del primerno zaokrožen in sam za se zanimiv- V pondel.iek, dne 22. t. m. pa Predava g. primarij, dr. R o b i č o zgodovini sifilide- To predavanje je namenjeno in dostopno zgolj odraslim.
m Umetnostna razstava Ante Trstenjaka, o kateri smo že včeraj poročali, se bo otvorila že 27. t. m. v veliki kazinski dvorani, na kar opozarjamo vse ljubitelje domače umetnosti-
m Gibanje nalezljivih bolezni- Glasom izkaza mestnega fizikata .ie bilo stanje nalezljivih bolezni dne 14. t. m. sledeče: ll neozdraviljenih obolenj za škrlatinko, vsi^drugi, prejšnji teden zazmamenovani slučaji nalezljivih bolezni so ozdravljeni-m Glasbena Matjca. Skupna vaja vseh godalnih instrumentalistov je v petek ob 18- uri. Prosi se, da nihče ne manjka, ker bo koncert že 7. decembra t- 1-m Velik cerkveni koncert, V Ponde-1 jek, dne 22. t. m. bo priredilo C e čiliji no društvo za stolno župnijo v Mariboru v; stolni cerkvi koncert, kakršen je pri nas redek pojav; |<j pa se v velikih mestih Pogosto goji. Na programu je Ccherubi-nijev Requiem za zbor in orkester. Začetek ob 20- uri.
m Tiskovna založba v Maribor« sklicuje občni zbor zadružnikov na dan 21. novembra 1926 ob 20. uri oziroma (radi sklepčnosti Pri vsakem številu navzočih) ob pol 21. uri v restavraciji Vetrinjski dvor. Dnevni red je običajen za redne občne zbore- Sklepalo se bo tudi o izdaji del: Izbrane pesmi gen. Maistra, dalje Naše neosvobojene zemlje im neke mladinske knjige.	2424
m S policije. Od srede na četrtek je bilo izvršenih 5 aretacij in radi najrazličnejših prestopkov vloženih 12 prijav. — Radi Potepuštva so bili danes aretirani tri.ie mladeniči Ivan K., Vincenc L- in Ivan C. Prenočevali so v Vrbanovi ulici št. 33 v neki baraki vinorejske šole, ki -1e baje sploh pribežališče raznih nepridipravov in sumljivih tipov. Pri zaslišanju se je ugotovilo, da sc med njimi nahaja oni Ivan K., ki ga policija zasleduje radi tatvine Perila, ki jo je izvršil v Mariboru v dneh od 1—4. avgusta in da mu je za petami tudi okrožno sodišče radi hudodelstva tatvine. — Lahkomiselnost se čestokrat kruto maščuje. Branjevka Marija K- je imela že od nekdaj navado, oa je zaklepala stanovanje, ključ pa puščala na tleh med dvojnimi vrati. Včeraj pa se je našel spreten uzmovič, ki ije priliko izrabil ter ji odnesel iz stanovanja 1000 dinarjev. Osumljena je bila služkinja Marija Č-, ki je isto noč prenočevala pri branjevki, vendar se ji ni moglo ničesar dokazati. — Do blaznosti se Je v Krčevini in Lajteršpcrgu napil upokojeni železničar Ivan T. in se Priri-wal v mesto, kjer je pričel nadlegovati J J udi. Obiskal Je tudi več gostiln, a so ga iz vseh vrgli na ulico, ker je bil pre-tveč nadležen. Toda alkohol ga je razgre-ivaj vedno bolj in možakar je pričel razsajati tudi na ulici, kjer ga je stražnik aretiral. Med eskorto se je zoperstavljal in psoval državo. Trudoma so ga privedb na stražnico, kjer je docela podivjal lin so mu morali natakniti prisilni jopič, nakar je bil oddan v policijske zapore.
, Je streznil, je trdil, da o stvareh, ki Jih je uganjaj prejšnjj večer, ničesar *n <‘a •*? bil do nezavesti Pijan. K ju b temu Pa je bil policijsko kaznovan m 6 dni zapora ali na 250 Din globe.
m Delavska sekcija »Orjune« v Melju pnredi v soboto dne 20. t. m. ob 19. uri n zelemem travniku« veselico s plesom. — Delavci, v soboto vsi v Melje!!! ™ Dramatična gola v Mariboru. Dra-aticno društvo v Mariboru otvori dne t- decembra t. 1. dramatično šolo- Šolo
bo vodil priznani strokovnjak gosp. prof. Josip Šest- Poučevale se bodo vsc Panoge v teoriji in praksi- Sprejemajo se le resni slušatelji in slušateljice, ki se obvežejo šolo tudi dovršiti ter odloča o sprejemu odbor. Zunanjim društvom bomo skušali ustreči na ta način, da bomo pravočasno objavljali dnevni red Posameznih predavanj. Pismene prijave sprejema do 25- novembra Ivan Kejžar, Aleksandrova cesta 35- I., ustmene trgovina Vilko W e i x 1, Jurčičeva ulica. Dan, kraj in ura otvoritve se pravočasno objavi. — Odbor.
m Petek, 19. t. m. elitni koncert, kabaretni večer v VELIKI KAVARNI- 2418 m Palais de Danse. Vsak dan nastopata Lea in Jonny.	2419
m Čevlje po znižani ceni, ročno delo, najboljše kvalitete in popravila pri R. MONJACU, Jurčičeva ul. 9.	2226.
Florentinski gosteč
Harfa: Lulieš — violina: Šimck — čelo: Golob
$Iedaliište
REPERTOAR.
Sreda, 17. novembra. Zaprto.
Četrtek, 18. novembra ob 20. uri »Bajka o volku« ab- A-Petek, 19. novembra. Zaprto-Sobota, 20. novembra ob 20. uri »Pagii-acci« in »Bastien in Bastienne« ab. B. Nedelja, 2i. novembra ob 15- uri »Veronika Deseniška«. Znižane cene. Nedelja, 21. novembra ob 20. uri »Lepa Helena«. Premijera.
Premijera »Lepe Helene« na mariborskem odru .ie v nedeljo 21. t- m. Duhovita Ofenbachova glasba je prepletena % izredno komičnimi prizori, ki parodirajo staro-grške razmere, njih moralo in mitologijo, njih kralje in junake ter prebrisanost njihovih svečenikov. Umetniško vrednost te klasične operete dokazuje pač najbolj okolnost. da je še danes repertoarna opera mnogih velikih gledališč in da jo je vzel celo Reinhardt in Hndo-žestveni teater v Moskvi na svoj repertoar in žel ž njo velike uspghe-
Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo^ popoldne ob 3- uri se vprizori Oton Župančičeva tragedija »Veronika Deseniška«. Nudi se tudi okoličanom izredna prilika, da posetijo to predstavo posebno, ker ima;o oni iz daljnejših kra jev ugodne zveze z vlakom. Ob 8. uri zvečer se Pa vprizori duhovita Offen-•bachova opereta »Lepa Helena«« ki je do segla po vseh svetovnih odrih največji uspeh-
Ttekar: »Mariborska Ti* kar n a« r Mari
Kak® s© žl^@0i traa raelk-tianjjeim črnogorskem d^oru
Hči poslanika Milinkoviča, ki je prebil 12 let na Cetinju, pripoveduje, kako se je bila seznanila s črnogorskim dvorom. Kmalu po prihodu avstro-ogrskega poslanika na Cetinje, je bila knežji dvojici predstavljena poslanikova soproga. Vrnila se je -z dvora uPrav navdušena za kneginjo Mileno. Bila je to krasna, tan kočutna in ljubka žena, ki je vsakogar očarala_ v svoji slikoviti narodni noši, katero je vsekčlar nosila.
Ko ste se vrnili princezinji Milica in Stana iz Petrograda, kjer ste se vzgajali na carskem dvoru, je izrazila kneginja željo, da bi pče pripeljal tudi mene in mlajšo sestro Heleno, da se seznanive s princezjnjami. Za naju Je bil to velik dogodek. No, bili sva malce v strahu, dasi so bili najini Pokloni brezhibni in sve se tudi sicer pripravili za avdijenco. Noč pred avdijenco nisve mogli niti zaspati.
Kneginja s princezinjami nas je sprejela v svojem salonu. Bila je to veljka soba r/j zavesami iz modre svile. Kneginja in princezinji so bile v narodnih nošah — kakor v kaki pravljici- Pokloni so izpadli dobro, na Votre Altesse (Vaša Visokost), nisve Pozabili niti pri odgovorih takoj v 'začetku niti Pozne.ie med razgovorom- Tudi knez nas je prišel pogledat. Njegovi težki koraki so se slišali že od daleč iz veže. Led je bil Prebit- Postali sve družabnici princezinj. Skoraj vsak dan je prišel pobočnik in sporočil, da Visokosti prosijo, naj bi prišli gospodični ob tej in tej uri na dvor. Igrale smo na piano, plesale, pele- Knez je Prišel poslušat čeških pesmi, ki sem jih jaz dobro pela in jih je prevajal v srbščino_
kakor znano, se je rad bavil s slovstvom.
IJiketa je padla. Cesto če ni bilo ravno kaj oficielnega, smo večerjali skupno s knežjo rodbino v lepi jedilnici, kjer so
bili okrog in okrog črnogorski znaki- Za vsakim s tolčem je stal Črnogorec v narodni noši in je stregel- Nekoč sem sedela knezu na desnici, sestra pa na desnici kneginje, tudi prestolonaslednik Danilo je bil pri mizi skupno s svojim vzgojiteljem ter takrat še majhni Princ Mirko.
Mimo teh je večerjala z nami dvorna da- j čelnik.
kor Jo je predvedel v prvenstveni tekmi proti »Rapidu«; kar jamči, da bo iekma nudila obilo užitka.
: ISSK Maribor — nogometna sekcija. Jutri v petek 19. t. m. se vrši ob pol (20. uri v Narodnem domu sestanek vseh j nogometašev. Udeležba obvezna- — Na-
ma, neka gospodična von Neuberg, ki so si jo Pripeljale princezinje iz Rusije.
Tako je čas veselo mineval. Pred počitnicami je odšla gospodična von Neuberg v Petrograd« da bi privedla s sabo ostale princezinje, ki so se ondi vzgoje-vale. Princezinja Milica, poznejša velika kneginja Nikolajevna in pricezinja Stana, poznejša kneginja Leuchtenberška, ste jim odšli nasproti. Bili sve s sestro otožni in osamljeni. Ali zato .ie bilo pozneje, ko so se vse vrnile, zopet veselo in dobrp.
Poznali smo princezinjo Marijo, revico, ki je potem po zimi v Petrogradu naglo unirla- Njeno truplo so z velikim pom Pom prepeljali iz Petrograda na Cetinje. V Petrogradu je bila rakev izložena v katedrali; veliki knezi s carjevičem so jo zanesli v carski pogrebni voz. V dvornem vozu je bila prepeljana v Batu in odtod naPrej z jahto v Kotor- Povsod, kjer se je jahta zasidrala, so zvonili zvonovi in vojaštvo je s salvami izkazovalo zadnjo čast. Ves diplomatski zbor je čaka! na črnogorskih mejah in se Poklonil mrtvj princezinji. Še danes vidim živo pred seboj: polagoma se je bližal pogrebni voz, v njem .ie bila v škrlat in v hermelin (dar carske rodbine) zavita rakev. Princezinjo so položili v rodbinsko grobnico Petrovičev-Njegošev na Cetinju. Ta
Iz Trgov. športnega kluba »Merkur«.
V soboto 20. t. m- od pol 19. do 20. ure bo v telovadnici na Zrinjskem trgu sestanek vseh interesentov za lahkoatletiko in telovadbo radi ustanovitve navedenih odsekov. V petek, 19- t. ni. ob 19. uri bo obvezen sestanek težkoatletikov in bo-ksarjev v telovadnici na Zrinjskem irgit radi odlikovanja raznih atletov s pridobljenimi kolajnami. 7. decembra^ 1926 bo v Gambrinovi dvorani Miklavžev venček za vse člane in vpeljane goste-
:_ MOLNP (službeno). Poživlja se SK Ptuj, da predloži na Prihodnji seji čune vseh prvenstvenih tekem- — SK Mura ima do Prihodnje seje urediti zadevo glede prvenstvene tekme z SK Ptujem-— V imenu velikega župana mariborske oblasti se izreka hvala vsem klubom, k1 so prispevali s sodelovanjem k akciji za poplavljence. — Opozarjajo se vsi klu™ mariborskega okrožja, da se bo vršilo na prihodnji seji v pondeljek 22- t nl' 01 19- uri v hotelu »Pri zamorcu« prcdava" nje gosP. Šuputa o razmerah v LNP-U' na katerega se vabijo vsi predsedniki m načelniki nogometnih klubov- — Predsednik.	t .... :
OPOZORILO!
Upravni odbor Ponovno opozarja jvs® trgovce in obrtnike, da je klub plačnik
•	’	J	V “Cl V 1111,1 tl* | t-v • m —   - ■ • - ' '' •	•	II	^ IV - M V f
krat je bilo v mestu jako otožno. Na samo za taka naročila jn račune, katerJ dvoru so se strogo držali dvornega žaio-vsn.ia-
Nato smo se seznanile s princezinjo Ano, sedanjo princezjnio Battenberško, teto španske kraljice. Živi sedaj v \n-gbii. Razen tega smo dmgovale z rnilo-vidno Heleno, sedanjo italijansko kraljico. Iz Pariza sta se vrnila Zorka in Peter Karadjordjevič. Na dvoru je bilo veselo; kneginja je imela svojih šest hčjta okoli sebe. Radostno je pravila moji materi:
— Tudi vj imate šest hčera, samo. da imam jaz dva sina, vi pa enega.
Pri nas je pri sedmih ostalo, kneginji pa so se pozneje, ko ste se razon Zorke Poročili tudi Milica in Stana, rodili še dve hčeri in en sin in-slednjič še eno dete, ki pa je kmalu umrlo-
/©ort
ISSK. Maribor — SV. Villah
ISSK Mariboru se je posrečilo pridobiti za gostovanje prvaka Koroške SV ViHach iz Beljaka, ki razpolaga z izredno vigranim teamorn, kateremu ie .Maribor’ nedavno podlegel v razmerju 3 : 6- O-Pozoriti moramo, da je bel jaški športni klub dal v reprezentanco Koroške, ki je nastopila proti reprezentanci
redno brzino in nevarnimi centri, ter vra-% občinstva in š tar katerega znanje in rutina odgovarja t ral ostati daleč' mednarodni kakovosti. »Maribor«, k- se	-
.ie v zadnji dobi izkazal kot solidno moštvo. bo^gotovo skušal pri rev^nžni tekmi doseči kolikor mogoče ugodnejši rezultat, radi Česar bo moral zastaviti poleg /TnaiijU tudi vse fizične moči in pred-vesti, vsaj tako požrtvovalno igro, ka-
ki
so se ^pravilno izvršili potom pismene.?3 naročila s štampiljko in podpisom pred' sednika in tajnika.
Mm©
(IRA.JSKI KINO
Od torka 23. do četrtka 25. novembra »DIVJI LOVEC«- Velika drama iz živ^e* nja »divjega lovca« s CARL DE VOOT-otn v glavni vlogi. Fini senzacij, kakršni*1 še niste videli. Scene nevihte, pregan'a' nje divjega lovca, lov na divjačino in gozdarja z divjim lovcem, so scene, vzamejo gledalcu sap0. In krasni naraV' ni posnetki gora . . .
KINO »DIANA« STUDENCI
Od 17 t. m- do sobote 20. t. m. se predvajal krasen filmski roman »NJE* GOVA NEPOZNANA ŽENA«. — ^edno dober film v 6- dejanjih z LIL DAGO\ cl\ in WILIAM FRITSCHEM v glavnih.vlogah. nam vzorno prikazuje življenje slepca, ki je v vojni zgubil vid in kasneje izpregledal. — Dejanje je jako zanimivo in zasluži vso pozornost-
A POLO KINO
Od torka 16- do četrtka 18. novembf8
o eirniii •	1	ni	   *CVF,TNO	^UPO«.	Simfonija	lepote
sln bi nbpa£r ?• "P.or?,most7a cvetke in plesi. Film sc je predvajal 'f ohc krl1'' kl se odlikujeta 7. iz-j Nemčiji in Avstriji ob grozovitem nava-
šolske mladine ter je vno-preko načrta na progra' mu. Kdoi; ni videl ta film, ne more niti sanjati o IcPoti in umetnosti, ki si nod3' jata roke v tem filmu, — Kot predigra1 »Bajka o rdeči kapici« 7. najmlajšo igralko sveta BABBY PEGOY v glavni ulo.d-— Dnevno ob 4. uri mladinske preds^3' ve proti tretinji Davadnih cen!!!
2-1-21
MM a^iterfš
za večjo zavarovalno družbo, tudi začetniki, se spreimeio. Okolica pride tudi v poštev Pojasnila v men alnici J. Bezjak
BBfcHrtearaiiafceiisiš*
in v raznih fazonah se striže pri Franu Novak, Aleksandrova cesta 22.	2400	2
Sttožžva darila
se dobi poceni pri I. T RPIN, Glavni trg, in sicer belo platno A 7 Din, za rjuhe a 22 Din, volnene robce a 10 Din plete a -1*0 Din. Velur za dam.-ke plašče od 80 Din naprei, naj-finejši tamjrarn A 180 Din. Ne zamudite prilike, oglejte si pred nakupom.	2404
lifenssris M laSiifelss vlsa
toči
Jadranska Ede*
pod kavarno Jadran
žfiDill se is
mlad pesi voleje pasme. PoSten natditelj naj pa pripelje nazaj v Studence, Ciril-Meto dova ul. 14.	24ž2
Sveža
orska ril
se dnevno peče v že dobro znani
Prvi dalmatinski kleti
Maribor, Mesarska iMica 5 F^ovodnik.
2-120
Ne pozabi naročnino!
cr
Od danes naprej v
Jadranski kSeti"
pod kavarno „Jadran'‘
kakor tudi druga topla in mrzla jedila.
Točijo sc pristna	2423
Ljutomerska in dalmatinska vina.
V soboto in nedeljo svira priljubljena domača godba Za obilen obisk se priporoča JOSIP SEREC.
", ^ Srodnik Bo ž 1 d a r Borko, aov.i uar. Jtadajat-UJ:	>Tab^
orficutavrnk;: V^koria* Spindlsr." »miar. v M.ariiior^