Gospodarske stvari. Pouk o strupeni rosi (peronospora viticola) in o sredstvih proti njej. Razun trtne uši (phylloxera vastatrix) pusto^i nam vinograde bolezen, katero pouzročuje majhna glivica; to glivico imenovali součeniaki: >peronospora viticola«, a naši vinogradniki nazivajo jo: >strupena rosa«. V kmečkih krogih je često razširjeno mnenje, da to trsno bolezen povzročajo mrzla rosa, megla, preobilica dežja, ali celo umetna gnojila; ta misel je popolno napačna! Kakor že omenjeno, je vzrok strupeni rosi gliviea, koje žitje je natančno znano. Kali (trosi) peronospore prezimijo kot tako imenovano >zimsko trosje«. — To zimsko trosie je okovarjeno z močno, trdno (roženasto) kožico, je zelo vstrajno, ter tako majhno, da ga je opaziti le z močnim povečalnim steklom. Kakor vsako rastlinsko bitje, kali tudi ozimno trosje le v dovoljni toploti in vlagi; dolgotrajna suša, vročina in huda zima vgonobi ozimno trosje. Odtod prikazen, katero je menda že vsak vinogradnik opazoval, da se strupena rosa v zelo vlažno-toplih spomladih posebno razSirjuje. Ozirano trosje kali v spomladi, ter izcimi v kratkera času kaljivo trosje (seme) = »poletno trosje«. To je zelo majhno, nežno, in mehko poletno trosje raznosijo vetrovi na vse kraje; na ta način popada trosje na gornjo stran trsnega listja. V suhem vremenu ohrani poletno trosje kaljivost le 8 do 10 dni, potem pa pogine; iz tega si vsak lahko raztolmači, zakaj se bolezen v suhih letinah ne more zelo razširjati. Na listju pa, ki je od rose ali dežja mokro, razdeli se tros v Vj do 1 uri na 5 do 8 »roječih trosek« a vsak teh trosov zarine v notranjost lista sesalko; tako se razvije glivično podgobje. Kalenje peronospornega trosja vrši se le v pričujočnosti vode in vlage, medtem, ko grozdni plesnobi (oidium) k temu že vlažen zrak sam zadostuje. Cez osera do deset dni izstopijo iz listnih rež na spodnji strani lista trosonosi. Vsled tega nastanejo na listu proge, podobne soliterskim marogam na vlažnem zidu (pod povečalnim steklom vidijo se na teh progah cele tratice belkastih glivic). List porujavi in se posuši. Škodo povzročuje peronospora s tem, da njeno podgobje listno staničevino razdere ter tako kroženje soka, o kojem glivica živi, prepreči. Če si prej omenjene maroge z drobnogledom (mikroskopom) natančno ogledamo, vidimo mnogo šopkov glivičnih nitic, — »trosonosov« — a na njih hruškicam podobno poletno trosje. To trosje veter na enak način raznaSa, kakor se je omenilo glede prvih, — iz ozimnega trosja vzklitih trosov, — in tudi ono pride na tak način zopet na listje. Ako je listje ob času, ko trosje pada, z znano bakreno-apneno zmesjo že poškroplieno, pogine trosje, kadar se imenovana zmes raztopi v dežju ali rosi; če pa list ni bil poškropljen, kali trosje, kakor je bilo gori povedano, v kratkem času ter prodre v notranjost lista. Poznejše škropljenje ne hasni, ako so se sesalke peronospore že zarile v notranjost lista. Če se je vršilo škropljenje šele po zakužbi, ali pa v času, ko so se opazovale na listju le posamezne maroge in se peronospora za tem ni več širila, ni se slednje zgodilo morebiti zaradi tega, da bi se s škropljenjem bilo pokončalo že v listnem staničju nahajajoče se podgobje, marveč vzrok temu prenehanju daljnjega razširjanja peronospore je v takem slučaju iskati v tem, ker se je daljnja zakužba s škropljenjem odvrnila. 0 ogromni razploditvi te gliviee dobimo pojem, ako zvemo, da en sam list more zaploditi do pol milijona trosov! Strupen učinek bakrenih soli na kali peronospore je tako velik, da zadostujejo za njih uničevanje zelo majhni deli tega sredstva (2 do 3 desetmilionski deli). Vendar si pa moramo pripravliati primeroma močne raztopnine zategadelj, ker bakrene spojine, ki se drže listja, redči in izpira dež. Iz navedenega se da tolmačiti, kako pride, da vinograd, ki je bil en dan prej oškroplien, ostane zdrav, medtem, ko je sosednji vinograd, katerega so samo za dan pozneje poškropili, po peronospori zelo napaden; — v prvo omenjenem vinogradu je pa medtem — vsled ugodnega vpliva rose ali dežja — trosje sklilo! Vinogradarji pa napačno mislijo, da dež in rosa ali megla zakrivijo strupeno roso 1 — Vlaga ie le vzrok klitja glivičnih trosov; vendar peronospore ne prinese ne dež, ne megla, temveč ista nahajala se je za časa dežja že na listju! Pripomočki zoper peronosporo obsegajo tedaj pokončevanje glivičnih kali — polet- nega trosja — na listju. Zato ne smemo čakati, dokler se bolezen na listju že vidi, temveč s sredstvi proti peronospori, toraj s škropljenjem se bolezen le odvrača s tem, da glivične kali, padajoče na listje, tam smrtonosne bakrene spojine že najdejo in po njih konec store. Najprimernejši čas za prvo škroplienje je navadno tedaj, kadar so poganjki (mladike) 1 do V/2 čevlja, t. j. 50 centimetrov visoko zrastli. Po različnosti podnebja dežel in krajev različen je tudi čas prvega nastopanja peronospore. Vinogradniki naj bi se zatorej ravnali v vsakem vinskem okolišču po dotičnih izkušnjah. Prvo škropljenje naj se vrSi tako, da se dobro oškropi listje in grozdni zarod. Med prvim in drugim škropljenjem ne sme preteči preveč časa; drugo škropljenie naj bi se vršilo torej kake 3 tedne po prvem. Ker je v tem Casu grozdje navadno že odcvetlo, skrbeti je, da se pri drugem škropljenju tudi grozdičje oškropi. Mnogi čakajo z drugim škroplienjem po cvetu. To njim more povzročiti veliko škodo, sosebno v letu, v katerem grozdno cvetenje vsled deževnega vremena delj časa traja. V tretje naj se škropi kake 4 tedne po drugem škropljenju. Pri škropljenju proti peronospori je glavna reč, da se prvo in drugo škropljenje pravočasno izvrši. Ako je to oboje škropljenje zanemarjeno, poznejSa škropljenja zamude več ne popravijo. Nebrižnost v tem oziru mora se drago plačati, ker vsled odpadanja neškroplienega listja ne trpi Skode samo letošnji vinski pridelek — temveč tudi trs sam vsled nepopolne zrelosti lesa v prihodnji zimi lahko pozebe. Razun tega je neškropljen trs zelo občutljiv tudi za druge bolezni, sosebno pa za koreninsko gnjilobo (trtni koreninoses), ter njega rast v prihodnjem letu navadno zaostaja; zanemarjanje škropljenja krati tudi pridelek drugega leta. Prvo troje škropljenje je neobhodno potrebno. Če pa peronospora zelo močno nastopa, zatem v vlažno-toplem poletju z mnogimi nevihtami, ter ako imamo opraviti z trsnimi vrstami, ki so glede peronospore posebno občutljive, kakor n. pr. veltlinec, zastavica (rjavina) itd. mora se tudi po 4krat, ali eelo petkrat škropiti. (Konec prihodiyi6.)