-----    162    -----
Živinozdravilske stvari.
Nenavadna bolezen na spolovih goveje živine.
Da se pri kobilah in žebcih včasih nahaja na spo-lovih kužna bolezen, ktero ,,francoze" imenujejo, to je znano vsacernu živinozdravniku. Al da se kaj enacega nahaja tudi pri goveji živini, to je redka prikazen. Naj tedaj povem, kar sem jez videl in skusil o tej goveji bolezni sušca meseca tega leta.
Začela se je pri neki kravi v Ž. pri posestniku F. Hv Ta krava, ki se je pojala, je bila prignana k biku S. tudi v Ž., ki je od nje bolezen dobil. K istemu biku je bilo prignanih potem še 6 drugih krav in vse so bolezen nalezle   od njega.    Pri  kravi gosp.  župana
v K. se je ta bolezen najprej spoznala, in brž smo mislili , da je dobila to bolezen pri gori omenjenem biku. Se tisti dan sva zato sla z gosp. županom gledat bika v Z., ali je zdrav ali ne. Videlo se je kmalu, da ni bil zdrav. Od bika sva šla k tisti kravi, ktera je bila še pred županovo pri njem. Koj smo videli, da je bolezen pri njej na veliki stopinji. Potem sva Šla še k drugi kravi, ktera pa je bila pred to pri biku, ki je bolezen imela, in našli smo jo zdravo. Iz tega preiskovanja se je za gotovo pokazalo, kje da je bil začetek belezni. Od te krave sva šla še ogledat vseh tistih, ktere so bile k biku pripeljane za uno, pri kteri se je bolezen začela. Našli smo, da vse so bile bolne. Bilo jih je šest.
Ko smo vse to do dobrega vtrjeno imeli, da bolezen živina od živine po spoji naleze, se gori imenovani bik ni tako dolgo nič več spuščal, dokler se ni ozdravil.
Kakošna pa je bila ta bolezen?
Bila je brez vročnice z mehurceki in vgnji-dami na spolovilih, znotraj v nožnici, s silo rdečkasto žlemnato kožo. Samo tista krava, pri kteri se je najpred bolezen začela, je bila oslabljena in je nekako stisnjena stala. Sicer so se krave napenjale tako, kakor da bi se gonile. Pri oni kravi, ki je prvotno bolezen dobila, se je iz sramnice ocejal nekako smrdljiv in vleČljiv zlem rumeno rdečkaste barve. Kjer se ga je kaj prijelo, je šla zavoljo njegove ostrosti dlaka proč. Sramnica je bila precej otekla. Ko se je ta zlem popolnoma izmil, so se našle rumeno-rudečkaste vgnjide, velike pa tudi čisto majhne, ne okrogle, ampak raztrgane (razcafrane). Ta krava je bila že bolj shujšana in oslabljena. Druge krave so bile pa vse enake, namreč: sramnica je bila nekoliko otekla in bolj bel zlem je tekel iz nje ter razjedljiv, ravno tako kakor pri prvi kravi*, kamor se je dotaknil, šla je dlaka proč. V nožnici in sramnici je bila koža silo rdeča in videli so se prav gosti mehurceki manji in veči, tudi kaka vgnjida se je sem ter tje dobila. Napenjale so se ravno tako, kakor je bilo od une zgoraj rečeno. Drugih bolestnih znamenj pri njih še ni zapaziti. Bolezen je šla naprej precej naglo. Dva dni potem, ko je bila krava pri biku, bila je že znotranja koža silo rdeča in sramnica nekoliko otekla. Četrti dan so bili že mehurceki in v 6 dneh so se vgnjide prikazale.
Pri biku pa se je kazala bolezen tako-le: Zgubil je poprejšnjo iskrenost in za skakanje ni imel veselja tako, kakor popred. Dlaka okoli popka se je bolj skupaj vila, kakor da bi bila z neko sokrovico namazana. Žila od znotraj se je videla rdeča. Pri preiskovanji je naznanjal bolečine. Po želodu in od konca po žili so se videli mehurceki in belkast gnoj. Kedar je scavnica od njega šla, se je tje in sem prestopal, kakor da bi ga bilo sklelo.
Kaj neki je bil pri kravi vzrok prve bolezni?
Težko je to, za gotovo odločiti. Naj tedaj le povem, kako je bilo.
Ko je zadnjikrat teletila, se je močno prehladila, zato iz treba (postljica) dolgo ni šla od nje. Lastnik pa se zato ni nič zmenil. Morebiti da po gnjilobi po-stljice se je začel silo oster gnoj ali zlem delati, in okoli ležeče dele razjedati.
Tako se je morebiti bolezen naredila pri kravi, od krave jo je nalezel bik, od bika pa so jo nalezle druge krave!
Ozdravljal sem pa bolna živinčeta tako-le:
Najpred sem zdrava od bolnih ločil, da niso v nobeno dotiko prišla z druzimi. Potem sem izmil vse bolne dele, od zunaj in znotraj z mlačno vodo, kterej sem pridjal polovico navadnega kisa (jesiha); izmival sem
z mehko omočeno gobo. Dal sem tudi klištire, tako, da se je popolnoma vse izmilo od znotraj. Ko je bilo vse snažno in dobro izmito, smo v take dele, kjer so bili le še samo mehurčeki, brizgali mlačno vodo, kteri smo dodali polovico svinčenega kisa (Blei-essig); vgnjide pa smo namazali s sledečim mazilom: pol lota lopatikne tinkture, četrt lota kafre in dva lota svinčenega kisa; vse to se je vkup zmešalo in potem pridjalo 6 lotov laškega olja in prav dobro skupaj pomešalo. S tem mazilom smo vsak dan vse bolne dele namazali, ki smo jih popred vselej z zgoraj imenovano vodo dobro izmili. To smo tako dolgo ponavljali, da so se vsa bolestna znamenja izgubila.
Če je že bolezen daleč v nožico segla, se morajo s kakim volnim peresom ti deli znotraj namazati ali pa mazilo s klištiro na te dele pripraviti. Tako sem delal in prav hitro je pomagalo. Po takem ravnanji so se vse te krave v 10 dneh popolnoma ozdravile.
Pri biku smo pa ravnali tako-le: Najpred sem okoli popka dlako postrigel, potem ga z zgoraj imenovano vodo dobro izmil in z zgoraj omenjenim mazilom vsa bolna dela dobro namazal. To sem ponavljal vsaki dan dvakrat, dokler je bilo še kaj bolestnih znamenj dobiti. Se ve da ta čas, dokler se nismo prepričali, da je popolnoma zdrav, se ni spuščal na krave. Po takem ravnanji se je že o 7 dneh čisto ozdravil.
Ako bi pa kdo rekel, da ta bolezen ni bila nalezljiva , tega s tem-le prepričam. Od neke bolne krave sem malo žlema neki zdravi kravi djal na sramnico, in hitro se je prikazalo, da se je v njej bolezen začela. Se vL, da se je tudi potem lahko hitro ozdravila. Tako sem naredil skušnjo, če tudi ni nihče zato vedel.
France Polanšek, živiuozdravniški pomočnik in mestni ogleda klavne živine v Kranj i.
-----    163   -----