Statali, lo stipendio in conto corrente presso la BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALE DI CIVIDALE conviene bSIkb [mojabanka tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / St. 21 (764) • Čedad, Četrtek, 25. maja 1995 abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.400 lir Al 22 per le maestre, al 24 per gli altri statali lo stipendio alla BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALE DI CIVIDALE bčIRb Imoja banka No alle grandi comunità montane Ritorna d'attualità il riordino delle Comunità montane. Il relativo disegno di legge regionale prevede infatti che dalle attuali dieci comunità montane si passi a sole tre. Una Occidentale, comprendente le aree montane della Provincia di Pordenone, una Centrale, per quelle della Provincia di Udine ed infine una Orientale con le aree della Provincia di Gorizia e Trieste. In contemporanea verrebbero incentivate le unioni tra i piccoli comuni. La soluzione prevista è in contrasto con le esigenze dei cittadini della Sla-via e dovrebbe essere modificata. Con il movo assetto tutte le decisioni che riguardano la nostra regione verrebbero nuovamente subordinate agli e-quilibri di un ente di dimensioni tali che la nostra voce non potrebbe farsi sentire. In questo modo tutte le sacrosante e razio-mli esigenze di efficienza e decentramento andrebbero a farsi benedire. Ormai è convinzione consolidata che le possibilità di rinascita di quest’area non possono prescindere da due fattori. Un potere locale autonomo e forte, che abbia la possibilità di incidere profondamente, e che abbia la responsabilità di scelte autonome in un’amministrazione oculata ed attenta alla vita locale. Quindi finanziamenti adeguati alla dura realtà. Direi quasi finanziamenti riparatori di tutta um politica che per decenni ha portato alla emarginazione ed al collasso sociale ed economico. In quest’ ottica solo due possono essere le configurazioni della futura Comunità. La prima, ed è anche la più ragionevole, prevede um Comunità delle Alpi e Prealpi Giulie e comprende i territori delle odierne comunità delta Valcanale, del Torre e del Natisone. Se questa non si potesse realizzare, o meglio non ci fosse la volontà per attuarla, l'alternativa rimane quella di allargare la prevista Comunità Orientale ai comuni delle tre comunità sopraricordate. (F.B.) Severna liga ne bo sodelovala v večinski koaliciji Pelizzo s težavo sestavil odbor Vitalnost nase kulture Bogato poletje na kulturnem polju Po dolgotrajnem dogovarjanju je predsedniku videmske Pokrajine Giovan-niju Pelizzu uspelo sestaviti ekipo, ki bo z njim v naslednjem štiriletju vodila pokrajinsko upravo. Veto, ki ga je takoj po balotaži postavila Severna liga, češ da ne želi imeti v odboru predstavnikov Demokratične stranke levice, je prekrižal račune in začetne dogovore. Zgodilo se je, da je Severna liga, čeravno je na volitve Sla skupaj z Ljudsko stranko, ostala zunaj odbora. To pomeni, da se zna z-goditi, da ligaši ne bodo za vsako ceno podpirali Peliz-zovega odbora in s tem odvzeli upravi določeno stabilnost. Zaradi odločitve Severne lige bodo pokrajinski odbor sestavljali predstavniki Ljudske stranke, Dsl in Ze-lenih-Demokratičnega pakta. To so Elia Tomai, Vitto- Specogna oltre confine? La latitanza di Romano Specogna, accusato di corruzione e abuso d’ufficio, continua. Nel frattempo la tangentopoli delle Autovie Venete si è allargata ed in carcere sono finiti il direttore generale Sergio Pase ed il capogruppo del Ppi in Regione ed ex segretario regionale della DC Bruno Longo, destinatario di un ordine di custodia per ricettazione in quanto, sostiene Tito, intascò 50 dei 100 milioni di lire, destinati a Specogna. Si intensificano le voci secondo le quali Romano Specogna si troverebbe a Portorose dove avrebbe prenotato una camera nel lussuoso albergo Bernardin. Specogna, secondo le stesse voci, nei giorni scorsi è stato visto nel casinò di Lipica, mentre altri sostengono che l’ex sindaco di Pilifero potrebbe trovarsi nell’Alta Valle dellTsonzo. Intanto a Udine è scoppiata un’altra bomba di tangentopoli legata allo Iacp. In carcere, tra gli altri, è finito anche Massimo Blasoni, il più votato di Forza Italia alle ultime elezioni comunali di Udine, (r.p.) segue a pag. 4 rio Bertossi, Pier Mauro Za-nin (vsi LS), Mario Banelli, Ilario Rainis (oba Dsl) ter Mauro Bigot (Zeleni-DP). Izbira Severne lige pa je pomenila, da v pokrajinskem odboru ne bo sedel Ferruccio Clavora, ki je bil eden od dveh kandidatov Bossijeve stranke. V istem odboru ne bo niti Paola Cu-driga, čeravno je kazalo, da mu odbomiško mesto ne bo zbežalo. A Cividale inizia l’era Bernardi Voto favorevole del Polo al programma L’era Bernardi ha vissuto giovedì sera il suo debutto. Con un fuori programma: il voto favorevole dato dai tre consiglieri del Polo delle libertà al documento di indirizzo generale presentato dal sindaco. Eletti formalmente gli assessori e indicati i capigruppo (Stefano Pustetto e Giovanni Maria Del Basso per la maggioranza, Patrizia Le-govini per Forza Italia, Maria Rosa Nadalutti per il P-pi), Bernardi ha letto il documento programmatico della nuova amministrazione ducale, non prima di a-ver lamentato die “nessuno si é fatto vivo per il passaggio delle consegne”. Una stoccata all’ex sindaco Pascolini, che non si é presentato in aula. Nel programma ampio spazio ai problemi sociali, e in particolare a quelli degli anziani. Dal 1981 al 1991, ha ricordato il sindaco, gli ultra 65enni a Cividale sono aumentati del 15%, mentre quasi una persona su quattro ha più di 65 anni. “Per i loro bisogni - ha affermato -esiste solo una Casa per anziani che dovrà essere rivitalizzata e razionalizzata nei servizi. Sulla sanità ha sostenuto che occorre ricucire lo strappo con la Regione per ottenere un confronto positivo. Strettamente collegati saranno gli interventi su cultura e turismo, in primo piano l’urbanistica e le attività produttive. Alla fine i sì al programma sono stati 17, 3 le astensioni (Ppi). (m.o.) Živimo ries bogato kulturno polietje, kjer se iniciative šierijo an skor pretiečejo an tuole je samuo Se an dokaz vič, de je naSa skupnost živa, de ima puno notranje, vitalne moči, de zna an želi ustvariti, de se želi povezovati s sosedi, imiet dialog z njimi, a ni-mar s svojim obrazom. Takuo v zadnjih tiednih je bluo več srečanj v Tolminu, Remanzaccu, Trstu, druge se parpravjajo v Gorici an v Čedadu. Na vseh je bila besieda o kulturni realnosti Benečije, prikazana dejavnost kulturnih društev, ki nie majhana čeglih nas je malo an imamo majhne možnosti. Jasno pa je, de se an z malim puno nardi, če so ideje an dobra volja. Tudi pred nami so številne iniciative. Narbuj “eksotična” je iniciativa o ikonah, ki nam jo ponuja Beneška galerija an je v programu v petak an nediejo. 26. maja ob 20. uri v Spetru bo konferenca o ikonah, ki bo služila tudi kot priprava na odpartje razstave, ki bo ob 21.30 v špietarski galeriji. Ikone so izraz in simbol bogate vierske tradicije, ki jo bomo lahko spoznali v nediejo 27. ob 17. uri v cierkvi v Ažli, kjer bo bi-zantinsko-slovanska maša. Ce ostanemo le na polju umetnosti, naj povemo, de donas, četartak 25. maja ob 19. uri odprejo v Čedadu razstavo grafik in risb Pavla Medveščka (na sliki), ki sta jo organizala SSO an društvo Studenci, napravu pa Goriški muzej. Na večeru bo pieu mešani pevski zbor Pod lipo. Ob številnih že tradicionalnih iniciativah, ki so v teku, ku Senjam beneške pie- smi, natečaj Moja vas, internacionalni extempore Podobe iz Nadiških dolin an druge, je pru poseben prestor dati iniciativi videmske škofije, ki je organizala v Spetru konferenco na temo Furlani in Slovenci, pruzapru ki narest za de bosta v Furlaniji še naprej rasle slovienska an furlanska kultura. Iniciativa je še adna štupienja naprej na poti zbliževanja an sodelovanja med sosied an je nadaljevanje posveta, ki je bil lieta 1991 v Čedadu. Takuo v saboto 3. junija ob 17.30. uri bo v špietarski kmunski sali okrogla miza, na kateri bojo guoril predsednik deželnega sveta Giancarlo Cruder, špietarska odbornica Bruna Dorbolò, pisatelj Riedo Puppo, dekan Višje teološke šole Marino Qual izza an rektor videmske univerze Marzio Strassoldo. Vodu bo pa direktor la Vita cattolica Corgnali. Ob 20. uri bo pa maša z nadškofom Battistijem, na kateri bosta piela pevska zbora iz Ovara in Podutane. Dedicato all Il folto pubblico sabato scorso alla serata resiana di Udine Un foltissimo pubblico ha seguito, saba- culturale resiano udinese “Rosajanska dolilo scorso nella Sala Scrosoppi di Udine, la na”. Oltre al programma culturale e le testi- serata culturale, dedicata alla donna resia- monianze sulla realtà resiana è stata inau- na. L’iniziativa è stata promossa dal circolo gurata anche una mostra fotografica. četrtek, 25. maja '1995 2 Slovenska vlada prišla na pomoč Odobrila je posojilo za naše kulturne ustanove Slovenska vlada je priskočila na pomoč o-srednjim kulturnim ustanovam v zamejstvu (mednje sodi tudi dvojezična Sola v Spetru) in po hitrem postopku odredila finančno podporo 200 milijonov tolarjev. Vlada je ukrepala na osnovi sklepa parlamentarnega odbora za mednarodne odnose, ki je prejšnji teden obravnaval položaj nase skupnosti, ki ni bila zaradi rimskih ovir deležna o-bljubljenega denarnega prispevka. Zaradi tega se je v zadnjih mesecih položaj v teh ustanovah (in ne samo v njih) izredno poslabšal, uslužbenci so o-stali brez mesečnih prejemkov, sama dejavnost pa je bila postavljena pod vpraSaj. Kljub stalnim pozivom nase manjšine, Rim je o-stal gluh in ni zagotovil prepotrebna finančna sredstva. Isto pa ni storila Slovenija, ki se je odločila, da bo svoji manjšini priskočila na pomoč in ji anticipirala to, kar ji je bila dolžna italijanska država. Poslanka liberalne demokracije Jadranka Š- Jadranka Sturm Kocjan turm-Kocjan, ki je predsednica parlamentarnega pododbora za manjšine in je bila vedno pozorna na naSe istance, je vložila zakonski predlog, da bi naSo manjšino resila iz zagate. Odločitev vlade, da o-dobri 200 milijonov tolarjev posojila, ki ga bodo takoj izplačali iz postavke državnih rezerv, je zamejstvo sprejelo z o-lajsanjem. Povedati velja, da je vlada sklenila tudi, da bo postavko povečala še za 326 milijonov tolarjev in s tem pokrila posojilo ter zagotovila normalno finansiranje zamejskih ustanov. Odobrena sredstva bo Urad za Slovence po svetu, ki mu načeljuje dr. Peter Vencelj, takoj nakazal osrednjim zamejskim organizacijam v Italiji. Odločitev slovenske v-lade je vsekakor pomemben dogodek in Se v večji meri postavlja v slabo luč italijansko državo, ki je pred mednarodno javnostjo še enkrat pokazala, kolikšen je razkorak med načelnimi izjavami in prakso. Marsikateri italijanski poltik se rad pohvali, da je Italija pozorna do manjšin. Na naši koži pa smo prav v teh mesecih spoznali, da stvar ni prav tako in da za to nosijo glavno krivdo tisti politiki desnice, ki so nam v nekaj mesecih Berlusconijevega vladanja povzročili nemalo škode, (r.p.) Papež čez eno leto v Sloveniji Svoj 76-letni rojstni dan bo papež Janez Pavel II praznoval prihodnje leto v Sloveniji. Sosednjo republiko bo torej obiskal 18. in 19. maja 1996. Dolgo pričakovano vest je v prejšnjih dneh Vatikan potrdil škofovski konferenci Slovenije. To je med pozdravnim obiskom pri slovenskem metropolitu dr. A-lojziju Šuštarju sporočil tudi novi vatikanski odpravnik poslov v Sloveniji mon-sinjor Xavier Desire. Praznik Tolmina V sredo 31. maja bo praznik Občine Tolmin. Kot po navadi bo na predvečer, v torek 30. maja ob 17. uri, slavnostna seja občinskega sveta. To je priložnost za občinske upravitelje in v prvi vrsti župana Ivana Božiča, da predstavi socio-ekonomsko in kulturno sliko občine in da obenem spregovori tudi o smernicah delovanja oziroma o perspektivah razvoja občine. Letos bo seja toliko bolj zanimiva, saj se Tolmin prvič samostojno predstavlja po reformi krajevnih uprav. Ma quale immobilismo? Pregiatissimo signor Direttore, ho letto sul Novi Matajur del 27.04.1995 il commento all’esito delle recenti elezioni amministrative sotto il titolo “E ora si inizi a costruire” a firma di Michele Obit. Faccio riferimento al capoverso finale dove l’articolista scrive “Novità ci dovranno essere anche a livello di Comunità Montana che ora avrà una nuova faccia e, speriamo, potrà liberarsi dell’immobilismo che l’aveva fino ad ora contraddistinta”. Innanzitutto c’è da rilevare che la valutazione sulla faccia che cambia appare illogica rispetto al contesto del resto dell’articolo in quanto la maggioranza mol- to ampia dell’Assemblea decaduta era già di centro sinistra soprattutto dopo lo scioglimento della DC. Non mi riesce comprensibile inoltre la valutazione relativa all’immobilismo. A cosa si riferisce? Con quale cognizione circa l’operatività dell’Ente l’articolista fa simile valutazione? Non è certo gratificante tale affermazione avuto riguardo alla riconosciuta efficienza dello snellito staff tecnico amministrativo da parte degli utenti, alla mole di deliberazioni adottate dal Consiglio Direttivo e soprattutto alle linee programmatiche che recentemente l’Assemblea ha adottato in particolar modo per le op- portunità che si offrono con le nuove leggi europee, come il 5B, Interreg, e Leader. Posso garantire che nulla è stato tralasciato circa il possibile. Vorrei pertanto Signor Direttore un chiarimento da parte sua a cosa si riferisce il citato “immobilismo”. Il presidente Giuseppe Chiabudini Risponde (invece) Michele Ohit: Esiste, evidentemente, lina discordanza di pareri. Per chiarire: immobilismo a mio modo di vedere non significa non aver fatto nulla, significa aver fatto lo stretto necessario. Quando poi si é cercato di andare più in là, si sono avute idee “geniali” tipo le piste forestali (costate molto, poco utilizzate, oggi quasi completamente abbandonate) o la nuova sede della Comunità montana, bell’ esempio di cattedrale nel deserto. Un altro esempio: cosa si é fatto per migliorare la situazione del Matajur e del Natisone? Si chiedeva soltanto spirito di inventiva, e poi appoggio a quei privati disposti a investire tempo e denaro in iniziative di sviluppo. Infine, Chiabudini afferma che la maggioranza u-scente era di centro-sinistra. Non lo dica un’altra volta, presidente, certi suoi compagni di partito potrebbe non dormirci più, la notte. V italijansko-slovenskih odnosih Benečija je v napoto? Slovensko časopisje je z dokajšnjo mero optimizma sprejelo vest o zaključku pogajanj v Bruslju, kjer so se predstavniki Slovenije in Evropske unije pogovarjali o pridruženem članstvu. Tudi najtežja ovira, ki so jo predstavljala vprašanja s področja kmetijstva, je bila odpravljena. Evropska skupnost je v bistvu potrdila iter pridruženega članstva Slovenije, ni se pa morala izogniti pastem, ki jih bo na tej poti Sloveniji lahko postavljala Italija. In zato ni slučaj, da so se prav v teh dneh med diplomati obeh držav pospešila pogajanja, da bi našli skupni jezik in da “bi bil volk sit in koza cela”. Znano je namreč, da je Rim (beri Trst) posebej pozoren do vprašanja vračanja neprimičnin ezulom in vse doslej je to vprašanje pogojevalo nadaljnje dogovarjanje. Z nastopom zunanjega ministra Zorana Thalerja pa je prišlo do določenih sprememb, saj je tudi Slovenija postavila svoje zahteve po vračanju nepremičnin, ki so v času fašizma bile odvzete naši skupnosti, obenem je na mizo “recipročnosti” odločneje postavila tudi vprašanje zakon- ske zaščite Slovencev v Italiji. In prav okoli tega problema, tako kaže, so se pogajanja ponovno zaustavila. Jabolko spora, takšne so neuradne vesti, naj bi predstavljalo prav vprašanje Slovencev iz videmske pokrajine. Znano je, da bi marsikdo v Italiji rad ustvaril različne kategorije zamejcev, Slovenci z Videmskega pa naj bi po oceni teh oseb sodili v najnižjo kategorijo. Povsem drugačen pa je pogled samih zamejcev in tudi Slovenije, ki zagovarjata enotnost naše skupnosti. Verjetno prav okoli tega koncepta so mnenja med pogajalci različna in v zdajšnjem naelektrenem italijanskem političnem ozračju in v pričakovanju predčasnih političnih volitev tudi ministrica Susanna Agnelli se premika dokaj previdno. Upati je, da bodo pogajalci vendar našli skupen jezik in upajmo tudi, da bodo našli nekaj časa, da bodo o vprašanjih manjšine povprašali za mnenje tudi nas, to je manjšino samo. Slovenski tisk je v teh dneh objavil nekaj anket, v katerih izstopa, da se veča število Slovencev, ki niso navdušeni za vstop v Evropo. Očitno se utrjujejo teze nekaterih strank, ki izrabljajo vprašanje vstopanja v Evropo za lastno promocijo predvsem v viziji prihodnjih parlamentarnih volitev. Ustvaril se je kmetijski lobi, ki ostro nasprotuje vstopu Slovenije v Evropo in ugotavlja, kolikšno škodo bi utrpelo slovensko kmetijstvo, ko bi se moralo prilagoditi evropskim normativom. Za ta lobi stoji v prvi vrsti Ljudska stranka in del krščanskih demokratov, čeravno je pred nedavnim predsednik SKD Lojze Peterle podčrtal, da je za vstop Slovenije v Evropo treba sicer plačati določeno ceno, ki pa se perspektivno izplača in ni previsoka. Rudi Pavšič La Slovenia si presenta a Roma La Slovenia a Roma Organizzata dalla Camera di commercio italo-slove-na si è iniziata lunedì a Roma la manifestazione “Slovenia oggi” che vuole essere una vetrina della realtà e-conomica e turistica della vicina Repubblica. Ieri sera si è svolta una tavola rotonda dedicata agli operatori economici ed alle possibilità di investimento in Slovenia alla quale hanno preso parte anche il ministro per il Commercio estero Janko Deželak, Pierluigi Borghini per la Confindu-stria e Francesco Pittore per la Sace. L’isonzo tassato Per gli amanti degli sport d’acqua, per i pescatori e per i turisti in genere sono in arrivo nuove tasse. Niente paura: non si tratta di qualche manovrina del governo Dini bensì della decisione del ministero sloveno per l’ambiente di tassare tutti coloro che “usano” l’I-sonzo per motivi sportivi e turistici. A farne le spese saranno, in primis, gli a-manti del rafting, della canoa ed i pescatori. Entro poche settimane verrà istituito un ente intercomunale (Plezzo, Tolmino e Caporetto) che avrà il compito di “gestire” l’Ison-zo e di far pagare le tasse a chi ne fa uso. Il partito di Kučan Se il presidente della Slovenia Milan Kučan si mettesse a capo di un partito, la formazione politica diventerebbe il primo partito in Slovenia. L’interessante dato emerge da un sondaggio che la Ninamedia ha effettuato per il quotidiano “Republika” di Lubiana. Infatti circa il 40% degli intervistati ha dato il sostegno al partito di Kučan, il 30% non lo voterebbe, il restante 30% si è detto indeciso. Interessante anche il dato per cui molti elettori di centro-destra voterebbero per Kučan. Lo dimostrano del resto anche le ultime elezioni presidenziali: per Kučan votò anche una buona parte del centro-destra. Fiera del Litorale Si svolgerà a Capodistria, dal 30 maggio al 4 giugno, la seconda edizione della Fiera internazionale della imprenditoria e dell’artigia-nato del Litorale, organizzata dall’azienda Doramat. Gli organizzatori contano su una partecipazione di circa 150 imprenditori sloveni e stranieri. Durante la fiera si svolgeranno anche numerosi meeting, seminari e dibattiti su tematiche economiche. Più autostrade Tra qualche settimana verranno aperte le due rimanenti corsie tra Razdrto e Čebulica sul tratto autostradale Lubiana-Trieste. Si tratta delle corsie che vanno verso la capitale slovena, mentre le altre due furono aperte già qualche mese fa. Medicina scolastica Come affrontare il problema del rapporto tra il medico e lo scolaro. Di questo si è parlato durante il convegno che si è svolto a Portorose ed al quale hanno partecipato medici specialisti sloveni, croati ed italiani. Kultura is« mm Številčno obiskan kulturni večer, ki ga je v Vidmu organiziralo društvo Rozajanska dolina Protagonistke so bile Rezijanke Ob odprtju fotografske razstave Se posvet o vlogi ženske v Reziji ter nastop pevk in folklorne skupine Rezijani, ki so se v povojnem času preselili v Videm in sploh v furlansko nižino, so v soboto zvečer do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano Scrosoppi v Vidmu, kjer je kulturno društvo Rozajanska dolina pripravilo kulturni večer namenjen Rezijanki. In prav Rezijanke so bile glavni protagonist pobude, ki se je začela z odprtjem fotografske razstave. Fotografije so ponudile bogat prerez dela in življenja Rezijank, prikazale njihove značilnosti v delu doma, na kmetiji in na pašnikih. Razstava pa je bila tudi priložnost, da so si obiskovalci priklicali v spomin čase svoje mladosti, ko so živeli še v dolini pod Kaninom. Lepote te doline pa so bile prikazane tudi s pre- dvajanjem diapozitivov, ki so uvedli večer, ki ga je povezovala Roberta Siega. V imenu rezijanskega društva je najprej spregovorila podpredsednica Anna Chinese, ki je obšla najpomembnejše etape “Rosajan-ske doline”, od ustanovitve leta 1980 dalje. Društvo je v vseh teh letih pripravilo vrsto pobud z namenom, da ohrani stik z rezijansko stvarnostjo. V tem okviru sodijo redni obiski v Rezijo, izid knjig, ki govorijo o značilnostih te doline (pridelovanje sadnega mošta, ELLE imm dl IUSSIG LUCIO PROPOSTE DELLA SETTIMANA • S. PIETRO AL NATISONE - casa trlca-mere, ottime condizioni, vero affare • S. PIETRO AL NATISONE vicinanze -casa da ristrutturare, posizione soleggiata con scoperto più bosco attiguo • Case abitabili varie località delle VALLI DEL NATISONE • TORREANO DI CIVIDALE - appartamento trlcamere con orto appena ristrutturato S. PIETRO AL NATISONE (UD) - Via Azzida, 82 - Tel. 0432/727819 deio in življenje brusačev) ter vrsta predavanj, na katerih so videmski Rezijani spoznavali svojo zgodovino in značilnosti doline. Številna publika, med katero so bili tudi Furlani, ki jim je ta stvarnost pri srcu, je izvedela, da je bila Rezija od vedno dolina izseljencev. V tej občini danes živi približno 1.300 prebivalcev, Rezijanov po svetu pa je kakih 14 tisoč. In prav o družbeno-go-spodarskih vprašanjih Rezije s posebnim ozirom na žensko stvarnost je na večeru spregovoril Francesco Micelli, univerzitetni profesor geografije v Trstu in Trentu. Poudaril je nekatere značilnosti življenja Rezijanke, ki je iztopala tudi zaradi njenega oblačenja v črno in zaradi njenih zakoreninjenih navad doma in na zemlji, ki so bile značilne le za dolino pod Kaninom. Po pozdravnih besedah župana Luigija Palettija, ki je pohvalil pobudnike večera in podčrtal vlogo Zenske v rezijanski stvarnosti, je pesnica Silvana Paletti prebrala nekaj svojih pesmi, od katerih je bila ena posvečena prav Rezijanki. Če je že beseda tekla o rezijanski Zenski stvarnosti, v Vidmu ni morala manjkati 80-letna Elena Di Lenardo, Jelica tow Borovičje, ki je svoje izkušnje iz začetka stoletja posredovala radovedni in poslušni publiki. Jeli-čevo pripovedovanje je bilo ena sama pravljica, s katerimi si že nekaj sezon zagotavlja pozornost najmlajših, ko v hladnih poletnih rezijanskih večerih sodeluje pri “Tednu pripovedništva”, ki ga prirejajo prizadevni rezijanski kulturni delavci. In če Jelica tow Borovičje (na zgornji sliki) ni manjkala na sobotnem večeru, isto velja za žensko pevsko skupino Rože majave ter člane rezijanske folklorne skupine, ki so pričarali nekaj prijetnih trenutkov in ponudili nekaj biserov iz bogate rezijanske ljudske zakladnice. Rudi Pavšič Concerti con lezione Il fisarmonicista triestino David Žerjal, vincitore di numerosi concorsi nazionali ed internazionali, ha tenuto la prima lezione-concerto del secondo ciclo di Incontri musicali organizzati dalla Glasbena šola-Scuola di musica di S. Pietro al Nati-sone. Il suo è stato un apprezzato concerto, nel corso del quale però il giovane musicista ha anche tenuto una vera e propria lezione. Il prossimo appuntamento è per oggi, giovedì 25 maggio alle ore 16.30, nella sala consiliare di S. Pietro. Si esibiranno con flauto, fagotto e oboe Fulvia Anto-niali, Fabio Devetak e Andreja Konjedic. La terza lezione-concerto è in programma mercoledì 31 maggio con un concerto per violino e pianoforte di Elisa Frausin e Stefano lob. Andrea d anche a Domani, venerdì 26 maggio alle ore 18.30, verrà presentato nella biblioteca civica di Cividale il libro Po poteh Andreja iz Loke -Sulle strade di Andrea da Loka, pubblicato dal Centro studi Nediža di S. Pietro . All’incontro parteciperanno anche gli autori. Che durante le vacanze? Che fare durante le vacanze? Il Centro scolastico bilingue propone anche quest’anno interessanti iniziative per il periodo estivo. Coloro che sono attratti dal mare possono partecipare al soggiorno di Portorose, organizzato in collaborazione con il Dijaški dom di Trieste, dal 31 luglio al 10 agosto e vi possono partecipare bambini e ragazzi (da 6 a 17 anni). La vera novità è rappresentata quest’anno dal campeggio organizzato in collaborazione con la Planinska družina Benečije che avrà come scenario la splendida Val Trenta. Al soggiorno di una settimana, dal 3 al 9 luglio, possono partecipare i ragazzi del secondo ciclo delle elementari e delle medie. Terza interessante opportunità è un corso di vela a Sistiana, realizzato con lo Cupa yacht club, per le elementari. 11 corso si protrarrà dal 26 giugno al 7 luglio e si svolgerà in due lezioni settimanali il lunedì ed il venerdì dalle 9 alle 18. Per le iscrizioni rivolgersi alla segreteria del Centro bilingue entro e non oltre il 2 giugno. ... E buone vacanze. Il libro pubblicato dal Centro studi Nediža presentato a Trieste Con Andrea da Loka una finestra sulla Slavia L’impegno principale delle associazioni culturali della Slavia friulana è orientato da sempre verso l’affermazione della propria dignità, del riconoscimento della propria identità slovena. Un impegno questo che si esprime in innumerevoli iniziative tese a salvaguardare e mantenere in vita il proprio patrimonio di lingua e di cultura. Accanto alle manifestazioni culturali a cui danno vita associazioni, gruppi, giovani autori in campo musicale, teatrale, artistico c’è un filone di attività che si sta sviluppando negli ultimi 20 anni ed è molto fecondo: quello della ricerca e delle pubblicazioni. La necessità di approfondire il proprio percorso storico, di individuare le relazioni e le connessioni con l’ambiente culturale sloveno più ampio, ma anche con quello friulano, è evidente. Non si tratta solo di portare alla luce le proprie radici, ma anche di collocare in una prospettiva storica l’oggi e tracciare le coordinate per il domani. In questa cornice si colloca senz’altro il libro Po poteh Andreja iz Loke - Sulle strade di Andrea da Loka, pubblicato dal Centro studi Nediža di San Pietro al Nati-sone e presentato nei giorni scorsi a Trieste nella Tržaška knjigama - Libreria triestina. Il libro, bilingue, com’è no- to, affronta il tema degli scambi culturali tra il Friuli e la Slovenia dal XV fino al XVIII secolo, illustrati da sei studiosi, tre sloveni e tre friulani, in una serie di conferenze a S. Pietro. Quello che ne è scaturito non è solo una raccolta di atti, ma un libro molto elegante, corredato da numerose immagini fotografiche che bene illustrano la ricchezza delle chiesette tardo gotiche disseminate nella Slavia e degli altari lignei. Alla serata triestina ne ha parlato, di fronte ad un pubblico attento ed interessato, il prof. Paolo Petricig che è stato il promotore delle conferenze ed a lui si deve in buona parte anche il seguito editoriale dell’iniziativa. Petricig ha aperto così una finestra sulla realtà della Slavia friulana ieri ed oggi. Un’altra opportunità di approfondire la conoscenza della Benecia è stata offerta al pubblico triestino, sempre la settimana scorsa, dal circolo culturale Trinko di Cividale che ha presentato la figura di mons. Ivan Trinko anche attraverso la mostra documentaria realizzata in occasione del 40 anniversario della morte. Nel corso della serata è stato presentato da Marino Vertovec, 2i-va Gruden e Luciano Chia-budini anche il Trinkov koledar 1995. (jn) e, di musica Il comune di Resia organizza, sabato 27 e domenica 28 maggio, un interessante convegno internazionale sull’educazione musicale. Nella mattinata di sabato sono previsti gli interventi di Marosi Emoke, Rotta Giovanni e Czeizel Endre. Nel pomeriggio interverranno invece Pavle Merkù e Julijan Strajnar. La domenica mattina sarà invece dedicata ad laboratorio sul tema “Proposte di cultura orale musicale”. Ritornano Immagini Con il patrocinio della Regione Friuli-Venezia Giulia e del Comune di S. Pietro al Natisone la Beneška galerija organizza il XVI concorso intemazionale di pittura Immagini delle Valli del Natisone. L’iniziativa prenderà il via sabato 27 maggio e si concluderà il 24 giugno. Dopo l’esame della giuria, il 1. luglio alle ore 19 verrà inaugurata nella Beneška galerija la mostra delle opere presentate e rimarrà aperta fino al 9 luglio. Il concorso è aperto a tutti, particolarmente auspicata, come sottolineano gli organizzatori, è la partecipazione di artisti della Slovenia e della Carinzia. La timbratura delle tele, dal 27 maggio in poi, avrà luogo nella Beneška galerija dal lunedì al sabato, dalle 17 alle 19. četrtek, 25. maja 1995 “Škrat”: visita agli emigranti I bacini minerari del Belgio sono stati, nell’imme-diato dopoguerra, la destinazione di migliaia di emigranti della Slavia friulana. Molti di essi sono ritornati in Friuli, altrettanti, se non di più, sono invece rimasti nel paese di adozione dove si sono integrati e dove hanno costruito il futuro delle proprie famiglie. Il prolungato contatto fra le due comunità ha dato vita a rapporti del tutto nuovi, ha risvegliato l’interesse per quelli che erano e sono portatori non solo di braccia ma di storia e di cultura. L’Unione emigranti sloveni del Friuli-Venezia Giulia- come si legge in una nota - si è da sempre fatta carico di sostenere i collegamenti fra la terra di origine e la diaspora, nella convinzione che la positiva integrazione non può prescindere da una matura e consapevole identità personale di gruppo nè può prescindere da un positivo interscambio con la nuova realtà di insediamento. Per questi motivi, già nel decennio scorso e per iniziativa dell’allora presidente Walter Drescig, si erano avviati numerosi contatti con la comunità di Sambreville che sono poi sfociati nell’ufficializzazione del gemellaggio fra quella comunità e quella delle Valli del Natisone, a nome di tutti i suoi comuni. Attraverso l’impegno dell’Unione e del Comitato per il gemellaggio di Sambreville i contatti fra le due comunità si sono andati intensificando di anno in anno, con frequenti presenze di comitive di cittadini di Sambreville e di tutto il Belgio che vengono a scoprire e ad apprezzare quanto la Slavia può offrire da un punto di vista turistico, culturale ed umano. In questo quadro, dopo la visita della Federazione degli arbitri di calcio della Federazione belga, avvenuta lo scorso anno, una formazione di calcio, lo Skrat di S. Pietro renderà visita, partecipando a un torneo internazionale in Belgio. Politični premiki in Zveza mladine 2. del Pa preberimo ga skupaj ta program, ki se glasi: 1) Zveza slovenske mladine je enotna demokratična organizacija slovenske mladine v Italiji 2) Na osnovi medsebojnega sodelovanja je ZSM kot samostojna organizacija vključena v italijansko mladinsko fronto ter se z njo bori za skupne mladinske interese 3) ZSM sloni na tradicijah narodno osvobodilne borbe slovenskega naroda in na pridobiltvah svetovne demokratične mladine, ZSM tvori sestavni del Demokratične Fronte Slovencev v Italiji 4) Cilji ZSM so: borba za socialno in kulturno izboljšanje slovenske kmečke, delavske, študentske mladine 5) ZSM bo storila vse, za dosego zajamčenih narodnostnih pravic, kot so: a) priznanja slovenskega jezika, svobodnega kulturnega in športnega udejstvovanja; b) priznanje slovenskih osnovnih in srednjih šol, ki morajo biti priznana kot javne in ne kot zasebne 6) ZSM želi sodelovati z vsemi ostalimi naprednimi organizacijami. Torej v programu je tudi zapisano, v tretjem členu, da ZSM tvori sestavni del Demokratične Fronte Slovencev v Italiji, ki je nastala leta 1947 v Gorici, po razpustitvi vaških in krajevnih odborov O. F. (o programu te napredne, krovne slovenske organizacije, bom pisal drugič). Jaz sem bil izvoljen za predsednika mladine Slovenske Benečije, glavni tajnik za Gorico in Benečijo pa je bil Oskar Vižintin iz Sovodenj ob Soči. Med voditelji je biu še Vladi Dornik iz Gorice, (se nadaljuje) Izidor Predan - Doric Tangentopoli si espande anche in Friuli dalla prima pagina Chi sarà il prossimo? Se lo chiedono in molti dopo gli ultimi arresti eccellenti nell’ambito della tangentopoli regionale che ha portato in carcere Bruno Longo e Massimo Blasoni ed ha spiccato l’ordine di cattura per Romano Specogna. Si dice che in questi giorni gli avvocati abbiano molto da fare e che i clienti si siano moltiplicati. Lasciando da parte l’ironia, sta di fatto che gli ultimi avvenimenti legati a tangentopoli hanno messo a nudo una realtà di cui tutti avevano il sentore, nessuno, però, pensava che si fosse arrivati a questo punto. Anche se gli avvisi di garanzia non rappresentano una condanna è difficile credere che sia tutto frutto della fantasia di qualche pubblico ministero in cerca di pubblicità. Per quanto concerne l’ultimo filone della tangentopoli regionale, quella degli “alloggi puliti”, va detto che oltre a Blasoni in carcere sono finiti pure il socialista Renzo Mattioni, ex presidente dello Iacp di Udine, ed alcuni impre-nditori e commercialisti trevigiani ed udinesi. Il fatto contestato si riferisce alla compravendita della sede Iacp di Via Mor-purgo a Udine ed a 29 unità immobiliari nella periferia della città. L’arresto Blasoni rappresenta una vera doccia fredda per il Polo. Ex democristiano e pupillo di Biasutti è stato tra i primi a lasciare il PPI in difficoltà per trasferirsi, armi e bagagli, sul carro di Berlusconi, (r.p.) Nad Brezjami Na Jalovec V nedeljo 28. maja Planinska družina Benečije organizira že tradicionalni pohod na Breški Jalovec, na breg na Brezjami, kjer se je, kot pravijo, rodila ideja ustanoviti naše planinsko društvo. Vse člane in prijatelje PDB obveščamo, da bo zbirališče v ned-lejo ob 8. zjutraj na trgu blizu avtobusne postaje v Čedadu, v sami vasi Brezje pa ob 9. uri. Naj še povemo, da je steza do vrha primerna za vse in da je to lepa priložnost spoznati domače kraje in bregove. Vas pričakujemo! Cronaca rosa Lei banconiera, lui avventore. Tra una birra e l’altra, lui la guardava teneramente negli occhi e l’amore sbocciò. Nel breve volgere di otto anni di fidanzamento, finalmente, il primo maggio convolarono, come si usa dire, a giuste nozze. Lei - Maria Cristina D’An-drea, 28 anni, un diploma di assistente sociale, impegnata .nel gruppo Regina della pace di Udine-Rizzolo per interventi nella ex Jugoslavia. Lui - Marco Bonasoro, 29 anni, di Verona, autotrasportatore, detto “bombar-din” perchè di primo .... impiego fece il “recuperante” di ordigni bellici. Marco, durante il servizio militare, fu compagno d’armi e di ricovero ospedaliero di Roberto Berrà, o-ra esercente nel capoluogo. Far visita all’amico e invaghirsi della bella Maria Cristina fu tutt’uno. Con grande festa di tutto il paese, dopo la funzione religiosa, gli sposi hanno dovuto sottostare anche a quella tradizionale “pagana”: un tronco bagnato da segare, un amaro calice da bere ed un cappio incombente a simboleggiare le difficoltà della vita. Ma proprio in una giornata di gioia si è aperta un’altra ferita per la montagna: Maria Cristina se ne va a vivere a Verona. Peccato! Siate felici ragazzi! “Branile nas bojo samuo dobre dieia!” V molitveniku, kjer je napisu tudi svoj testament za beneške Slovence, je naš pesnik mons. Ivan Trinko napisal na neki strani, da “...Tam v Jožefatovi dolini, ko nas pride sodit naš Odrešenik, On, ki je preliu svojo kri, biu na križ parbit, da bi odriešu griehe sveta, tam ne bo avokatu, ki nas bojo branili. Tam nas bojo branile samuo dobre diela!” Dobremu raziskovalcu od Slori ne bo težkuo odkrit tiste strani od Trinkovega molitvenika za beneške Slovence. Tuole svarilo (ammonimento) od Ivana Trinka mi je paršlo na miseu, kadar sem brau hud, strupen napad na prof. Viljema Cerna iz Barda s strani Riccarda Ruttarja iz Ješičjega (Sv. Lenart). Prof. Cerno nima potriebo braniteljev. Branila ga bojo njega dobra diela, tle in v Jožefatovi dolini. Buj težkuo bo za Ruttarja, tle in tam. Ne bo mu dokazat dobrih del, ne bo imeu avokatu in tam mu ne bojo mogle pomagati Marije ne tiste, ki jočejo, ne tiste, ki se smiejejo... Zak Kristus je umru na križu za ljubezen. On je odpustu tudi tistim, ki so ga križali, saj, ko je umieru na križu, je prašu: “Oče ne zami-eri jim, saj ne vedo, kaj dielajo!” Kristus je učiu ljubezen. V svojem kratkem življenju je pravu an pridgu: “Ce te kdo udari na desno lice, nastavi mu še levo!” Al je res Cerno udaru Ruttarja takuo mo-čnuo v pismu Novemu Matajurju? In če ga je udaru, al mu ni mu po kristjansko nastavit še drugo lice? In le po kristjansko, ker se ima Ruttar za velikega kristjana, al mu ni mu odpustit? Ne, v pismu, ki je bluo publi-kano 20. aprila letos, je zapihu kačji strup, strup jeze in sovraštva, strup žungle, kjer živali verujejo v kraljestvo leva in so mu vse podložne. Hlapci in nehlapci. To je vprašanje. To je bistvo za nas in za vse človeštvo. Mi nismo hoteli biti hlapci. Uzdignili smo svoje roke za ohranitev, za varvat naš jezik, našo kulturo, viero svojih očetov. V tem smo bili edini, združeni od komunistov do duhovnikov. Duhovniki niso peli “bandiera rossa”, mi pa smo molili slovenski “očenaš”. Ustanovili smo slovenske politične in kulturne organizacije, v katere so naši zavedni Slovenci verovali. V imenu državne varnosti so nas preganjali karabinierji, policija in sodišča. Kje si biu ti takrat, u tistem cajtu? Kaj delaš v naših vrstah? Za nas bi bluo buojš, če bi biu ostu karabinier, kot si biu. Profesor Cerno služi svoj kruh na italijanski šoli. Zakaj ne učiš tudi ti kot učitelj in dohtor na šoli, da ne bi uživu slovenskega kruha? Nisi odgovoril Cernu na ugotovitev, da si se usednu za lepo pogrnjeno mizo. Drugo, kar si napisu, je samuo provoka.-cija proti Cernu in proti nam, ki smo vsi osebno plačali, ko še te ni bluo, ko nisi biu še karabinier. Ce bi biu, bi nas muoru tudi ti preganjat. Pa ne bit žalostan, sada nas preganjaš na drugo vižo. Sem jezan, ker to lahko delaš, ker si general brez sudatov in mi, ki imamo sudate, ti parpustimo uganjat zmedo med Slovenci. Profesor Cerno je za nas simbol poštenosti, ki mu duhovnik s tvojo dušo in miselnostjo, ni hotel dati sv. obhajila, ker je hodu v slovensko šolo v Gorici in ti mu očitaš, da vodi naše organizacije že preveč let samo zato, ker obvlada pravilno slovenščino. Preganjanje in trplenje je zate greh? Tudi ti bi se bil lahko naučil pravilne slovenščine in postal pošten vodiletelj naših ljudi, ne studencov, ki usihajo, čeprav so podprti s strani tistih, ki nas radi udušili z zastrupjeno vodo. Pa ne. Hočeš biti skiera in klin, ki bi rad razcepu naše deblo. Komu v korist? Za kajšan interes? Ti bi biu muoru tvojo strupeno puščico (freccia avvelenata) kam drugam nameriti, ne pa na našega Cerna, ki je simbol vljudnosti, dobrote, strpnosti, odprtosti, širine in ljubezni med nami in narodi. Trudil se je in še se trudi, vneto zavzema za harmonično sodelovanje vseh komponent, ki željo ohraniti, v različnosti, slovenski jezik in kulturo po naših dolinah. To mu priznavajo vsi. Riccardo, ne se hvalit, da imaš ljudi za sabo, mi pa ne. Zadnje volitve (votazioni) so pokazale resnico, tebe na žalost. Druga resnica je, da nas je vseh premalo in če pustimo kajšnemu, da upelje zmedo in praskanje med nas, bomo šli v nič. Ne bom kradu drugega prosotora našemu Novemu Matajurju, zatuo se tle ustavim. Povem pa, da imam v polemiki Cerno-Rut-tar še marsikaj pikantnega povedat. Ce bom izzvan, bom zazvonili. Tistim, ki so brali Cerna in Ruttarja, jim ni treba svetovati, tistim pa, ki jih niso brali, naj povem, da sta bila članka objavljena v Novem Matajurju od 16. marca in 20. aprila letos. Izidor Predan - Dorič SOLO DA NOI PREZZI ECCEZIONALI tecno adria INSTALLAZIONE ANTENNE LABORATORIO RIPARAZIONI CIVIDALE DEL FRIULI - V.LE LIBERTA' 28/D - TEL.0432/700739 V A zìi bo bogato polietje Komitat za Ažlo ima za-ries puno dobre volje, preberita tle zdol kajšan program je napravu za Letošnjo polietje! 11. junija - vaški senjam s pomočjo skupine ANA iz Ažle / festa paesana con TANA di Azzida 17. junija - Nogometno srečanje Ažla Nord / Ažla Sud / incontro di calcio Azzida Nord/Azzida Sud 2. julija - gara z mountain bike tistih, ki imajo tešero. Vaja za trofej Gorske skupnosti Nediških dolin an Ljudske banke iz Čedada / gara di mountain bike per tesserati valevole per il trofeo della Comunità montana Valli del Natisone e Banca popolare di Civi-dale 23. julija - vaški senjam svetega Jakoba / festa paesana di S. Giacomo 30. julija - gara krono-metrana z mountain bike, ki vaja za kampjonat Furlanije - Julijske krajine, trofej Gorska skupnost Nediških dolin an Ljudska banka iz Čedada / gara a cronometro di mountain - bike avgust - drugi večerni torneo balinanja za vasnja-ne / secondo torneo serale di bocce per paesani setember - izlet za vse / gita per tutti. Orietta je uriedna pohvaie Orietta Feletig - JuoZul-nova iz Hlocja se Suola na klasičnem liceju “Paolo Diacono” v Cedade an je zio pridna, zatuo je bla vriedna udobit “borso di studio”, ki so ji jo dal v saboto 20. maja na kratki svečanosti, ceri-moniji, ki je bla pru v nje Suoli. Telo “borso di studio” so jo na vso silo tiel an organi-zal parjatelji za počastit spomin čedajskega arhitekta Enorja Pascolini, ki premlad nas je zapustu nomalo miescu od tega. Iniciativa je vriedna pohvale, sa’ je pru, da se pomaga pridnim šuolarjem. Trieba je tudi pohvalit mlado Orietto, ki že od nimar je imiela zlo dobre rezultate v Suoli an ki lietos dokonča licej. Tudi v Sauodnji smo imiel parvo obhajilo “Se liepa ura nam je parskočila na pomu-oč, za de tela posebna nedieja bo še lieuš za nas an za vse naše otroke, ki donas, parvi krat, se parbližajo h svetmu obhajilu”. Ta-kuo je na začetku maše poviedu gaspuod Natalin - Božo Zuanella v nediejo 21. maja v cierkvi v Sauodnji, ki je bla puna do zadnjega kota an vič ku kajšan je ostù tam uonè. Do tistega dneva priet je bla zaries slava ura: daž, mraz an na Matajure je biu padu tudi snieg. V nediejo... sonce. Je bluo lepuo videt po cieli ciesti, od novega, postrojenega faruža do cierkve, floke vsieh barv, lepuo je bluo čut v turme veselo zuonit naše zvonuove, je bluo lepuo srečat parjatelje an vasnjane, ki riedko kada jih srečaš, sa’ žive deleč od duoma. Vse tu-ole se je zgodilo zak smo imiel parvo sveto obhajilo. Okuole utarja je bluo danajst otruok v bi-elim oblječeni za se srečat parvi krat z Buo-gam: Andrea Venturini an Mattia Bordon iz Klenja, Andrea Coren iz Gorenjega Barna-sa, Viviana Specogna iz Kočebarja, Alessia Massera iz Podbarnasa, Daniela Dus iz Sa-uodnje, Moreno Petricig iz Tarčmuna, Davide Medveš iz matajurskih Bare, Monica Massera iz Mašere, Michele Dus iz Ceple-šišča an Alberto Vogrig iz Gabruce. V dru-žiniu Alberta so imiel doplih praznik, sa’ tisto vičer priet so okarstil njega bratraca Andrea, ki seje rodiu 15. febrarja lietos. Nieso bli otroc samuo sauonjske fare, paršli so tudi iz drugih, sa’ nie ku ankrat: otroc manjkajo nomalo povserode an za imiet lepo skupinico za parvo obhajilo, bi korlo čakat previč liet. Kada gre telekabina na Svete Višarje Parhaja polietje an vemo, de puno naših ljudi ima v telem lietnem času navado iti na romanje na Svete Višarje. Zatuo vam sporočamo urnik telekabine, ki vozi do varha: v saboto od 9. do 17., v nediejo pa od 8.30 do 18.30. Se na stvar: se pejat gor ni pru zastonj, zatuo je buojš, če se zbereta v skupino, sa’ vas bo manj koštalo. Na Livku bo ples s skupino “Slaki” Ce vam je ušeč plesat na odpartem, predvsem pa če gode kajšan dobar slovienski ansambel, v saboto 27. maja pojdita na Livek! Turistično društvo tele vasi je organizalo plesno vičer, godu bo ansambel “Slaki”. Livek ni deleč od naših vasi, samuo na rieč je narobe, blok v Polavi je odpart samuo do 7. zvi-čer. Pa tuole vas na ustave doma, kene? TV • VIDEO • HI-FI ELETTRODOMESTICI Teli so se pa biermali Tela je naša mladina, ki v nediejo 14. maja se je biermala v Spietre. Na fotografiji so gaspuodje tistih far, od koder parhajajo teli mladi: Božo Zuanella iz Sauodnje, Pierino del Fabbro iz Podboniesca an Dionisio Mateucig iz Spietra. Miez njih je pomožni škof Pietro Brollo. četrtek, 25. maja 1995 Antonella Rudi -Lukcjova iz Topoluove-ga, Luigi Chiabai - Uo-grinken iz Velikega Garmikà (Vigi za parjatelje) an Marino Ga-riup - Žnidarju le iz Topoluovega an Viviana Rucchin - Florjova iz Gniduce nam pred-stavjajo njih “puobe”. Tisti buj taspriet je Ivan od Antonelle an Vigja, te drugi je pa Gabriele. Sta klaša, sa’ obadva sta se rodila lieta 1994. Ivan je te nar-stariš (!) zak se je rodiu 24. luja, Gabriele je te narmlajš an dopune parvo lieto življenja 6. otuberja. Je lohni odvič povie-dat, de sta pravo veseje ne samuo za mame an tata, pa tudi za none, krat... Kar nas veseli viedet, an za tuole se muormo zahvalitAntonelli an Vi-gju, Viviani an Marinu, je de obadva puobčja živta tle par nas, v maj-hanih vasicah naših dolin: Ivan v Topoluovem (garmiški kaniun), Gabriele pa v Gniduci (sri-enska občina). Vsi se troštamo, de bi z njim glasam parklica-la tle h nam, v njih vasi, še puno drugih mladih družin z otruok za de bojo imiel s kuorn se to-lit, norčinat an kupe rast an takuo dat novo upanje nam an vsiern tistim, ki nam stoji par sarcu življenje naše zemlje. Ivanu an Gabrielnu želmo vse narbuojše. Mi sma Ivan an Gabriele tetè an strice an vso drugo hiši, v družini je zaries ve-žlahto. Imiet otročiča v lika bogatija an če kajšan irave Nadalin je imeu ’no čudno pečjo: vsako saboto se j’ nabasu tu to parvo koriero an se pobrau v Čedad, četudi ni imeu obe-dnega opravila. Od oštarije do oštarije je popivu bičerine žganja, dokjer nieso Cedajci odparli njih butige. Ku so gor uzdigni-li saračineške je za-čeu pregleduvat vetrine po vsin Cedade. ’No saboto se je ustavu pred znano Albinovo butigo, kjer je vidu tu vetrin an par bargešk an ’no srajco lepuo parložene kupe. Nadalin, ki je po-znu benečana Albina je šu ničku notar an ga vprašu dost koštajo tiste bargeške. - Stuo taužint - mu je hitro odguoriu Albin. - An tista srajca? -je le vprašu Nadalin - Stierdeset taužint! - Previč draguo - je pogodernju Nadalin an se pobran uon. ’No saboto potlè, ku Albin je odparu njega butigo, se je nazaj parkazu Nadalin, ker je videu, de tiste bargeške an tista srajca so ble šele atu. Ku je zagledu Albina, ga je poprašu: - Dost koštajo tiste bargeške? - 100.000! - mu je odguoriu Albin - An tista srajca ta par njim? - 40.000, takuo ki san ti poviedu preteklo saboto! - Previč draguo, dragi muoj, previč draguo - je jau Nadalin an se pobrau uon. Kadar je nazaj par-šla sabota, Nadalin je biu te parvi klient bu-ozega Albina. - Dost koštajo tiste bargeške? - je pokazu s parstam Nadalin, ku vsako saboto. - 10.000! Donas samuo deset taužint! -je odguoriu Albin z očmi uoz glave od jeze. - An srajca? - se je spet oglasiu Nadalin, ku de bi bluo vse tuo normalno. - 400.000! Al si za-stopu, štierstuo tau-žent - je zaueku buogi Albin. - Oh vse sajete! - je jau vas prečudvan Nadalin - kuo je tiste, de si takuo dol znižu bargeške an takuo gor uzdignu srajco? - Zatuo, de boš videu, de ti imam... pu-ne bargeške vsako saboto, kar te zagledam!!! četrtek, 25. maja 1995 Si tagli; la barba, Giorgio, e si ripulisce. Ripensa alla bambina. La piccola a-veva ormai quattro mesi quando l’aveva vista per la prima volta ed ogni volta che il papà le si avvicinava per prenderla in braccio, la piccola si ritraeva a causa della sua barba: per la sua bambina era uno sconosciuto. Abbozza un sorriso, e riflette su questa sua nuova avventura. Comincia a scrivere questa prima lettera che giungerà alla Olga, che aspetta e si tormenta. Giorgio finalmente informa: Finora sono sempre stato benissimo e non Ito avuto la minima scalfittura, sebbene per 39 giorni sia sempre stato a contatto col nemico. Finora è andata bene, però ancora, aggiunge, non è finita. Una riflessione naturale, spontanea, date le circostanze, ma le parole saranno motivo di nuova ansia per la Olga, quando a-vrà letto la lettera. Pensa a casa, e rivive come in un film spaventoso la marcia sui monti sotto la pioggia battente che non smetterà mai più ed a tratti è così intensa da sembrare che vengano lanciati dal cielo sacchi pieni di acqua contro gli uomini in marcia. Le raffiche di vento scagliano con violenza la pioggia dentro le mantelline inzuppate, contro i copricapi dai quali l’acqua scende nei vestiti, nei panni bagnati e scivola sulla pelle intirizzita e sofferente. Le strade sono trasformate ormai dalle pozze di fango e di acqua, sulle quali gli uomini camminano come automi, in uno stato inimmaginabile. Ed è uno solo dei quadri allucinanti in cui si La drammatica marcia sotto la pioggia e la neve - 7 Olga Klevdarjova Nel progettato fulmineo blitzlcrieg muovono questi esseri sventurali. Giorgio rivede in rapida successione le scene dell’odissea che non ha pausa nemmeno la notte. Rivive le notti senza tregua, con la pioggia che cola fin dentro le tende (se e quando possono essere montate e se reggono al peso dell’acqua che forma delle sacche pesanti) da sopra, lungo i sostegni dei teli, tra le giunture di questi e da sotto, filtrando nel terreno fangoso. La pioggia penetra negli zaini, nelle miserabili coperte, nelle mantelline, inzuppa i panni e, fredda, gelida, s’insinua dentro le ossa, perfida ed ostinata, riducendo alla prostrazione gli uomini più resistenti. La temperatura, sui monti, scende allo zero. Comincia a nevicare; neve grossa e bagnata, pesante. Non c’è sosta e non c’è modo di a-sciugarsi e riscaldarsi, con panni che ormai non sono che stracci. La neve gela i piedi, le mani ed il viso. Sopravvengono i primi congelamenti e la carne va in cancrena e gli uomini sono immobilizzati. Continuano ad abbarbicarsi alla montagna, sprofondando nella neve. E non si tratta, si badi, di una sia pure rischiosa escursione alpinistica. No! Signori: questa è la guerra, dove le mitraglie e le cannonate fanno le loro vittime quante ne fa la montagna: congelati, ammalati, feriti, mutilati: giovani uccisi da una folle volontà di potenza. E ...^..... mmmm Sui monti dell’Epiro non mi si accusi, per favore, di esagerare. Ci sono un’infinità di testimonianze, di cui potrei farvi partecipe. Ne traggo una sola dal libro, molto popolare, Centomila gavette di ghiaccio di Giulio Bede-schi. ...La strada era ormai simile ad un fossato scarso d’acqua nel cui motoso fondale uomini camminassero in un giuoco sciocco. Nel passo la scarpa affondava intera, il fango si rinserrava attorno alla caviglia; quando il peso del corpo si equilibrava su un piede per consentire movimento all’altro, il fango saliva sul polpaccio abbracciando l’arto con una viscida e tenace mollezza che richiedeva uno strappo violento, a volersi liberare. Spesso una suola restava infissa nel fango e al soldato rimaneva la tomaia; o era l’intera scarpa che si sfilava dal piede e restava preda del fango; più d’uno camminava pertanto scalzo, chè l’inesorabile premere dei sopravenienti impediva il recupero; altri, temendo di dover donare al fango le preziose scarpe, si scalzavano e le legavano al collo, all’usanza contadina, per preservarle ai bisogni venturi. Qualcuno ancora, incespicando in una pietra sprofondata nel fango e squilibrato dal peso dello zaino finiva col viso nella mota, annaspava in questa con le braccia a trovare il fondo solido, si rialzava, grottesca maschera imprecante, si riassettava la soma e riprendeva l’andare, sospinto dagli altri... A questo punto non mi è possibile tenere in sospeso qualche informazione circa il luogo e le circostanze in cui prendeva corpo, in modo così minaccioso e sconvolgente, questa prima piaga che colpì, alla debita distanza di spazio e di tempo, come un tremendo strale divino, i giovani di Marsin, di Kras, di Strmica o di Tarpeč, insomma di tutta la Benecia, insieme a migliaia di italiani incastrati in questa tragica massa di fango. E solo allora riaffiorò alla coscienza di qualche anziano, come il nunac Lukežov, la notte del cielo in fiamme del trentotto e il suo terribile presagio. Altri se ne ricorderanno poi, quando la provvidenza imperscrutabile avrà dato fondo a tutte le piaghe che il genere umano si è ampiamente meritato. *** L’esercito era stato predisposto per il suo fulmineo Blitzkrieg in Grecia sotto l’alto comando del Duce. Era la guerra lampo italiana che doveva stupire il mondo intero, e lo stesso Hitler. I generali dello stato maggiore nicchiavano, ma Mussolini esigeva che si forzassero i tempi per mettere Hitler di fronte al fatto compiuto. Il maresciallo Pietro Badoglio, capo di stato maggiore dell’esercito, non la vedeva così facile, mugugnava e chiedeva tempo, ma non osava opporsi troppo apertamente ai piani del duce. Mussolini picchiava sodo: doveva mostrare a Hitler che l’Italia era in grado di svolgere una iniziativa autonoma, la cosidetta guerra parallela. E nello stesso tempo di ripagarlo della sua stessa moneta, in quanto l’alleato aveva occupato i pozzi di petrolio in Romania senza nemmeno avvertirlo. L’attacco deve scattare il 28 ottobre 1940, anniversario della marcia su Roma: scatterà dall’Albania, con otto divisioni. Due divisioni, la Parma e la Piemonte, poi rinforzate dalla Venezia e dalla Arezzo, si attestano nella conca di Korca in posizione di attesa. A sud tre divisioni, la Ferrara, la Centauro e la Siena, marciano parallela-mente al litorale jonico in direzione di Arta e loànina (Jànina o Giànnina), capoluogo dell’Epiro. Il centro è assegnato alla terza divisione alpina Julia, con l’ottavo e il nono reggimento alpini e il terzo artiglieria da montagna. La Julia punta, attraverso i valichi montani del Pindo, a raggiungere Metsovo, a nord-ovest di Ioanina. Il sergente maggiore Giorgio Venuti è in forza nel nono reggimento alpini, come sottufficiale addetto ai rifornimenti, (segue) M.P. Gradita visita alla scuola bilingue Con Abram un “salto” in Guinea Un giorno diverso con una gradita visita alla scuola bilingue di S. Pietro. Ecco come la descrivono 3 alunni della prima. Mercoledì, 26 aprile, ci ha fatto visita Abram. A-bram viene dalla Guinea ed ha la pelle nera. Adesso vive a Stregna. Ha detto che fa tanto caldo in Guinea. Nelle savane ora ci sono poche tigri, pochi leoni, pochi leopardi perchè li hanno uccisi gli allevatori. Gli abitanti usano vestiti leggeri anche quando c’è la stagione delle piog-gie. Le case, in Guinea, hanno il tetto di bambù e i muri di paglia. Le scuole hanno più di cento bambini. A me piacerebbe visitare la Guinea. Arabella Crisetig La settimana scorsa è venuto un ragazzo che si chiama Abram e viene dalla Guinea. Ci ha rac- contato tante cose curiose. Ha detto che nel suo paese ci sono tanti animali particolari, per esempio le giraffe, i leoni, le zebre e anche gli elefanti ed i pa-pagalli. Fa molto caldo e c’è la stagione delle piogge. Noi gli abbiamo fatto tante domande e lui ha risposto volentieri a tutte. Cecilia Blasutig La settimana scorsa è venuto a trovarci un ragazzo che si chiama A-bram; proviene dalla Guinea, ha 30 anni circa ed ha 4 sorelle e... 6 fratelli! Gli abbiamo fatto tante domande, lui ha risposto volentieri. Le case sono d’argilla e di bambù. Abram ci ha detto che in Guinea ci sono tanti animali come: le leonesse, le tigri, i coccodrilli... Io gli ho fatto un regalo per ringraziarlo, un bel disegno, e lui si è commosso. Cora Miorelli Iz poročil 3 4. razreda jasna slika Evrošole Letos v Trstu, v Gorici in pri nas v Benečiji smo tretjič praznovali Evrošo-lo. Evrošola je srečanje med manjšinami, ki prihajajo iz cele Evrope. Sodelovalo je štirinajst manjšin: Baski, Katalonci, Bretonci, Valižani, Škoti, Irci, Frizijci, Nemci, Danci, Lužiški Serbi, Slovenci, Ladinci. Letos Evrošola je bila 19. 20. 21. 22. aprila. Devetnajstega aprila so Bretonci prišli v Speter in mi smo jih sprejeli po družinah za tri dni. Bilo jih je 31 in vsaka družina je povabila dva al tri otroke. Dvajsetega aprila so vse skupine manjšin šle v Trst. Najprej smo šli v Rižarno, kjer smo se spomnili na žrtve nacizma in fašizma. Potem smo vsi skupaj šli na trg, kjer so predstavili vse manjšine. Enaindvajsetega aprila smo se vsi zbrali v Zgoniku, kjer smo praznovali in smo sodelovali pri športnih igrah. Potem smo šli v Čedad, da bi si Bretonci ogledali mesto in nakupili stvari. Dvaindvajsetega aprila je bil zadnji dan ko so Bretonci bili z nami. Torej smo šli v Postojno, da bi spogledali Postojnsko jamo. Potem smo šli v Gorico, kjer se je vsaka skupina še enkrat predstavila. Plesali smo prej v vrsti in potem v krogu. Tako smo se vrnili domov. Bretonci so bili zelo živahni otroci. Plesali so in peli cel dan in kjerkoli. Mi smo skušali govoriti z njim po angleško ali z gibi rok. Bili so prijazni saj so nam dali tudi spominčke. Zame Evrošola je srečanje med manjšinami. Bila je lepa izkušnja, ker smo imeli stike z drugimi otroci, ki se trudijo kot mi. Marzia Zantovino *** Mi, uCenci dvojezične osnovne šole v Spetru smo se udeležili 20., 21., 22. in nekateri tudi 23. aprila slovenske Evrošole. Ta Evrošola je sreCanje manjšin Evropske zveze. Evrošola je prviC bila v Bretoniji, sedaj pa je tu in mi smo sprejeli Bretonce... V Četrtek... po kosilu smo šli v Trst v Rižarno. Dali so nam rdeC nagelj, ki smo ga vrgli na prostor v Rižarni, kjer je bila krematorska peC. Potem smo šli na trg, kjer je vsaka skupina nekaj zapela. Dali so nam balonček, ki smo ga spustili v zrak... V petek smo šli v Zgonik na športne te ne. Nagrade so bile za vse enake. Zvečer pa smo bili v šoli skupaj z Bretonci. Naučili so nas bretonske plese. V soboto 22. aprila pa smo šli v Postojnsko jamo... V nedeljo 23. aprila zjutraj smo se zbrali v Devinu, kjer smo napisali na trakec sporočilo prijatelju. Te trake so jih zamešali in so jih dali nekaj vsaki manjšini. Evrošola je zelo pomembna, ker lahko poznaš otroke druge kulture. Peter Crisetig *** Letos praznujemo petdesetletnico slovenskih šol v Italiji in tako slovenske šole iz Trsta, Gorice in Benečije so se odločile, da bo tu Evrošola. Evrošola je sreCanje manjšin Evropske zveze. Te manjšine so... prišle tle v naše kraje, da bi nam pokazale svoje pesmi, plese, navade in običaje... K nam so prišli Bretonci. Prišli so iz Bretanije, ki je severna dežela v Franciji. ...V petek 21. aprila smo šli v Zgonik za športne tekme, ki so bile zabavne in lepe. Igrali smo se nogomet, tek v vreCah, ping-pong in druge igre, ki so bile Čudne...V soboto 22. aprila smo šli zelo zgodaj v Postojno, da bi si ogledali Postojnsko jamo. Bila mi je zelo všeč, ker so stalaktiti in stalagmiti zelo veliki. Bil je zabaven tudi vlakec. Na koncu smo videli tudi človeško ribico, ki je riba, ki živi v vodi in je podobna zelo majhni kaCi. Človeška riba je roza barve. Videli smo tudi eno od teh ribic, ki je stala kot ljudje na nogah...Zame Evrošola je velik praznik med vsemi manjšinami cele Evrope, ki mora še nadaljevati. Simone Gariup VALNATISONE 0 UDINESE 5 VALNATISONE: Andrea Spe-cogna (Venica, S. Predan), Co-staperaria, Rossi, Dorli (Selen-scig), Trusgnach, Zogani, M-linz (David Specogna), Sicco, Secli (Pinatti), Mottes, Campanella (Golop). UDINESE: Battistini (Marron), Helveg (Comuzzi), Kosminski, Rossitto (Ametrano), Calori (Bertotto), Ripa (Pierini), Marino, Desideri (Compagnoni, Pizzi, Scarchilli, Poggi (Ban-chelli). In alto il saluto tra i due capitani Secli e Calori ad inizio partita. A fianco Kozminski tra Selenscig e Mottes Valnatisone gagliarda Ha impegnato /’ Udinese in un confronto amichevole svoltosi giovedì a S. Pietro S. Pietro al Natisone 18 maggio -E’ stata un buona gara di allenamento quella dell’Udinese con la squadra locale, sul terreno del comunale in buone condizioni nonostante le piogge abbondanti cadute nelle ore precedenti. I bianconeri di Galeone hanno trovato un ambiente ospitale ideale, dopo l’improvvisa rinuncia a disputare la gara in quel di Trieste, grazie ai salti mortali dei dirigenti della Valnatisone e dell’Udinese club sanpietrino. L’Udinese ha trovato ad impegnarla una sorprendente Valna- tisone che ha cercato di giocare con gagliardia e correttamente, trovando qualche difficoltà, come era nelle previsioni, nel reparto avanzato. Da segnalare le ottime prove dei giovani: Federico Golop, David Specogna, Massimiliano Campanella, Stefano Rossi, Luca Mottes, Michele Selenscig schierati da Castagnaviz che, assieme ai più attempati compagni, hanno ben figurato. Il validissimo portiere locale, Andrea Specogna, nel primo tempo ha fatto miracoli per contenere il passi- vo su livelli accettabili, due volte è capitolato sulle conclusioni imparabili di Marino e Scarchilli. Due volte ha dovuto piegare la schiena per raccogliere il pallone in fondo alla sua rete Claudio Venica a causa delle prodezze di Marino e Pizzi. E’ andata meglio al giovane Stefano Predan che è stato superato solo dalla conclusione di Banchelli. Si è concluso così un pomeriggio di sport con i giocatori bianconeri ben lieti di soddisfare le numerose richieste di autografi. (pc) 7. edizione del Trofeo Marchig Un invito a Pechinie Domenica si svolgerà a Pechinie inferiore (Savogna), la settima edizione della Corsa in Montagna a Staffetta 2. Trofeo “Marchig Stefano”. La manifestazione è organizzata dalla Polisportiva Monte Matajur di Savogna del presidente Marino Jussig, con il Gruppo locale Vigili volontari antincendio e con la collaborazione del Comune di Savogna, della Comunità Montana Valli del Natisone e della Provincia di Udine. Per un’intera giornata la piccola frazione del comune di Savogna sarà invasa dagli atleti che, di anno in anno più numerosi, partecipano a questa gara sempre più sentita anche per l’ospitalità che le famiglie dimostrano ai concorrenti ed al loro seguito. La prima frazione prenderà il via alle ore 10. Alle o-re 12 verrà offerta la pastasciutta ai presenti, alle ore 13.30 seguiranno le premiazioni con un montepremi interessante. Non è detto che gli sconfitti, come è successo nelle passate edizioni, non si rifacciano giocando a “mora”. Resiste ancora il tempo record della rappresentativa maschile della Slovenia raggiunto nel 1991. Nella categoria femminile, dopo la vittoria delle ragazze di Kobarid, c’è stato l’incontrastato dominio dell’O. Piccinato. Savogna partenza frenata PASIANESE 1 SAVOGNESE 1 Savognese: Predan, Drecogna, Floreancig (Stacola), Caucig, Chiacig, Oviszach, Trinco (Stulin), Cernot-ta, Rot, Terlicher, Po-dorieszach (Sturam). Positiva trasferta della Savognese a Pasiano di Pordenone dove i giallo-blù sono riusciti ad ottenere un risultato di parità. I padroni di casa sono partiti a spron battuto sbloccando il risultato a due minuti dalla fine del primo tempo con Vidal. La risposta dei valligiani è stata immediata: al 2’ Chiacig, dopo aver saltato tre difensori, ha messo il pallone alle spalle del portiere Ferrin. Domenica 28 maggio alle ore 17 la Savognese ospiterà il Maniagolibero con l’obbligo di un successo se vuole continuare nel lungo cammino degli spareggi, avendo il Martignacco vinto la gara di domenica con i collinari. Tutti in sella da Torrea Presentato giovedì 18 maggio nella sala consigliare di S. Pietro al Natisone il 2. Gran premio Comunità Montana Valli del Natisone di Mountain bike, previsto in cinque prove. La prima della serie “Top class” si è ________ disputata domenica 21 a Torreano di Cividale. Nei Senior ha trionfato Luca Guatte-ri, mentre negli Junior si è imposto il torreanese Cesare Fio-reani. Al ge-monese Tiziano Soravito la vittoria nei Veterani; nella categoria Donne ha tagliato per prima il traguardo Orietta Bucovaz. La società Torreanese Val Chiaro ha messo in cantiere la seconda prova “Top class” per il 18 giugno. Organizzata dal Veloclub Cividale Valnatisone, in collaborazione con il Comitato per Azzida, domenica 2 luglio ad Azzida si correrà la Laura Bellida in azione “gran fondo”. Mentre il 30 luglio è programmata la prova del Campionato Regionale a “Cronometro individuale”. Il Gran Premio si concluderà con la spettacolare specialità di “discesa” a Torrea-_______________ no. Sarà stilata la classifica a punteggio dopo ogni prova, delle categorie Senior, Junior, Veterani e Donne. Al termine della manifestazione saranno sommati i punteggi realizzati nelle cinque prove per designare i vincitori. Per quanto riguarda la discesa, ottimi i risultati per Laura Bellida che difende i colori della DBS Bassano. La giovane ciclista di Pon-teacco ha ottenuto il quinto posto alla gara internazionale di Ventimiglia ed il ventesimo nella prova mondiale di Nizza domenica scorsa. 1 Giovanissimi dell’Audace si giocano i titoli provinciali Weekend di finali Stassera a Flaibano e domenica a Sedegliano i big match Srečanja za napredovanje Nogometna, košarkarska in odbojkarska prvenstva so se zaključila. To ne velja za košarkarje Jadrana, ki se borijo za prestop v B-2 ligo, ter za nogometaše Sovodenj, ki bodo proti ekipi Zaule igrali za napredovanje v promocijsko ligo. Prvo odločilno srečanje so jadranovci odigrali že vCeraj zveCer proti Servolani (zaradi večernega srečanja, izid nam ni znan). Predvidevanja so vsa v korist Jadrana, kateremu se ponuja nova priložnost, da bi ponovno igral v drugi državni ligi. Tekma med Sovo-dnjami in Zaulejem pa bo odločala, kdo bo direktno napredoval v promocijsko ligo. Poraženec pa bo odigral dodatni tekmi s tretjeuvršče-nimi postavami iz drugih skupin 1. amaterske lige za eno mesto, ki zagotavlja napredovanje, (r.p.) AUDACE - CASSACCO 2-1 I Giovanissimi dell’Audace hanno acquisito il diritto a disputare la finale provinciale per società “pure” regolando il Cassacco. Dopo soli 5’ ha sbloccato il risultato Federico Clavora che ha sfruttato a dovere un calcio d’angolo battuto da Simaz. Il difensore si è ripetuto alcuni minuti più tardi, ma il pallone stavolta ha colpito in pieno la traversa. Riprendendo il pallone sfuggito di mano al portiere ospite, al 20’ Gianluca Peddis raddoppiava. Un palo di Massera ed lina traversa centrata dagli o-spiti chiudevano il primo tempo. Non si registravano emozioni nel secondo, nel quale i biancazzurri hanno dato spazio ai giovani della panchina. A cinque minuti dal termine il Cassacco accorciava le distanze mettendo così in discussione il risultato che non cambiava. Stassera alle ore 19 a Flaibano l’Audace affronterà il Biauzzo per la finalissima delle società “pure”. Domenica a Sedegliano ci sarà la gara decisiva per il titolo provinciale FIGC. BAR 1/ CRISNMO SAVOGNA Trusgnach - Esordienti Realok REAL PULFERO 2 SAN DANIELE 0 Dopo aver vinto la gara di andata, il Reai si è ripetuto sabato sconfiggendo il S. Daniele con due gol di Carlo Liberale. Stanno intanto migliorando le condizioni di Fabrizio Vogrig infortunatosi la settimana scorsa proprio a S. Daniele. Sabato prossimo 27 maggio alle ore 16 il Reai Pulfero a Maiano giocherà la finalissima del torneo amatoriale Friuli collinare. 1. Torneo di Manzano: la terza poltrona all’Audace Union ’91 seconda, Audace terza, Manzanese prima: questo il verdetto del 1. Torneo di Manzano per Pulcini ed Esordienti. I primi sono stati sconfitti per 2-1 dalla Manzanese, mentre i secondi hanno affrontato il Percolo. Peccato che a sancire il risultato sfavorevole ai ragazzi allenati da Ivano Martinig siano state alcune decisioni della tema arbitrale femminile. Passano in vantaggio solo dopo 20 secondi gli udinesi che poi subiscono per tutta la gara gli attacchi au-dacini. Un rigore rilevato non viene concesso, forse per paura dall’arbitro che così sbaglia due volte! Alla gara hanno assistito 400 entusiaste persone, (p.c.) četrtek, 25. maja 1995 PODBONESEC Podvaršč - Zamier Je paršla Arianna V nediejo 7. maja se je rodila Arianna, liepa čičica, ki je parnesla puno veseja mami an tatu, nonam an vsi žlahti an parjateljam. Tata je Marco Qualizza -Benjaminu iz Zamierja, mama je pa Natascia. Natascia je kupe z nje družino živiela puno puno liet tam v Avstraliji. Kar je paršla živet tle, je zapoznala Marca, sta se zaljubila an seda se jim je parložla še Arianna. Cičici želmo vse narbuoj-še na telim svietu, Marcu an Natasci, ki sta se poročila malo cajta od tega želmo srečno življenje. Carnivarh Smari parlietnega moža Na svojim duomu nas je za venčno zapustu Leonardo Cencig, učaku je lepo starost, 89 liet. Njega pogreb je bi u v domačem britofe v Čarnim-varhu v saboto 20. maja zjutra. Na telim svietu zapušča hči, zeta, navuode, pra-navuode Marca an Davida an vso drugo žlahto. SVET LENART Gorenja Miersa - Čedad Noviči V nediejo 14. maja, v cierkvici v Grupignane, sta se oženila Lorenzo Osgnach iz Gorenje Mierse an Marzia Riccardi iz Čedada. Okuole mladega para se je zbralo zaries puno Zlahte an parjatelju za se kupe veselit an jim želiet takuo vse narbuojše v življenju, ki ga imajo pred sabo. Vse narbuojše jim želmo tudi mi. SPETER Kravar - Sriednje Se je rodili Giovanni Anna, pet liet an pu, an Valentina, dvie liet an pu, oznanjata veselo novico, de imajo tudi adnega bratraca! Puobič se je rodiu v torak 16. maja an so mu dal ime Giovanni. Srečna mama je Mariangela Tedoldi - Drejutova iz Sriednjega, srečan tata pa Paolo Qualizza - Vizontu iz Kravarja. Družina živi v Spietre. Puobčju, pru takuo sestricam, želmo puno liepih reči v življenju, ki ga imajo pred sabo. Sarženta Smari v vasi V videmskem Spitale nas je za venčno zapustu naš vasnjan Remo Tomasetig, i-meu je 83 liet Zapustu je ženo, hči Vilmo, zeta Danielna, navuode Ilario an Pietra an vso drugo žlahto an parjatelje. Njega pogreb je biu v Spietre v četartak 18. maja popudan. SREDNJE Podsriednje Zapustu nas je Perin Petrinu Parjelo ga je slavo, pejal so ga v špitau pa nie nič pomagalo, nomalo cajta potlè je umaru. Pietro Osgnach -Perin Petrinu (al pa gor na Drazeh tih) nas je za venčno zapustu. Parvega luja bi biu dopunu 90 liet. ’No lieto an pu od tega nas je bla za venčno zapustila njega Zena Iginia, tudi ona je bla učakala vesoko starost, an miesac an pu pri-et je bla dopunla devetdest liet življenja. Malo cajta priet, ko jih je smart arzspartila, Iginia an Perin sta imiela veselo parložnost praznovat 60 liet skupnega življenja. Z njega smartjo je Perin zapustu na telim sviete hči Giacomino, ki živi v Ipplis, zeta, sina Giovannina, ki je živeu tam v Genovi dokjer ni šu v penzion, an seda se je vamu z družino v Podsriednje, neviesto, navuode an vso drugo žlahto. Pogreb nunca Petrinovega je biu v torak 16. dol v Podutani. Naj v mieru počiva. Podsriednje - Amerika Žalostna novica Tam v Ameriki, kamar je biu šu zavojo diela, je umaru Giovanni Qualizza. Biu je še mlad mož, sa’ je biu k-laše 1942. Umaru je na naglim an v žalost je pustu ženo, dva si-nuova, brata Egidia, ki živi tam v Torine an vso drugo žlahto doma an po sviete. Giovanni je imeu njega ko-ranine tle, sa’ njega mama je bla Maria Tomasetig - Si-učjova iz Podsriednjega, njega tata pa Giuseppe Qualizza iz Sriednjega. Ku puno drugih naših ju-di, tudi ona dva sta bla šla po sviete zavojo diela. Zivi-ela sta v Torine, tam sta u-marla an tam počivata oba-dva venčni pokoj. Čemur: so podarli SPETER Cieste asfaltane Lansko lieto je konsor-cijo za uzdarževanje ciest v dolini Arbeča, Kozce an Aborne začeu asfaltat cie-sto, ki peje iz Muosta v Ažlo. Te drugi tiedan pa so se predstavniki telega kon-sorcija srečali v Vidme, kjer so se poguoril an dieli dakordo, de asfaltajo tudi pot, ki iz križišča za iti v Ažlo peje do Skrutovega. Asfaltai bojo tudi part tiste cieste, ki peje pruot Sauo- Studio immobiliare BRAI DOTTI Una soluzione in più per vendere o comperare casa Informazioni senza impegno Via De Rubets 19, Cividale - Tel. 731233 novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Malajur a.r.l. Cedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste m Včlanjen v USPl/Associato all’USPl Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 40.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - D1STRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.— SIT Posamezni izvod 40.—SIT Žiro račun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% dnji an na Livek. Asfaltat tele cieste je zlo potriebno, ker potlè, ki so odparli blok v Polavi, parhaja tle tode nimar vič turistu. SVET LENART Čemur So podarli cementarno Italcementi je podarla cementarno na Cemurju. Dieluci, ki so dielal puno liet v tisti fabriki, so parje-li za lopate an krampe an poderjali tisto fabriko, ki jim je dajala dielo lieta an lieta. Nekateri so stali ta par kraju, jim nie šlo dielo od rok, gledali so s suzmi kakuo se poderja fabrika an v tistim prahu so videli kar jih čaka, dižokupacjon. Kamjoni an vozuovi so šli po dugih kolonah pruot Čedadu, kamar so vozili opeko an drugi material, ki je še za nuc, dok’ nieso podarli cementarno do tli. Naši ljudje so obupani. Kaj bo seda z njimi? Kaj-šnih 70 dielucu je imielo zadnje cajte v teli cementarni dielo an zaslužek, 70 družin je imielo vsakdanji kruh. Nekaj telih dielucu so že odločili, de bojo šli v Nemčijo dielat, drugi pa po drugih daržavah, sevie-da, če jih bojo tiel. Novice za vse “Banca Cattolica del Veneto”, ki je imiela do sada svoj sedež, svoje pre-store v Gorenji Miersi v oštariji Jakulin se je preselila v nov lokal, ki ga je posodu Alfonso Paravan, le tle v vasi. Tudi mlekarinca v Gorenji Miersi se bo preča preložla v nove lokale, ki sojih zazidal lansko lieto. SREDNJE Bomo imiel puoSto Kamunske oblasti se v tele zadnje čase zlo trudijo, da bi se postavu tle v Sriednjem puoštni uficih an kar kaže pari, de kmalu ta prošnja bo uslišana. Provincialna direkcija puošte an telegrafa je že poviedala, de je za tuo, čakajo samuo še odgovor od minsterstva za puošto dol v Rime. Ljudje iz Sriednjega že dost cajta čakajo tel uficih. Iti iz vaseh telega kamuna do svetega Lienarta, kjer je seda puošta, je zadost deleč, okuole dest kilometru an je zlo narodno hodit davje dol za vsako pismo posebno če pomislimo, de je puno domačih judi po sviete, ki pišejo an pošiljajo svoj zaslužek damu po puošti. PODBONESEC Ciesta Kal - Carnivarh Zviedeli smo, de pride lietos do konca ciesta, ki bo vezala Carnivarh z Na-diško dolino skuoze Kal. To ciesto so začeli dielat že lansko lieto, a jo nieso mogli dokončat, ker je zmanjku denar. Lietos pa pari, de bo, takuo tudi ljudje iz Carne-gavarha bojo mogli voziti po ciesti an ne nositi na harbatu po starmih stazah vse blaguo od doline do vasi an naspruotno. (Matajur, 1. 2.1956) DREKA Nam spejejo vodo? 2e vičkrat smo pisali kajšne težave imajo nekatere vasi dreškega kamuna, ker so brez vodovoda. Izvir Koderjana, od koder bi se lahko napejalo vodo, leži na jugoslovanski strani an zatuo, čeglih kamun je biu parpravjen uzdaržat stroške za napeljavo vode, tega nieso mogli nardit. Za rešit tel problem, ki je velik za vse Drejčane, ki nimajo še vode je dre-ški Zupan informu zunanje--ministrstvo de se bo interesu par jugoslovanskih oblasteh. (Matajur, 1. 3.1956) “LA MARMI Dl NEVIO SPECOGNA LAPIDI E MONUMENTI S. Pietro al Natisone Zona industriale 45 tel. 0432-727073 Informacije za vse GUARDIA MEDICA Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zviCer do 8.' zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na Številko 727282. Za Čedajski okraj v Cedad na Številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. AMBULATORIO DI IGIENE Certificazione patenti - Libretti sanitari - Sana e robusta costituzione - Vaccinazioni Cedad (ex Inam) vsaki dan od 8.00 do 9.30 CONSULTORIO FAMILIARE SPETER Ass. Sociale: dr. LIZZERÒ od pandiejka do petka od 8.00 do 10.00 Pediatria v pandiejak od 9.30 do 12.00 v petak od 9.30 do 12.30 Ginecologo: dr. SCAVAZZA v torak ob 11.00 z apuntamen-tam, na kor pa impenjative Za apuntamente an informacije telefonat na 727282 (urnih urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). KADA VOZI LITORINA Iz Čedada v Videm: ob 5.55,6.45,7.25,8.10,8.55, 10.00, 10.55, 11.50, 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, 15.50, 16.45, 17.35, 18.15, 19.10,20.10. Iz Vidma v Čedad: ob 6.20, 7.05, 7.45, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.10, 12.50, 13.30, 14.10, 14.50, 16.25, 17.15, 17.55, 18.40, 19.40,22.40. NUJNE TELEFONSKE ŠTEVILKE Bolnica - Ospedale Cedad... ....7081 Bolnica - Ospedale Videm.. 5521 Policija - Prva pomoč 113 Komisariat Cedad ....731142-731429 112 Uffficio del lavoro .731451 INPS Cedad .700961 URES-INAC .730153 ENEL Cedad 700961-700995 ACI 116 AC1 Cedad .731987 Avtobusna postaja Rosina .731046 Aeroporto Ronke Letališče 0481 -773224/773225 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica .732444 DvojezCni center Speter .727490 K.D. IvanTrinko .731386 Zveza slov. izseljencev 732231 OBČINE - COMUNI Dreka.........................721021 Grmek.........................725006 Srednje.......................724094 Sv. Lenart..........1.........723028 Speter........................727272 Sovodnje......................714007 Podbonesec ..................726017 Tavorjana.....................712028 Prapotno ...................713003 Tipana........................788020 Bardo.........................787032 Rezija..................0433-53001/2 Gorska skupnost-Speter 727281 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 29. MAJA DO 4. JUNUA Spietar tel. 727023 - Como di Rosazzo tel. 759057 OD 27. MAJA DO 2. JUNUA Cedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in pra/nikah so odparte samuo zjutra, za ostali cas in za ponoe se more klicat samuo, Ce riccia ima napisano »urgente«. D/"*I|#D BANCA DI CREDITO DI TRIESTE DvJKD TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALE DI CIVIDALE - FILIALA CEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 - Telef. (0432) 730314 - 730388 Fax (0432) 730352 CAMBI-MENJALNICA : martedì-torek 23.05.95 valuta kodeks nakupi prodaja Slovenski tolar SLT 13,50 14,50 Ameriški dolar USD 1650,00 1718,00 Nemška marka DEM 1147,00 1196,00 Francoski frank FRF 323,00 336,00 Holandski florint NLG 1024,00 1066,00 Belgijski frank BEF 55,8 58,00 Funt šterling GBP 2598,00 2704,00 Kanadski dolar CAD 1208,00 1258,00 Japonski jen JPY 18,9 19,60 Švicarski frank CHF 1377,00 1433,00 Avstrijski šiling ATS 163,10 169,70 Španska peseta ESP 13,10 13,60 Avstralski dolar AUD 1187,00 1235,00 Jugoslovanski dinar YUD — — Hrvaška kuna HR kuna 300,00 320,00 PENSIONE E RISPARMIO E’ un programma di investimento che Le permette di poter contare su: - una pensione integrativa vitalizia che continua a rivalutarsi anno dopo anno, oppure su - un capitale consistente che si forma dopo 5,10 o 15 anni di versamenti. Si informi presso la Banca di Credito di Trieste, Filiale di Cividale in via Carlo Alberto, 17.