Leto VIII. V Celjn, dne 14. avgusta 1913. St. 83. Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljat ve, (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: „Naroilni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3. „Narodni List" stane za celo leto 4 K. za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 v. Naročnina se plačuje vnaprej. Posamezna številka stane 10 vinarjev. Mir na Balkanu sklenjen. V Celju, 12. avgusta. V nedeljo dopoldne je bil v Bukarešti na slovesen način podpisan mir med Bolgarijo, Črno Goro, Grško in Srbijo. V trenutku, ko je bila mirovna pogodba podpisana, so zagrmeli na bu-kareštanskih utrdbah topovi v znak, da je mir nepreklicno sklenjen. Zvonovi so zazvoneli in godbe so zaigrale po slavnostno okrašenem mestu. In vesela novica o sklenjenem miru je hitela po celem svetu! Konec je krvavega klanja in prelivanja krvi na Balkanu, konec požiganja mest in mirnih vaških selišč, na stotisoče rodbin bo dobilo svoje očete in sinove po enoletni odsotnosti nazaj. Veselimo se gorko i mi Slovenci, da je konec strašne, bratomorne vojne na Balkanu. Veselimo se že s čisto človeškega stališča, saj prinaša vojska neizrekljivo gorje v deželo, katera mora za svoja prava poseči po orožju! Veselimo pa se tudi radi tega, da je ostala zmagonosna armada najbližjega nam jugoslovanskega roda srbskega napram spletkarijam, v katere so ošabni vladarji in nezmožni državniki zapletli bratski narod bolgarski. Ves svet občuduje velikodušnost, hrabrost in plemenitost srbskega naroda, ki ni obupal v vojni, ni se pa prevzel tudi v sreči! Zgubil ni niti v prvi, niti v drugi, ali kakor smo jo na zvali mi vsled delitve prve, tretji balkanski vojski ne ene bitke, vojskoval se je zasledovan, zasmehovan in teptan. In Bog je ovenčal njegovo orožje z zmago, dodelil mu je za velike muke veliko plačilo. Po sklepu miru je še isti dan brzojavil predsednik srbske skuštine (državnega zbora) Andrija Nikolič ministerskemu predsedniku Pašiču v Dukarešto: „Današnji sveti dan bo ostal Srbstvu v spominu kot dan božjega plačila za velik trud srbskega naroda, ki korak za korakom dviga svojo svobodno državo.." Trezno nastopanje Srbov pri sklepanju mirovne pogodbe zasluži odkrito priznanje vseh Jugoslovanov; niso izrabili proti Bolgarom vseh svojih vojnih uspehov, vzeli so si v Macedoniji le to, kar so si v hudi vojni osvojili od Turkov. Jadni narod bolgarski! Koliko je trpel v prvi vojni proti Turkom, na kako ponosno višino se je povspel s svojo vstrajnostjo in hrabrostjo in kako globoko je padel po krivdi svojih voditeljev! Hude rane mu je zadal bukareštanski mir, veliko zemlje so mu vzeli osobito zahrbtni Ru-muni in zviti Grki. Ali opomogel si bode in ko se zopet okrepi, naj pomisli, kako strašna kazen zadene onega, ki vzdigne roko na brata in kak venec zmage lahko doseže bratska sloga! Po celi Evropi pa gre le en glas: Grki so se zvito okoristili s krvavimi zmagami Srbov. General Ivanov s svojo vojsko se je moral umikati proti severu, če ni hotel, da ga Srbi popolnoma odrežejo od domovine, če je hotel priti na pomoč svojemu kralju. Bitke, ki so se bile na'tem umikanju, so bile krvave in strašne, toda ko je general Ivanov dospel v bližino druge bolgarske vojske, ko se mu ni bilo več treba bati, da mn odrežejo Srbi povratek, je začela presti Grkom huda. Grki so dosegli mnogo, mnogo več, kakor jim gre po uspehu orožja, a Grki še niso zadovoljni, še bi hoteli več in vedno več. Naj se čuvajo, da jih za pohlepnost ne zadene usoda, ki je zadela Bolgare! V bukareštanski mirovni pogodbi so se določile nove meje balkanskih držav, se je sklenilo razoroženje, določila izmenjava jetnikov. Kako močne bodo v bodoče posamezne balkanske države, kažejo sledeče številke: 1. Romunija bo merila 138.000 km2 (doslej 131.000 km2) in bo štela 6,260.000 prebivalcev (doslej 6 miljonov); 2. Bolgarija bo merila 129.000 km2 (doslej 96.000 km2) in bo štela 4,600.000 prebivalcev (doslej 3,800.000); 3. Grška bo merila 110.000 km2 (doslej 65.000 km2) in bo štela 4,100.000 prebivalcev (preje 2,500.000); 4. Srbija bo merila 80.000 km2 (doslej 48.000 km2 in bo štela 3.600.000 prebivalcev (preje 2,500.000); Črna gora bo merila 16.000 km2 (preje 9000 km2) in bo štela 480.000 prebivalcev (preje 250.000). (Da si lahko napravijo naši bralci malo primero, navedemo površino in prebivalstvo Štajerske: Štajerska meri okroglo 22.400 km2 in šteje 1,441.604 prebivalce.) Srbija se bo torej povečala prilično za tako ozemlje, kakoršno bi tvorile skupaj Štajerska in Kranjska, Črna gora pa za nekaj večje ozemlje kakor je velika Sp. Štajerska. Prva in druga balkanska vojna ste pa zahtevali od vseh balkanskih narodov ogromne žrtve v krvi in denarju. Račani se, da so imeli Bolgari 140.000 mrtvih, Srbi 70.000 mrtvih, Grki 30.000 mrtvih in Črnogorci 9000 mrtvih. Ako računimo k temu še velikansko število pohabljencev, vidimo, da je zahtevala vojska do pol miljona človeških žrtev! K temu še pridejo veliki vojni stroški, ki znašajo za Bolgarijo 2'200, za Srbijo 1200, Grško 600 in Črno goro 20 miljonov kron. Pa to še ni vse! V vojno je morala iti v vseh teh državah skoraj tretjina prebivalstva. Zaostalo je delo pri kmetu in obrtniku, zgube na zaslužkih so velikanske! In koliko je škode na živini, vpregi, hišah in posestvih! Desetletja bo treba, da se bodo te skeleče gospodarske rane le malo zacelile! Ali trpele niso vsled te vojske balkanske države same, trpeli smo zraven tudi drugi Evropejci. Pariški bankirji so izračunali, da je izdala Rusija za vojne priprave 700, Avstrija 600 in Nemčija 700 miljonov kron. Nevoljo, ki jo je zakrivila vojna pripravljenost naše države vsepovsod, smo že vpisovali in čutimo jo na lastnih kožah. Ako pa pogledamo vse te ogromne številke, lahko vsi izprevidimo, čemu se čuti vsepovsod pomanjkanje gotovega denarja! Težav in homatij pa na Balkanu z buka-reštanjskim mirom najbrž še ne bo konec. Pred vsem se še ne ve, kaj bo z Odrinom. Turki se tolčejo na prsa, da ga ne dajo več iz rok in se pripravljajo zanj na novo vojno proti Bolgariji. Ali bode tej nesrečni deželi Evropa proti Turkom pomagala, je prav dvomljivo. Bolgari se zanašajo, da jim bodo evropejske velike države nagnale ne le Turka iz Odrina, ampak da jim bodo dale nazaj tudi pristanišče Kavalo blizu Soluna, ki je edino dobra luka ob Egejskem morju razun solunske. Pa zdi se, da slabo računajo, kajti razun Avstrije in napol še Rusije jim nikdo ne bi rad pomagal. Povrh tega grozi v Bolgariji sami revolucija proti carju Ferdinandu, katerega dolži narod, da je kriv njegove nesreče. Upajmo, da bodo imeli oni prav, ki pravijo, da bo ostalo pri ravnokar sklenjenem miru in novih bojev ne bode več. Upajmo pred vsem, da naš svetli cesar, čegar miroljubnost nas je že po zimi obvarovala vojske, ne bode dopustil, da bi se zlasti naša Oglasi se raCunijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: „Narodnl List" v Celju. država zapletla v kake boje na Balkanu. Naj s1 ti narodi sami odločujejo svojo usodo in naj ostane pri miru, kakor so si ga sami naredili v Bnkarešti. Tudi mi Avstrijci rabimo mir in zbranost, da si odp zmoremo od hudih posledic balkanske vojne v gospodarskem oziru in da se uredijo zamotane razmere v naši državi. Prvi kongres narodnih strokovnih organizacij v Ljubljani. Narodne strokovne organizacije prirede prvi svoj kongres v dneh 15., 16. in 17. velikega srpana letos. Namen tega kongresa je, da položimo slovenski javnosti račun o dosedanjem svojem delovanju, da položimo temelj še tem intenzivnejšemu delovanju, da sklenemo svoje vrste v tem trdnejšo in popolnejšo organizacijo. Pomnožiti nam je število članstva, raztegniti pa moramo delovanje svoje tudi na stroke, ki še pogrešajo organizacije tudi v našem smislu. Z utrditvijo gmotnega stališča, z zboljšanjem gospodarskega življenja naših delavnih poklicev, dajemo demokratskemu narodu slovenskemu novih temeljev. V stremljenju za so-cijalno pravičnost svojemu članstvu nudimo neprecenljivih koristi svojemu narodu, preverjeni smo, da z delom za svoj obstanek, za ojačenje gospodarskega stališča pospešujemo rast in veličino svojega naroda. Le v v s e h svojih slojih krepak narod ima pravico do samosvoje bodočnosti. Prav zategadelj stojimo v službi narodovi in pa tudi za to, ker smo prepričani, da v okvirju narodnostnem najlažje dosežemo neposredne svoje cilje. Prezreti tudi ni dejstva, da ob politični kon-stelaciji, ki se v njej nahaja narod slovenski, je gospodarsko in socijalno vprašanje njega delavskih poklicev prav dostikrat združeno z vprašanjem njihove narodnosti. Pripravljalni odbor za prireditev kongresa je določil kongresu ta le spored: I. Dne 15. velikega srpana ob 11. uri pred-poldne v mali dvorani Narodnega doma v Ljubljani otvoritev kongresa. Popoldne od 3.-7. ure ter v soboto 16. srpana od 9.-12. ure predpoldne, od 3.-7. ure popoldne poročila in razprava o predmetih. 1.) Položaj na Slovenskem: a) Delavstva in uslužbencev vseh strok; poroča g. dr. Josip Mandič iz Trsta; b) trgovina in industrija; poroča g. dr. Emil Brezigar iz Gorice; c) o splošnem položaju; poroča g. dr. Vladimir Ravnihar iz Ljubljane; soporočevalka gdč. Manica Komanova iz Ljubljane; f) glede mladinske organizacije; poroča g. Dragotin Širok iz Trsta. 2.) Socialno zakcnodajstvo: a) obrtni zakon, b) bolniška blagajna, c) zavarovalnice proti nezgodam, d) zavarovanje za brezposelnost in onemoglost; poroča g. dr. Tone Gosak iz Ptuja. 3.) Zadružništvo in samopomoč; poroča g. Miloš Stibler iz Celja. 4.) Naše naloge in cilji: a) v organizatoričnem smislu, b) program dela, c) taktika in sredstva; poroča g. Kamilo Černy iz Ljubljane. Sli: Sil: Eli: sita SI Is sil: 1 Zanimanje občinstva za Podpisani želi kupiti: ............... celih srečk a K 200 .............. četrtink srečk „ „ 50 .............. osmink srečk „ „ 25 in zahteva, da se mu iste svoječasno pošljejo. Ime in točen naslov: I, avstr. drž. razredno loterijo ........ je že sedaj ogromno in je pričakovati, da se ne bode moglo niti iz S daleka vsem ugoditi, zaradi tega priporočamo, da nam se že sedaj da naročilo ijj s tem, da nam se vpošlje priloženi izrezek 68 50-29 j Podružnsca ljubljanske I kreditne banke v Celju. =. I. avstr. razredne loterije NARODNI ••••••• ••••••% obrestuje hranilne vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dne vloge do dne vzdiga po Rentni davek plačuje sama. ; n. V nedeljo 17. vel. srpana predpoldne prihod vnanjih udeležencev. Vzprejem gostov na kolodvoru ob prihodu posebnega vlaka, ki ga prirede tržaški Slovenci, izprevod po mestu do Mestnega doma, kjer se ob 11. nri vrši manifestacijsko zborovanje; poroča kot glavni govornik g. dr. Josip Mandič iz Trsta. III. V nedeljo 17. vel. srpana se vrši na vrtu Narodnega doma velika ljudska veselica v korist „Družbi sv. Cirila in Metoda." Slovenci! Vabimo Vas na te prireditve! Nimajo na sebi bleska in sijaja! V znamenju resnega dela se vrše, v korist in prospeh naroda slovenskega! Pripravljeni odbor. PozoPp somišljeniki! Uredništvo „Nar. Lista" prosi, da se mu pošiljajo o društvenih prireditvah le kratka naznanila in poročila, da jih je moči takoj priobčiti. Upoštevajte, da je naval takih dopisov ravno sedaj velik, prostor, v« »Narodnem Listu" pa omejen!] Obenem prosi uredništvo, da se mu pošljejo taki dopisi gotovo v ponedeljek, najkasneje v torek, ker je v sredo opoldne že sklep za uvrstitev. Briežkc. Slovenci in dr. Hochenburger. Da Slovenci od justičnega ministra dr. Hochenburger-ja nimamo ničesar pričakovati, da je on naš velik sovražnik in da si Nemci ne morejo želeti boljšega zagovornika v ministerskem svetu, dokaže tudi ta slučaj: Lansko leto potegoval se je slovenski kandidat za notarsko mesto v slovenskem okraju na Koroškem. Za dotičnega prošnjika se je njegov sorodnik potegoval pri ministru samem. Pri tej priliki se je minister izrazil, da naj slovenski kandidati nikor ne mislijo, da bi on pustil Slovence na Koroško, da pa to ne velja (tako je milostno dostavil) glede Spodnje Štajerske. Torej veste Slovenci, kako minister spoštuje temeljni zakon, vsled katerega so vsa javna mesta pristopna vsem državljanom. On noče imenovati nobenega slovenskega kandidata za Koroško, ker je Slovenec in menda tudi na Spodnjem Štajerskem se Slovencem le posebna milost izkaže, ako postanejo notarji. Lahko si potem tudi mislimo, kako se drugače izvršuje jezikovna in narodna ravnopravnost, ker imajo vendar sodniki tako lep vzgled na ministru samem. Ne idimo v Ljubljano na »katoliški" shod! Dne 23. in 24. avgusta hočejo prirediti klerikalci v Ljubljani veliki dirindaj, ki so mu dali ime „Katoliški shod", ki pa je izrecno klerikalna strankarska prireditev. Kranjski klerikalci bi radi privabili tudi štajerske Slovence, da bi pomagali na novo osvežiti zatemnelo slavo njihovih političnih voditeljev dr. Šusteršiča in dr. Kreka ter da bi delali duhovniškim političnim hujskačem korajžo za deželnozborske volitve, ki se vrše drugo leto na Kranjskem. Merodajni zastopniki ljubljanskega meščanstva in kranjskih narodno čutečih Slovencev so se odločno izrekli proti obisku te dr. Šusteršičeve politične prireditve in izjavili, da bo ljubljansko prebivalstvo obiskovalce „Katoliškega shoda" preziralo. Štajerski Slovenci imamo gotovo več in važnejšega dela ko delati kranjskim klerikalcem štafažo pri shodu, s katerim hočejo le izzivati kranjske narodnjake in „nepokorno" jim ljubljansko meščanstvo. Cemu bi se Ljubljančanom ob tej priliki vsiljevali? Sli bodemo takrat v belo našo Ljubljano, ko nas bode povabila kot svoje mile in dobro došle goste! Grozna toča na Goriškem. Iz Gorice poročajo: V nedeljo zvečer je razsajala v tukajšnji okolici strahovita nevihta s točo. Toča je padala tako silno in gosto, da je pokrila vso pokrajino z debelo ledeno plastjo, tako kakor bi ležal sneg. Uničena je vsa letina. Skoda je ogromna. Točo so pa imeli isti dan tudi okoli Trsta in v Istri. Vinogradi so seveda hudo prizadeti. Kolera v Kotoru. Preko Trsta se poroča, da sta se doslej pojavila v Kotorn dva slučaja kolere. Jedna oseba je umrla. Oblasti so ukrenile vse potrebne odredbe, da se bolezen ne razširi. Vedno več vojakov! Z Dunaja in Budimpešte prihaja soglasna vest, da hoče vojna uprava znova predlagati zvišanje števila rekrutov, in sicer za 40.000 mož. S tem bi se stoječa vojska pomnožila z lanskim zvišanjem rekrutnega števila za okroglo 100.000 mož. To pomenja ob enem za državo nov izdatek v znesku 100 miljonov kron letno in ker ne bo tega velikega stroška mogoče pokriti z rednimi dohodki, se bode zahtevalo nove davke. Vojna uprava hoče povečati konjeniške, pijonirske in brzojavne oddelke, oddelke s strojnimi puškami in pa topništvo. V obmejnih krajih se bodo povečale stotnije. Vočigled velikim novim stroškom ne navdaja prebivalstva nobeno veselje nad tem zvišanjem rekrutnega števila in čujejo se glasovi odločnega odpora. Prizadeto bo pa znova hudo kmečko prebivalstvo, ki daje največ vojakov. Velika skupščina družbe sv. Cirila ln Metoda bode letos v Domžalah v nedeljo, dne 7. septembra. Na predvečer bo zborovanje zaupnikov po § 2. v Ljubljani v „Narodnem domu". Podružnice naj naznanijo družbini pisarni prav kmaln imena delegatov. " -rr-' Žensko C. M. podružnico v Hrastniku moramo radi njene marljivosti in radi njenega uspešnega delovanja pohvaliti s posebnim priznanjem. Svoi čas se je ustanovila C. M. podružnica na Zidanem mostu, iz te sta se razvili podružnici v Trbovljah, pozneje so nastale podružnice v Radečah in Dolu in dve podružnici v Hrastniku. Ženska podružnica v Hrastniku šteje 94 letnih in 21 podpornih članov in se nadeja, da se to število še pomnoži. To so lepi uspehi zavednih naših Slovenk! Nezaslužena pohvala. „Grazer Tagblatt" spravlja poslanca dr. Verstovšeka v neko zvezo s šolo pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, kakor da bi imel kakih zaslug za razširjenje, oziroma za financiranje razširjenje te šole po C. M. družbi. Resnično pa je ta šola vedno slovenska bila in je tudi naseljenje pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu od pamtiveka slovensko. Koliko zaslug ima za kako gmotno podporo poslanec dr. Verstovšek nam ni znano, znano pa je javnosti, da ovirajo klerikalci slovensko narodno delo in nasprotujejo C. M. družbi; poslanec dr. Verstovšek je pa znan klerikalec. — „Slovenec" omenja tudi razširjenje šole pri Sv. Duhu po poročilu ..Marburger Zeitung", je pa tako sramežljiv, da je zamolčal, da je šolo gmotno podprla naša vrla družba sv. Cirila in Metoda. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Miško Cizel iz Brežic 12 K, katere je nabral v Gradcu pri „Ostrem oglu". — Tamburaško društvo „Kolo" v Trbovljah je nakazalo čisti dobiček K 31'26 veselice z dne 5. julila 1.1. katera se je vršila v prostorih g. Volkerja v prid družbe. — G. Franjo Perič, Trst je poslal 11 K 30 vin. nabranih na svatbi g. Marjetice Peričeve z g. J. Žigunom v Slivnem na Krasu. — Kazenska poravnava g. M. Št. in g. M. V. je koristila družbi K 10'—, katere jej je nakazal g. dr. Milan Gorišek. Hvala! Iz Gradca. V nedeljo, dne 3. t. m je priredilo slov. podp. in izobr. društvo „Domovina" svojo vrtno veselico na vrtu gostilne g. Glanzer, Klosterwiesgasse 5, „zur Weinhecke". Udeležba je bila zelo velika, kljub temu, da je cel popoldan grozila nevihta. Uspeh je gmotno, kakor moralno povoljen. Društven tamburaški zbor, ki je splošno priljubljen, izvajal je pod vodstvom tov. Vek. Kosa najtežje komade izborno, kar je pričal vsakokratni aplavz navdušenega občinstva, ki se ni moglo načuditi tamburaški izurjenosti. Nastopil je pa spet tudi društven pevski zbor, ki je krasno zapel nekaj narodnih in umetnih pesmi. Gdč. tov. pa so pridno prodajale društveno blago. Razvila se je splošna zabava, med katero je hitel poštni sel od mesta do mesta, noseč pozdrave šaljive pošte. Največ smeha in zabave pa je dal boj s konfeti in kačami, pri katerem je dala mladina svojega duška. Žal, da je prekmalo prišla ura ločitve. Vsem, ki so količkaj pripomogli, da se je veselica tako izborno obnesla, iskrena hvala. Slovenske čebelarje na Spod. Štajerskem opozarjamo, da se vrši v Karlovcu pri Zagreba v četrtek, dne 4. septembra glavni zbor zveze hrvaških in srbskih čebelarjev v kraljevini Hrvaški in Slavoniji. Istotam je od 3. do 8. sept. zanimiva gospodarska razstava. Mariborski elfraj. Iz Slovenske Bistrice. Slovenci! Slovenke! Dne 17. avgusta 1913 ob 4. popoldne se vrši ustanovni občni zbor slovenjebistriškega „Sokola" v hotelu „Austrija". Bratje ..Sokoli" in prijatelji sokolstva, vsi na krov! Iz Frama. Deželni potovalni učitelj Goričan priredi na praznik 15. avgusta pri nas in v nedeljo, dne 17. avgusta v Slivnici poučno predavanje. Podrobnosti se naznanijo pri cerkvi. Iz Št. Janža na Dravskem polju. Dne 24. avgusta slavi naša požarna bramba petindvajsetletni obstanek. S tem bo združena velika ljudska veselica. To nedeljo nastopijo pri nas tudi mariborski in ptujski „Sokoli". Vsa društva v okolici prosimo, da opustijo takrat morebitne veselice ter pridejo k nam v velikem številu. Zelo radi bi videli pri nas enkrat tudi malo več Mariborčanov in Ptujčanov. — Spored pride v kratkem. Iz Studenic pri Poljčanah. Pri nas se vrše v kratkem občinske volitve. Merodajnim krogom se bo treba strniti ter pomesti temeljito s pri-vandranimi nemčurčki iz občinskega odbora. — Na dopustu se nahajajočega nadučitelja Koklna nadomestuje absl. učit. kandidat Ozvald Mejak. Iz Makol. Orožniki so prijeli in odgnali v zapor Marijo Pelko od Sv. Ane. Osumljena je, da je umorila svoje nezakonsko dete. Slučaji takih zločinov pri Marijinih devicah se čudno množe. Iz Maribora. Izlet k Sv. Dahu na Ostrem vrhu se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. Odpeljemo se ob 6. uri zjutraj s koroškega kolodvora iz Maribora do postaje Št. Lovrenc ter krenemo skozi romantično Šturmovo grabo na vrh. Povra-tek mimo zanimivih Žlemberških ribnikov v Sel-nico-Ruše. Kako se je plačevalo pred petdesetimi leti deželnim poslancem. Kmetijski okraj Busk v Galiciji izvolil si je leta 1861 kmeta Zacha-rojka kot poslanca v gališki deželni zbor. Volilci pričakovali so po obljubi tega moža, da se mu bode posrečilo doseči razdelitev grajščinskih posestev. Zacharojko skušal je tudi ustreči tej zahtevi, s tem, da je kar pri prvi seji vložil sli-čen predlog. Ta predlog seve sploh ni prišel do razprave. Preplašen vsled tega neuspeha je dobri mož umolknil. Ko pa se je Zacharojko po končanem zasedanju vračal v svojo domovino, čakalo ga je neprijetno iznenadenje. Volilci zahtevali so od njega črno na belem cesarsko pismo, s katerim bi se naj razdelili grajščinski travniki in gozdovi. Ko temu Zacharojko ni mogel ustreči, sestali so se vaški veljaki v sejo, kaj se naj zgodi s pregostobesednim poslancem. Sklep je bil ta, da se mu naj za neizpolnjene obljube našteje 48 gorkih na oni del telesa, kjer hrbet izgubi svoje pošteno ime. Kakor sklenjeno tako storjeno. Pri prihodnjih volitvah Zacharojko ni več mBBBsmmmsBK VM si dobi • ^ • Za 12 v prepričanje da ni pametno prati perilo, ne da bi bilo namočeno prej črez noč s pralnim izvlečkom »Ženska hvala". Saj se mora tudi sladkor prej raztopiti, predno kavo premešate. Zakaj torej nočete temeljito odmočiti nesnage s pralnim izvlečkom »Ženska hrala", da odide potem skoraj sama od sebe s Schichtovim milom in toplo vodo 1 406 1 kandidiral v deželni zbor. Tako poroča praška „Union". Kaj pravijo k temu n. pr. volilci našega Zacharojko-Roškarja ? Ravno v zadnjih dneh preplavila je zopet Pesnica najlepše travnike nje-gevega volilnega okraja — in on obstruira. Nemcem pa, od katerih so naši prejšni poslanci po hndih bojih komaj in komaj dosegli sklep za regulacijo Pesnice, pa se smeje v pest. Mesto regulacije in zaslužka — imamo vodo in stoti-soče škode. — Volilci Zacharojke — kje ste? Tu bi bil na mestu še izdatnejši sklep — prostora in vzroka dovolj. Barbarska pokora. Nekje pri Mariboru se pripoveduje o sledečem skoraj neverjetnem postopanju duhovna - spovednika. — Pri nekem ločenem možu živela je neka vdova. To vdovo je napadala radi tega ločena žena in ji očitala razmerje z njenim možem. — Vdova oboli in v smrtni nevarnosti pokliče spovednika. — Kaj se je spovedala, ne vemo. Vemo pa, da je stavil spovednik kot pogoj za odvezo, da prosi gospodinja ločeno ženo pismeno zaradi njenega razmerja k možu za odpuščanje ter da ji ista to razmerje odpusti. — Vočigled smrtne nevarnosti je to tudi zbegana žena storila. — Po zaslugi duhovnika trpela je bolnica še v zadnjih urah hude duševne muke. Toda kaj — Bog ji je odpustil. Vprašamo samo, kako pride preživeči mož, ki pa ni dobil odveze, do te očitne in občutne sramote ? — Je mari tako odločeno po cerkvenih predpisih? Nam vsaj do zdaj še ni znano, da bi bil kedaj prosil kak duhovnik užaljenega moža za odpuščenje, če mu je zlorabil ženo. So li v nebesih za te gospode tudi druge postave? Pri sebi naj bi vzel sličen gospod prej mero, predno naloži pokoro. Potem bi take surovosti gotovo izostale. Roškar — kaj je s stavbo hiše okrajne hranilnice ? Kakor smo že poročali, je pred mesci kupila naša okrajna hranilnica pri Sv. Lenartu malo hišo kot stavbišče. Dovoljeno ima od na-mestnije stavbo, dovoljen kredit — a vendar ne stavi. — Kaj je temu vzrok? Ali se vendar ne mešetari za hrbtom v prid nemškutarjev ? Bi si mogoče kdo rad zaslužil mastne provizije — in to na škodo celokupne slovenske stvari? Kaj pomeni to, da meri nemškutar Senekovič v družbi okrajnega tajnika poslopje^hranilnice, da se prepriča o njega vrednosti? Že misel na slično ba-rantijo je neodpustljiv narodni greh! Ali ve vse to gospod Roškar ? Če ste res Slovenci — na dan enkrat z dejanji, a ne samo pri dijetah. Skrajni, zadnji čas je že. mi oN- Iz Ptuja. Nemec Henrik Stary je prodal večjo hišo slovenski gospe Senčarjevi. Vsled te prodaje so ptujski Nemci vsi iz sebe. Solicitator dr. Plachkega je priletel ves divji na sodnijo v zemljiškoknjižni oddelek in se zgražal nad tem, da „Nemci" nič ne izvedo o tem, ako in kadar se Slovenci informirajo iz zemljiških knjig. Sedaj bo moral zemljiškoknjižni vodja na povelje najvišje oblasti pri nas, nemškega Volksrata, če bo videl brskati kakega Slovenca po zemljiških vložkih „deželnoknežjega mesta Ptuja", to takoj povedali dr. Plachkemu in slovitemu peku Ornigu! Ptujske Nemce pa čaka še en žalosten dogodek. 14. septembra se priredi velika sokolska slavnost pred vratmi „ naj bolj nemškega" Ptuja in to skoro na dan, ki je ptujskim Nemcem v precej kislem spominu. K tej slavnosti bo potrebna precejšna udelešba od blizu in daleč. Božidar Flegeričevo slavnost povodom odkritja njegovega nagrobnika pri Sv. Bolfenku na Kogn in spominske plošče na pesnikovem domu na Vodrancih v nedeljo, dne 17. avgusta 1913. A. Pri Sv. Bolfenku. i. Ob 10. uri slovesna sv. maša. II. Odhod na pokopališče. III. Slovesno odkritje nagrobnika. 1. nagrobni govor (Govori častni konzistr. svetnik vlč. gosp. Val. Cajnko iz Varaždina.) 2. Pesem: Bogu. (Moški zbor, besede Bož. Flegeričeve, vglasbil A. Nedved.) IV. Odhod na Flegeričev dom v Vodrance. B. Na Flegeriče-vem domu v Vodrancih. I. Pozdrav gostov. (Govori načelnik odbora za Flegeričev spomenik g. Jos. Šinko.) II. Slavnostni govor z odkritjem spominske plošče. (Govori g. prof. dr. Fr. Uešič iz Ljubljane.) III. Pesem: Molitev za slovanski rod. (Moški zbor, besede in napev zložil Avg. Leban.) Banket. Ljudska veselica z godbo, petjem, govori itd. Pri slovesni sv. maši in pri odkritju obeh spomenikov poje pomnoženi središki pevski zbor pod vodstvom nčitelja g. Fr. Serajnika. Zadnji vodi tudi godbene točke polnoštevilne središke narodne godbe, ki igra pri banketu in pri ljudski veselici. Za jedila in pijačo je poskrbljeno! Radi banketa (kuvert stane 3 K brez pijače) se je oglasiti do 15. avgusta t. 1. pri odbornem blagajniku g. Iv. Kolariču v Središču, z oglasilom je istočasno vposlati omenjeni znesek. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu! Vsa narodna društva: dobro došla. Odbor za Bož. Flegeričev spomenik. Iz Ptuja. Kmetijska podružnica za ptujsko okolico priredi 22. in 23. avgusta 1.1. v prostorih dijaške kuhinje v „Narodnem domu" praktičen pouk o konserviranju sadja in povrtnine. Iz Veličan pri Ormožu. Kmet F. Vuršič je prodal g. Habjaniču hrastov les za gantare. Potem si je Vuršič les odpeljal domu in skril. Ker je zavohal, da ne bo s toj krajoj nič, je les ponoči nazaj odpeljal. Ali roki pravice ni ušel, bil je kaznovan na 7 dni zapora in 25 K je moral plačati v siromaško blagajno. Franček, ako hočeš kedaj priti v občinski odbor, potem ne smeš krasti! Pri prihodnjih volitvah si že fuč. Iz Ptuja poročajo, da je neki slepar opeharil blizu Hajdine nekega kmeta iz Cirkovec za 560 K. Vprašal ga je, če ima menjati desetak in ko je kmet privlekel nabasano listnico iz žepa, mu jo je neznanec iztrgal iz rok in zbežal. Bodite na sejmih previdni in ne pajdašite z neznanimi ljudmi! Iz Središča. G. Jakob Zadravec, posestnik paromlina v Središču, je izročil blagajničarki tu kajšnje C. M. podružnice znesek 10 K, ki ga je nabrala vesela družba v njegovem vinogradu v Kajžarju. Prisrčna hvala! Iz Žetal. Tukaj se obhaja misjon od 12. do 20. avgusta. Pridejo misjonarji iz Celja. Naš nedolžni kaplan si je torej misjonarje naprosil, da mu bodo nehvaležne ovčice malo v strah vzeli in bodo farani bolj mehki postali ter kaplanu več pšenice dali. Kaplana bi bilo treba najprej na vaditi, da nas tako z lepega uči kot g. župnik, ki res pridiga, ne pa s prižnice zmerja. Cvetlični dan v Ormožu. Ormoška ženska podružnica sv. Cirila in Metoda je priredila dne 3. avgusta 1913 po mestu Ormožu cvetlični dan. Prireditev se je kar najbolje obnesla, imela je 133 K 3 vin. izkupička. Prijetno dolžnost izpol nujemo, ko se tem potem zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli k tako izdatnem uspehu, posebno vsem sodelujočim gospodom in malm prodajalkam, ki so res častno rešile svojo narodno nalogo. Nadalje se tudi zahvaljujemo vsem darovateljem in kupovalcem cvetja! Srčna hvala — izpolnili ste narodno dolžnost! Odbor. Iz popotne torbice. Napotil sem se zopet v Moškanjce. Ker mi je že ta kraj nekoliko znan, sem hitro zvedel, kakšni veter ga preveva. Prebivalci te okolice so res pridni v delu, kar pa se tiče stvari, ki je povsod na dnevnem redu, namreč politika, v tem pa so daleč za drugimi. Moš kanjčani, še enkrat vas poživljam, zdramite se in začnite novo življenje na političnem polju. Časniki, kakor „Narodni List", „Slov. Narod" zahajajo v ta kraj v prav malem številu v primeri s številom prebivalcev. Posnemajte naše ljute nasprotnike Nemce. Nemškemu Šulvereinu so pisali pruski učitelji iz Berolina: Vaša stvar je tudi naša", in so mu poslali 2000 K za Roseg-gerjev bojni sklad. Ta denar se je zbral samo v enem okraju. Koliko pa se daruje v tem kraju za našo šolsko družbo Ciril in Metoda? To si lahko vsak sam misli, ker bode hitro uganil. Po mestih sem videl na lastne oči, kako so nemški fantje nabirali za Siidmarko. Tukaj se niti odrasli mladeniči ne ganejo za prekoristno reč. Upam, da se bo kmalu v tem oziru poboljšalo. Naročnikom „Sloge", ki pa sedaj ne Izhaja več, priporočam najtopleje »Narodni List", ker le ta tednik ima v sebi vsebino, ki je v korist vsakemu, Torej na plan in zmaga bo naša. Bivše naročnike »Sloge" opozarjamo na „Narodni List". Naročite ga in priporočajte naš kmečki lis£ prijateljem. Obrež pri Središču. (Zahvala.) Veselični odsek „Sokola" za Središče in okolico si šteje v dolžnost, da se zahvali vsem, kateri so s svojim sodelovanjem pripomogli k tako sijajnemu uspehu veselice v Obrežu. Posebno se pa zahvaljujemo g. dr. Fr. Šalamunu za njegov navduševalni govor, gg. Mlinarič Matjašu, Trstenjak Martinu; br. društvom iz Ormoža, Ptuja in Varaždina ter pevskemu zboru in narodni godbi pod vodstvom g. Fr. Serajnika. Veselični odsek »Sokola". Gg. pevcem pri Flegeričev! slavnosti za moška zbora na pokopališču in na domu ob odkritju plošče na znanje, da bode ob 9. uri dopoldne t. j. pred slovesno sv. mašo pevska vaja v šolskem poslopju pri Sv. Bolfenku. Ako želi kdo še sekiric, naj se nemudoma oglasi pri od-borovem tajniku A. Kosi-ju v Središču. Flegeričeva slavnost. Oni p. n. udeleženci Flegeričeve slavnosti, ki bi se hoteli morebiti iz Središča na slavnostni prostor v Vodrance (tri-četrt ure od postaje Središče) ali pa k Sv. Bolfenku (lV4 nre peš hoda), voziti, se prosijo, da to blagevolje sporočijo odborovemu tajniku, nad-učitelju A. Kosi-ju v Središču, da jim priskrbi vozove. Gostom iz Hrvatske je dana ugodna prilika, da se udeležijo cele, torej tudi predpoldanske slavnosti v cerkvi in na pokopališča pri Sv. Bolfenku. ker prihaja vlak že ob 7. uri zjutraj v Središče; za goste od zgornje strani je priložnost prisostvovati celi slavnosti nekoliko otežkočena, ker pride predpoldanski vlak ob 3/4 na 11. uro v Središče. Kdor se namerja udeležiti samo slavnosti na Flegeričevem domu, za tega je ta vlak, kakor nalašč. — Da ne bode kakega nesDorazum-1,'enja, se opomni še enkrat, da so vsa narodna društva dobro došla in da se posebej ne vabi nobeno društvo, tem manj pa posameznik. Odbor. £jutomer;Hi oKraj. Iz Ljutomera. Naš „Sokol" je uvedel letos v smisla razsodbe upravnega sodišča razun telovadbe šolskih dečkov tudi telovadni pouk šolskih deklic. To pa našega kaplana Lovreca močno peče in te dni je dal duška svojemu gnjevu med šolskim poukom ter se izrazil napram svojim učenkam sledeče: „Ve ste grše od nagih svinj in niste vredne, da bi se plesnjive kole za Vami metalo! „Sokol" biti je greh! Vaše matere ne zaslužijo, da se njim zadeva 25 na nago t.., pro-kleti fačoki, sram Vas bodi, da s temi posr .... i fanti telovadite!" — Marsikdo se bo čudil, da je izustil te besede in med šolskim poukom človek, ki se prišteva inteligenci in ki je povrh še kaplan. Nas pa tak izbruh kaplanske olike ne preseneti, ker Lovreca poznamo. Slični izrazi so Lovrecu prirojeni, rabi jih v vsakem pogovoru, v vsaki družbi, da celo v spovednici. Čuditi se je le, da mu še ni enkrat med mašo mesto »Dominus vobiscum" ušlo „Vi prokleti prasci". To je duševni pastir faranov, to je blesteči vzgled svojim ovčicam! Fuj! „Zacherll" v Ljutomeru izjavijo pod častno besedo, da niso poročali o cvenskem žrebetnjaku v „Slov. Gospodarju" in odgovorili v „Straži" na notico v „Nar. Listu" kot odgovor na dopis v „Slov. G.". Sploh niso v nobeni zvezi z dotičnimi poročili. Kraj nI šolski svet na Stari cesti priredi v nedeljo, dne 17. avgusta popoldne ob 5. uri v Stajnkovi gostilni v Mekotnjaku tombolo v prid revni šolski deci, h kateri vabi prav vljudno vse prijatelje šole. Sloftnjegrafti okraj. Namestnik v slovenjgraškem Apolitičnem okraja. Štajerski namestnik ekscelenca Clary si je ogledal minulo soboto popoldne po slovenj-graškem (Pameče, Št. Janž) in marnberškem okraju škode, ki jih je povzročila povodenj. V Vuzenici si je ogledal tudi slovensko in nemško šolo. V roke okrajnega glavarja dr. Poigerja je izročil vsoto 500 K iz štajerskega podpornega sklada za ujme, da se razdele revežem. Iz Šoštanja. V nedeljo 3. avgusta je priredil tukajšni „Sokol" pod vodstvom br. Čobala javno telovadbo, pri kateri je sodelovala tudi vrsta braslovškega „Sokola". Nastop je bil sicer v malem obsegu, vendar pa se ga sme, posebno kar se telovadbe tiče, prištevati med boljše enake prireditve. Proste vaje „Sokolic" so naravnost presenetile. Skladnost ter pred vsem lahkota in eleganca gibov je bila občudovanja vredna. Bila je to odločno najlepša točka sporeda. Dovršeno lepe so bile tudi skupine, pri katerih so nastopili telovadci in telovadke skupaj. Kar se tiče orodne telovadbe, je poudarjati, da naj telovadec nastopi le s takimi vajami, ki jih ima popolnoma v oblasti, kajti le v tem slučaju je vaja za gledalce užitek. In dandanes smo gledalci v tem oziru že precej razvajeni. Živahno pritrjevanje je žela vzorna vrsta, posebno dratje Cobal, Jerin in Lužar. Pohvalno je omeniti vzorno disciplino telovadcev in telovadk, kar kaže, da je vodstvo v sigurnih rokah. Po telovadbi se je razvila živahna, neprisiljena zabava. V celoti se je prireditev vrlo obnesla in je „Šoštanjskemu Sokolu" čestitati na lepem uspehu. CdjsKi o*raj. Sestanek slovenskih trgovcev se vrši v četrtek dne 14. avgusta v gostilni „Narodni dom" v Celju. Iz Celjske okolice. Poleg mesta smo, v sredini življenja in prometa, ali skoraj nikjer se za povzdigo kmečkega gospodarstva ne stori tako malo ko v naši občini. Tako velik okoliš, pa nima niti podružnice c. kr. štajerske kmetijske družbe! V Celju sicer eksistira ena, pa ta ne sprejema slovenskih članov, ker se Nemci boje za to „na-cijonalno posestno stanje". V odboru sedi par plesnivih celjskih nemškutarjev, ki seveda nič ne store, saj nimajo na kmetijstvu nobenega interesa. Tem razmeram se mora enkrat napraviti konec in kratkomalo za okolico ustanoviti kmetijsko podružnico, če se celjski Nemci tako boje za svojo, dasi nimajo ne oni ne mi od nje kakega dobička. Na Ostrožnem pri Celjn je priredilo v nedeljo „Slov. del. podporno društvo" pri županu okoliške občine, g. Fazarincu vrlo dobro uspelo poletno veselico. Občinstva je bilo prav mnogo, osobito Celjanov, dočim bi lahko domačinov prišlo veliko več. Bila jim ni po volji mala vstopnina. Narodna godba je koncertirala pod vodstvom g. kapelnika Engererja do poznega večera. Tudi ta nastop naše slovenske godbe je pokazal, za koliko so se zadnje leto pri njej razmere na ugodno plat spremenile. Želeti bi bilo le, da bi bilo več godcev iz Celja samega. Ali bi ne bilo mogoče, da bi se slovenski službodajalci ozirali na to, da bi po možnosti nastavljali godce? G. kapelnik Engerer se z godbo veliko trudi, za to mu gre vsa čast in zahvala! Nastopili so tudi pevci osrednjega društva in pa teharske podružnice pod vodstvom g. Zagoričnika in so prav dobro zapeli nekaj pesmi. Po šotorih so se trudile dame dr. Laznikova, Založnikova, Perčeva, Senegačnikova in druge, da so postregle mnogoštevilnim gostom. Ponavljamo ob tej priliki, da bi kazalo nadaljevati z večjimi in manjšimi prireditvami v Celjski okolici in naj bi se tndi vse'ej kaj malega spregovorilo. Iz Celja. (Zahvala.) Poletna veselica »Slovenskega delavskega podpornega društva" dne od "s Veletrgovina vsakovrstnih mm J Matkovic dalmatinskili vin ce«e, gi™ trg s. 3. t. m na Ostrožnem nspela jo prav dobro, tako da končni račun nepričakovano izkazuje celo znaten dobiček. Štejemo si v prijetno dolžnost, da se tem potem zahvalimo vsem onim, ki so pripomogli naši slavnosti k uspehu, sosebno cenjenim damam, ki so se zelo požrtvovalno trudile, imenom gospem Hedviki dr. Laznik-ovi, Pepci Perc-ovi, Veri Založnik-ovi, gospicam Mici Esih-ovi, Pavli Jekl-ovi, Dragici Karnjevšek-ovi, Anici Petan-ovi, Ljubici Senegačnik-ovi, Ivanki Vidmar-jevi, Minki Veltavsky-jevi, nadalje gospodom, ki so se potrudili za kar najlepši uspeh slavnosti, pred vsemi g. Francu Vršič, pevskemu zboru teharske po-drnžnice, ki je zapel več krasnih popevk pod vodstvom g. Hinka Zagoričnik, društvenemu tam-buraškemu zboru, ki je neprestano razvnemal mladino k plesu. Celjski narodni godbi, katera je pod vodstvom g. Engererja neutrudljivo skrbel-« za dobro voljo, gospodu in gospej Fazarinc, ki sta društvu šla v vsakem oziru na roko in tudi dosti pripomogla k lepemu uspehu, končno pa tudi cenjenim tvrdkam in posameznikom, ki so z bogatimi dobitki obdarili naš srečolov: vsem, ki so na kakoršen-koli način sodelovali pri slavnosti, vsem bodi izrečena iskrena zahvala, ob enem prošnja, da ostanejo društvu i v bodoče prijatelji. V Celju, dne 8. avgusta 1913. Odbor „Slov. delavskega podp. društva". Iz Celja. Slovenski železničarji priredijo v nedeljo, dne 17. avgusta „pri zelenem travniku'' koncert z ljudsko veselico. Vstopnina 40 vinarjev. Iz Gaberja. V nedeljo, dne 17. avgusta se vrši v „Sokolskem domu" v Gaberjih otvoritveni koncert. V slučaju slabega vremena se vrši koncert v dvorani. Vsi celjski ter okoliški Slovenci so na istega prisrčno vabljeni. Južnoštajerska hranilnica v Celju razpisuje rok za podelitev podpor in ustanov cesarja Franc Jožefa I. za revne dijake in učence katerekoli šole ali učnega zavoda, ali absolvirane visokošolce, dokler ne dobe plačane službe, ki so pristojni v okrajih Šoštanj, Sevnica, Gornjigrad, Šmarje pri Jelšah ali Vransko do dne 25. avg. 1913. Dosedanji štipendisti morajo na novo prositi. Prošnjam je priložiti; 1. Domovnico. 2. Ubožno spričevalo. 3. Spričevalo zadnjega polletja, ki mora dokazati najmanj prvi napredovalni red. Nekolekovane prošnje naj se vlože pri Južno-štajerski hranilnici v Celju. Upravnlštvo Spodnještajerske jubllejske ustanove razpisuje rok za podelitev podpor iz te ustanove za revne slovenske dijake in neplačane kandidate javnih služb, do dne 25. avgusta 1913. Prošnjam morajo biti priložena: 1. Domovnica. 2. Ubožno spričevalo. 3. Spričevalo zadnjega polletja, ki mora dokazati najmanj prvi napredovalni red. Nekolekovane prošnje naj se vlože pri uprav-ništvu Spodnještajerske jubilejne ustanove v roke c. kr. notarja Lovro Baš-a v Celju. Automobllna zveza Celje-Ljubljana naznanja, da bodeta v petek vozila iz Celja proti Ljubljani zjntraj in popoldan po dva automobila. Zjutraj gre voz ob pol 7. uri, rezervni pa bo šel ob 7. do Vranskega in ob 8. nazaj v Celje. Tega se naj poslužijo oni, ki gredo na žegnanje v Pe-trovče! Popoldne gre iz Celja prvi auto ob pol 2., drugi pa ob pol 3. direktno v Ljubljano. Pri zadostni udeležbi povratek še isto noč v Celje. Najlepša prilika za poset gledališke predstave na prostem v parkhotelu „Tivoli". Postajališče v Celju „pri belem volu". Avtomobllna zveza Gornji grad-Celje. Po-skušna vožnja tega prepotrebnega podjetja vrši se 15. t. m. od Savinjskega mostu preko Polzele, Pake, Mozirja, Rečice na Gornji grad. Poskušna vožnja se bode nadaljevala čez Černevc do Kamnika. Ker se je za to zvezo tudi neka nemška družba prav zelo zanimala, je res z veseljem pozdravljati, da ostane podjetje v domačih slovenskih rokah. Isljajna napredna zmaga v Petrovčah. O petrovških obč. volitvah smo prejeli še ta dopis: Dne 6. in 7. t. m. vršile so se v Petrovčah, najtemnejšem kotu Savinske doline, občinske volitve, ki so končale s strahovitim porazom dosedaj vladajoče klerikalne stranke. V III. razredu, kjer so pred 3 leti zmagali klerikalci s 181 proti 79 glasovom, se z naše strani sploh ni agitiralo. Uspeh je kljub temu jako razveseljiv, kajti klerikalcem se je to pot posrečilo le s pičlo večino 16 glasov odnesti prav jalovo zmago, ki so jo z naše strani zakrivili razni mlačneži. V II. razredu je zmagala napredna lista z 31 proti 23 glasovom. V I. razredu je bilo oddanih za naše kandidate 8, za klerikalne 7 glasov. Žalibog se je vsled nediscipline aekega volilca posrečilo našim, da so prodrli izmed 6 samo s 4 kandidati. Večina je torej naša, led je prebit in očetu Korenu se je silno zagngal županski stolec, na katerega upamo, da nikdar več ne sede. Čisto sigurno je računal z župansko častjo tudi klerikalni magnat Polanc, ki pa niti v odbor ni bil izvoljen. Na-prednjaki se lahko prav iz srca veselimo te zmage, ki nam kaže lepše nade in pot v bodočnost. Naprednim Petrovčanom pa prav iz srca čestitamo k tej sijajni zmagi! Iz Braslovč. V nedeljo 17. t. m. priredi „Braslovški Sokol" ljudsko veselico, za katero se cela Savinska dolina grozno zanima. Vse zavedne gospe in gospodične se pripravljajo, kako bi okrasile najlepše svoje šotore, kako bi zadovoljile mnogoštevilne goste, kako bi jim priredile naj-dostojnejši sprejem, jim postregle v popolno za-dovoljnost z okusnimi jestvinami in dobro pijačo. Že ta velika požrtvovalnost naših dam kaže, da hočejo goste spraviti v najboljšo voljo, da se bodo zabavali v polni meri in da ostane Sokolska veselica vsem gostom v najlepšem — prijetnem spominu. »Sokol" v Braslovčah je preskrbel dobro zvezo med postajo Polzela na veselični prostor s tem, da vozi breg iz Polzele ob pol 3. uri popoldne in nazaj k vlakom ob pol 7. in pol 8. uri zvečer. Za taiste goste, ki se hočejo pozneje odpeljati, pa jim je na razpolago voz ob vsaki uri do Celja. Pri tej veselici je tedaj za vse najbolj preskrbljeno, kdor se hoče neprisiljeno zabavati, naj ne izpusti naše veselice. Gospodinjski tečaj na deželni kmet. šoli v Št. Jurju ob Juž. žel. se bode začel dne 15. septembra in trajal do 26. oktobra. — Ker se je že toliko prosilk oglasilo, da jih je mogoče le en del sprejeti, se tečaj ne bode posebej razpisal. Otrok ponesrečil. V Arclinu pri Vojniku je padla enoletna vnukinja posestnice Marije Borlak s peči na tla, si strla desno nogo in dobila težke notranje poškodbe. Iz Vranskega. (Cvetlični dan.) V zadnji številki „Nar. Lista" smo pomotoma izpustili go-spici Melo Jezovškovo in Mlnko Kramarjevo, ki sta se istotako požrtvovalno trudile s prodajanjem cvetlic. Proti občinskim volitvam v Škofji vasi so vložili volilci iz Trnovelj in Ljubečne obširen in dobro utemeljen ugovor. Vsled tega bo prišlo bržkone do novih volitev. Iz Št. Jurja ob Juž. žel. nam poročajo: Kmečko dekle Helena Mastnak iz Lokarja je imela razmerje z nekim železničarjem. Ko pa jo je doletela običajna posledica takih razmer, jo je fant pustil in odšel v Ljubljano. 24. julija je mlada mati porodila deklico; iz skrbi in jeze je vrgla otroka v gnojnico, kjer je utonil. Orožniki so za to izvedeli in jo izročili okrožnemu sodišču v Celju. Iz Hrastnika. Odbor „Slov. del. podpornega društva v Hrastniku" je sklenil na splošno željo članov še enkrat prirediti društveno veselico in sicer v nedeljo, dne 31. avgusta t. 1. Natančni spored se bode pravočasno naznanil. Prosimo tukajšnja narodna društva, da se na to ozirajo in ne priredijo ta dan kakih prireditev. Iz Zidanega mosta nam poročajo: Minule dni je bil v Loki in tu pri svojih znancih na obisku drameljski kaplan Grošl. Naenkrat pa se je raznesla vest, da so ga potegnili iz Savinje, blizu izliva potoka Gračnice, m t tvega. Sodi se, da je šel revež sam v vodo. Bil je nesrečen in nezadovoljen s svojim stanom, povrh tega so ga nameščali vedno pri „boljših" župnikih. Pri ljudstvu je bil tu kakor tudi v Dramljah zaradi svoje vesele, družabne narave jako priljubljen. Na Dobrni je došlo do velikega pretepa med domačini in janževskimi fanti, ki se je deloma odigral celo na pokopališču. Pretepači so pipali križe iz zemlje in se z njimi tepli. Poprej so se pa skupno veselili na neki klerikalni veselili. Sadovi dr. Krekovih naukov! Iz Luč. Prostovoljno gasilno društvo v Lu-čah priredi dne 7. septembra slavnost otvoritve gasilnega doma. Tem potem se opozarjajo vsa sosedna društva, da se ozirajo glede kake istočasne prireditve v njihovem okolišu na omenjeno slavnost. Iz Kapljevasl pri Št. Pavlu pri Preboldu. Tukajšnja prostovoljna požarna bramba priredi v nedeljo, dne 17. t. m. ob 3. uri popoldne svojo veliko vrtno veselico na vrtu g. načelnika Jož. Turnšeka v Kapljivasi. Na sporedu je bogat srečolov, streljanje na dobitke, šaljivi prizori, kon-feti itd. Veliko plesišče s polnoštevilno domačo godbo bo nudilo plesaželjnim mladim in starim najlepšo zabavo. Za najravrstnejša jedila, pijačo in slaščice bo obilo preskrbljeno. V nedeljo toraj vsi, ki hočete v raju veselja preživeti par nepozabnih uric v Kapljovas. Odbor. Ljudska knjižnica v Št. Petru na M. si je priredila zadnjo nedeljo veselico, ki se je še kljub neugodnemu vremenu, nepričakovano dobro obnesla. Ker je bila mnogobrojDejša udeležba skoraj nemogoča in bi še brez dvoma mnogi radi prisostvovali prireditvi, namerava se veselico še v večjem obsegu dne 24. avgusta ponoviti. Takrat upamo boljšega vremena in prosimo vse cenjene prijatelje „Ljudske knjižnice", da nas takrat posetijo.1 Izjava. Podpisanemu se od razne strani pred-baciva, da je avtor ali vsaj insperator raznih novic iz Nove cerkve. Ker sem na vsem tem nedolžen, prosim slavno uredništvo „Nar. lista", da mi potrdi, da nisem ne dopisoval ne inspiriral člankov, izhajajočih radi raznih tukajšnih zadev! Z vele-spoštovanjem Vaš udani Rudolf Zupanek. (Potrjujemo. Uredništvo ,,Nar. lista.") Popisi. Od Sv. Duha pri Lučanah. Za kako nevedne ima urednik »Marburger Zeitung" svoje bralce, kaže najbolj uvodni članek zadnje številke. V istem zdihuje v smrtnih srčnih bolečinah nek A. K. — znani Andrej Krajnc, po domače Hrvatov Andre. — To revče menda noč in dan premišljuje, kako bi svojo slovensko kri spremenil v nemško. V svoji nevednosti ne more več razločevati med nemškimi in slovenskimi kmeti. Siromaček vidi pri Sv. Duhu same „deutsche Bauern ohne Lei-tung." Z najboljšo svetilko pa ne bi tudi po dnevi našel pri nas kmeta, katerega je mati nemški učila. Njegova babica je znala toliko nemški, kakor najdivjejši Indijanec. Smrtni udarec pa se je nemštvu zadelo s tem, da je naša šola postala „die erste slawische Schule" v okraju Arvež. Vprašal bi svojega očeta in zvedel bi, da je naša šola že jmela takrat slovenski učni jezik, ko so njemu začeli v glavo zabijati ,,i." Andrejček pač ne zna razločevati med „prvo" in „edino". Naša šola je sedaj namreč edina slovenska šola v arveškem okraju. Njegovo znanje o naši narodnosti ne sega seveda tako daleč, da bi vedel, da je bila nekdaj tudi kapelska šola slovenska, da je bil v Lučanah vedno slovenski učitelj i. t. d. Najbolj smešno pa je, da pripisuje to zgubo g. dr. Verstovšeku. Ce bi bilo odvisno od tega gospoda, še se naša šola ne bi razširila v tem stoletju. Ta gospod je celo kot „profesor" šel na glavarstvo protestirat proti razširjenju z motivacijo, da se morajo prej nemške šole v Arnovžu ln Lučanah razširiti. Ako se je že škof kot Nemec naših tro-bojnic tako ustrašil, da je celo nemško pridigo pozabil, se nam čudno zdi, da Hrvatovega Andreja Apartna in odlična frizura je naravno mogoča samo pri zdravih in bujnih laseh in zdravje las je zopet odvisno od naravnega negovanja las, ki se dosežs brez-dvomno z rednim umivanjem las in lasišča s Shampoonom s črno glavo S tem umivanjem se požive vitalne funkcije las in kože, v laseh se ne nabira več prhljaj, lasje se svetijo in celo redki lasje se navidezno zgoste. Zahteva naj se pri nakupu izrecno „,Shampoon s črno glavo" s polee stoječo varstveno znamko in naj se ponaredbe originalnega izdelka kategorično zavrne. 400 1 „Shampoon s črno glavo" se dobiva tudi z jajčnim, s kotranovim ali kamiličnim pridatkom. — Zavojček stane 30 vinarjev (8 zavojčkov 2 K) ter se dobiva v vseh ======= lekarnah, drogerijah in parfumerijah. ===== Glavna zaloga za Avstrijo a Eeliks Griensteidl, Dunaj I|l, Sonnenfelsg. 3. Varstvena znamka. Edina tvornica: Hans Schwarzkopf, d. d. z o. z., Berlin Mr. 37. ni zadela kap. Bodi mn pa povedano, da še graški škof ni imel nikoli pri nas nemške pridige. Na-mestoval ga je vedno dekan s slovensko pridigo. Po nazorih Hrvatovega Andreja bi seveda morali biti neskončno srečni, da ima naša slovenska šola Nemca kot nadzornika in naša slovenska fara Nemca kot škofa. Od Velike Nedelje. Po papeževi odredbi je bil lansko leto krič in vrisk, da odpadejo nekteri prazniki v letn. Veliko se je o tem pisah, še veliko več govorilo. Vse je stalo po koncu, kraljevo in ravno, nekteri so jokali in zdihovali, drugi smejali. Nekteri so pravili, da ako ne bode vseh dosedanjih praznikov, bo to dobrega pomena posebno za pijance, ki kaj radi tolčejo glave in hrbte svojim sestradanim in obupajočim ženam. Ravno tako tudi za nevedno mladino in delavce, ki po takih dneh zapravljajo svojo najdražjo čednost — poštenje in bridko prislužen denar. Tudi veliko pretepov in vse sorte hudobij bi izostalo. Zopet nekteri pravijo, da se s takimi prazniki skozi celo leto izgubi veliko delavnega časa i. t. d. Midva z mojo Gero pa sva se o tem tako le menila: Prazniki služijo v veliki prid ubogi vprežni živini, ki si po totih dneh od težavnega dela odpočije. Tudi za revno družinčad oziroma služabnike so prazniki kaj vredni, ker po takih dneh kaj boljšega denejo v svoj rujav želodec. Ho-ho, kako se ljudje ob praznikih lepo umijejo, preoblečejo, možje se podbrijejo in si pustijo lepo lase prikrajšati. Ženske pometejo vse lepo krog hiše, pospravijo lonce, kuhlje, posvetijo šolnje in si razčešejo lepo čedno svoje dolge lase. Umijejo otroke, jim zakrpajo obleko, češ jutri pride stric, ujec, dedek, babica in kuma. Vse je v redu. Ko se približa kaki praznik, se pobelijo sobe znotraj in zunaj in ljudstvo božje lepo snažno oblečeno zahaja eden k drugemu, da se kaj čednega pogovorijo in podučijo. Ako praznikov ne bo, kaj ne bode veliko več in čimdalje grših umazancev in toliko mrčesa, da požere v nesnagi vzgojeno prebivalstvo, tako je djala moja zala Gera. Kako pa se veselijo, je vsakemu znano, stare ženske svet-kov, ker po takih dneh gredo lahko k večernicam, da se tam fino naspijo, ker v cerkvi je lep hlad in ni nadležnih muh. Mene poznaš, Gere pa ne. Gospodarji pabcrKi. Našim gospodinjam. Velika vrednost in dobiček konserviranja sadja in zelenjadi tako v narodno - gospodarskem oziru, kakor za posamezna gospodinjstva sta znana že od pamtiveka; zato je že tudi bila skrb naših prednikov, si ohraniti na ta ali oni način neki del sadnih in zelenjadnih pridelkov za zimo. Zelenjad so kisali ali vlagali v sol in kis, sadje pa so sušili na solncu in v peči, in dela se še sedaj tako. * Na ta način ohranjene jedi so sicer vžitne, deloma prav okusne, a zgubč vendar svoj prvotni sveži značaj, svoj prvi okus in aroma ter vsled tega ne nadomeščajo popolnoma svežih pridelkov. Gospodinje sedanjega časa pa so — ako hočejo — v veliko prijetnejšem položaju; kajti sedaj je znanost o konserviranju raznih jedil močno napredovala in postaja vedno bolj splošna last občinstva. S steriliziran jem, to je razkuženje povzro-čajočim razgrevanjem jedil, ki so shranjene v nalašč za to pripravljenih posodah, ktere se istočasno neprodušno zaprejo, nam je mogoče razno sadje in zelenjad, pa tudi druga jedila ohraniti v prvotni obliki s prvotnim okusom za dalj časa, da, za več let. Ta način konserviranja jedil ni sicer v principu nič novega. Že neKako pred sto leti je francoska vlada obljubila 12.000 frankov nagrade onemu, ki izumi najboljši način, kako je ohraniti jedila, da ostanejo dalj časa neizpremenjena v okusu in hranilni vrednosti; no in tedaj se je posrečilo tudi nekemu francoskemu kuharju, po imenu A p p e r t, si zaslužiti to nagrado. Pri svojih raznih v ta namen izvršenih poizkusih je prišel do zaključka, da se drž6 jedila ne-omejno, ako se jih določen čas primerno raz-greva v posodah, ki se zaprejo tako, da ne more zrak v nje. Ni pa bil izumitelju Appertu, ne drugim še precej časa potem znan pravi vzrok, zakaj se tako ohranjena jedila dobro držč, zato menda tudi ni imel prvotno ta način konserviranja mnogo privržencev. Še le potem, ko se je dognalo, da povzročajo kvarjenje jedil zelo majhne rastlince, ki jih imenujemo glivice in bakterije, in ko so prišli veščaki na to, da je mogoče s primernim razgretjem jedil in istočasnim nepro-dušnim zapiranjem jedila vsebujočih posod uničiti te kvarjenje povzročajoče glivice in bakterije, oziroma preprečiti novo okužbo, je dobil ta način konserviranja vedno večjo veljavo in mnogo po-snemalcev, ki so ga tekom let tudi spopolnili tako, da je sedaj to delo precej preprosto. Mnogo je že tovarn, ki izdelujejo priprave in posode, ktere omogočijo ohranjevanje sadja, zelenjadi in drugih jedil po navedenem principu. Za naše razmere pridejo v poštev le steklene posode, ki se dob6 že tudi pri naših, domačih trgovcih. Tako n. pr. ima trgovec L o v r o Petovar v Ivanjkovcih zalogo „Beform" imenovanih steklenic, ki so ne le prav praktične in trpežne, ampak tudi mnogo ceneje nego drngi slični izdelki. Cenike teh ima imenovani na razpolago. Vsako novotarijo, če je še tako koristna, sprejme pa občinstvo, — posebno naše — z nekako nezaupnostjo in mu ni to vedno zameriti, saj se mu tudi mnogo tega ponuja, kar ga v ne-zaupnosti lahko le še bolj utrdi; včasih bi bilo celo želeti, da bi bila nezaupnost naših ljudi še večja, posebno napram gotovim agentom, ljudstvo varajočim klativitezom. Dobra stvar pa se itak prej ali slej sama udomači. Tako bode tudi šlo to udomačenje novejšega načina konserviranja sadja in zelenjadi svojo pot. Vendar je želeti, da se ta velevažna zadeva med nami pospeši s poukom in v ta namen nam služi prav dobro knjižica, ki jo je spisal in založil Jos. Zupane, deželni vinarski inštruktor v Ptuju. Cena ji je 1 K. Bergmann & Co., Dečin n. L. (Tetschen a. E.) ostane slejkoprej nedoseženo v učinka zoper pege ter pri umnem negovanju kože in lepote, kar je z dnevno prihajajočimi priznanji nepobitno dokazano. Po 80 v se dobi v lekarnah, drogerijah, parfimerijah itd. — Istotako izborna je Bergmannova lilijna krema „Ma-nsra" za ohranjenje nežnih ženskih rok; v tubah po 70 v se dobi povsod. 147 50-17 Trinajstletni zločinec. Pri Ivnici se je minoli mesec dogodil skoraj neverjeten slučaj. Po-sestnica Drobnigg je delala s svojim trinajstletnim sinom na polju. Proti poldnevu je šla mati domov ter naročila sinu, naj napravi na polju še neko delo. Sin pa je šel takoj za materjo, pri hiši srečal petletno sestrico, jo zapeljal v gozd ter jo tamkaj kratkomalo zaklal. Prerezal ji je vrat, a ker ni bila takoj mrtva, ji je zadal še več vbod-ljajev v prsi. Šele drugi dan so našli ljudje truplo uboge žrtve v gozdu ter izročili nečloveškega mladega morilca sodišču. LISTNICA UREDNIŠTVA. J. Toplak v Ptuju nam naj naznani svoj natančni naslov zaradi neke važne zadeve. — Zaradi tesno odmerjenega prostora izostalo poročilo o sokolski slavnosti v Obrežu, dopisi od Sv. Barbare v Hal., iz Planine, Rajhenburga, poročilo o vojniškl slavnosti, o občnem zboru Slov. trg. društva v Celju in dr. Prosimo potrpljenja. Jzurjencga strojnica iščemo za našo tovarno. Nastop s 1. septembrom. Oferti z navedbo plačilnega zahtevka naj se poš-435 ljejo na naslov: Tovarna kamenin Wesely & Co., Gotovlje, pošta Žalec. Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer =■ inserat ne priobči. - ! 500 kron ! vam plačam, ako moje „Ria-balzam" ne odstrani kurjih ofces, bradavic, trde kože v 3 dneh brez bolečin. Cena škatljice z garancijskim pismom 1 K. Kemeny, Košice (Kaschau) I. poštni predal 12/227, Ogrsko pozor čevljarji! Ostanke podplatov za popravila oferira 5 kg za 8 K franko proti povzetju E. Schirmer, Erfurt. 412 3-3 k občnemu zboru kateri bode v pondeljek, dne 18. avgusta 11. ob 2. uri popoldne v gostilni gosp. Ferd. Roša na Hrastniku VSPORED: 1. Letno poročilo tajnikovo. 2. Poročilo blagajnika. 3. Volitev načelnika ter namestnika in vseh funkcij enarjev. 4. Predlogi in nasveti. Prostovoljno gasilno društvo Sv. Lenart-Hrastnik. I. Sorčan, t. č. tajnik. A. Podmenik, t. č. načelnik. Gospodična iz boljše hiše išče dobroidočo gostilno v nojem ali no račun Ako mogoče okoli Ptuja, Ljutomera, Ljubljane ali Maribora. — Cenjeni dopisi na upravništvo tega lista pod : A. B. 100. 436 Posestvo se proda radi preselitve. Hiša s 5 sobami in kuhinjo, lepim vrtom, brajdo in posestvom za rejo 2 krav in 3 svinj. Več pove A. Kranjc, Velovlek 43, pošta Šmartno na Dreti, Sp. Štajersko. 437 Pozop! Pozop ! 80.000 parov čevljev! ! 4 pari čevljev za le 9 K! Ker je več velikih tovarn ustavilo plačila, se je meni naročilo razprodati večjo zalogo čevljev globoko pod ceno. Prodam zato vsakemur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na zavezo iz rjavega ali črnega usnja po najnovejši modi. Velikost po centimetrih. Vsi 4 pari stanejo le 9 K. Pošilja po poštnem povzetju. S. A. Leser, Krakov, Jožefova ul. 10 L 1078. — Se lahko zamenja, tudi denar vrne 433 Praktični zdravnik dr. Sernec Janko Je od 15. t. m. do 8. kimovca na dopustu 430 slroc^ encan .Triesfe 33 prekomorskih parnikov. 33 prekomorskih parnikov. Redno prevažanje potnikov in blaga v Sev. in Južno Ameriko, Kanado čez Grško, Italijo, Severno Afriko in Špansko. Iz Trsta v Novi Jork z novimi velikimi dvovijačnimi brzoparniki „Cesar Franc Jožef I.", „Marta Washington". Prevoz iz Gibraltarja v Novi Jork traja 7—8 dni, iz Las Palmas v Južno Ameriko 8 dni. Prejšnjih 6 dni je zabavna vožnja po Jadranskem in Sredozemskem morju brez zvišanja cen. Za potovanja po Sredozemskem morju z velikimi prekmorskimi parniki specijalne cene. Prihodnji odhod iz Trsta: 16. avgusta: parnik „Cesar Franc Jožef I." v Novi Jork čez Patras, Pajermo in Alžir. 21. avgusta: parnik „Atlanta" v Buenos Aires črez Patras, Almerijo, Las Palmas. Rio de Janeiro, Santos in Montevideo, 23. avgusta 9 parnik „Marta Washington" v Novi Jork; 23. avgusta s parnik „Poloniau v Quebec in Montreal čez Patras, Neapel in Lisabon. 30. avgusta i parnik „Bel- vedere" v Novi Jork. Pojasnila daje ravnateljstvo v Trstu, Via Molino Piccolo št. 2 in A. Kiffmanna naslednik, Maribor. A. Huberja naslednik J. Donosa — ^^ Ljutomer_ —im Zaloga: Paličnega železa, železne, medene, bakrene in cinkane pločevine, žice, žičnikov, žične mreže, vijačnega blaga, okovi za stavbo in pohištvo, orodja, peči in štedilnikov, sesalk, plinastih in vodovodnih cevi, nagrobnih križev, posteklene, lite in ploščevinaste posode, kuhinjske priprave i. t. d. 428 Velika zaloga stavbenih nosilcev (traverz), železniških šin, poljedelskih strojev in cementa. :::::: Špecerijsko in kolonijalno blago. Dekle lepega in poštenega vedenja z dobrimi spričevali, si želi najti slnžbo pri boljših ljudeh kje na deželi. Razume vsa hišna opravila in šivati, ter je vešča tudi nemškega in 439 laškega jezika. Naslov: »Zvonimira", Gornjigrad, Štajersko, poste restante. __ _ Sprejmem mlinarja za svoj mlin na motor. Meljem izključno samo koruzo na dva para kamnov. Vstop takoj, plača po dogovoru. A. Domicelj, Rakek. 433 2 Mo redek priložnostni nakup! Vsled smrti svojega moža sem prisiljena, prodati iz inventure okroglo 7S.00D ftosou tigershih flanelnih odej ki se jih usojam ponuditi po posebno nizkih cenah. Te odeje so primerne za vsako gospodinjstvo, so jako gorke in moCne, okoli 190 cm dolge in 135 cm široke. Pošilja se po povzetju in sicer 4 kosi tigerskih flanelnih odej za K 8'80. Nadalje je v zalogi 60.000 parov volnenih flanelnih odej. Odeje so primerne za vsako boljšo hišo, so okoli 190 cm dolge in 135 cm* široke, vsaka čez 1 kg težka, so jako praktične in gorke, z jako lepo borduro. Od teh pošiljam po povzetju najmanje en par za 6 K, 2 para za K 11'50, ena volnena odeja 140 cm široka, 200 cm dolga. Cez 2 kg težka, en kos 6 K. Vsak cenjeni Citatelj tega inserata naj zaupljivo naroČi. Z mirno vestjo lahko trdim, da bo vsakdo s po-šiljatvijo zadovoljen. 431 2 Marija Behera, vdova, tkalnica, Nachod, Češko. Dve stanovanji eno z eno sobo in kuhinjo, eno s 3 sobami in kuhinjo, se oddata takoj oziroma s 15. avgustom 1.1. na Dolgem polju št. 1 v Celju. mmmmmm Proda se srednje veliko posestvo, ki meri 8 oralov. Njive so v dobrem stanu, pri posestvu je travnik in gozd. Hiš« in gospodarska poslopja novo zidana. Zraven je žaga. Cena 7000 kron. Leži v Št. Pavlu pri Preboldu, pri Sv. Magdaleni. Naslov pove upravništvo „Narodnega Lista" v Celju. 414 3-3 Odda 5< stanovanje s 5 sobami in kuhinjo ali s 3 sobami in kuhinjo takoj ali s 1. novembrom v hiši Rotovška ulica št. 15. Vpraša se v pisaini dr. Božiča. 418 3-2 Za najino podružnico, trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki v Letušu v Savinski dolini, iščeva vodjo ki naj bode star vsaj 24 let. — Nadalje sprejmeva tudi mlajšega pomočnika za trgovino z mešanim blagom. 419 3-2 Norbert Zanier & sin, Št. Peter v Savinski dolini. Pozor! A. Gruden, Kdor hoCe priti poceni v Ameriko, naj se obrne zaupno na mene. Vsakomur dam natančna pojasnila 187 -23 Geestemnnde (Bremerhaven). Dijaki Na hrano in stanovanje se sprejmejo 4 dijaki. Isti bodo pod skrbnim ter dobrim nadzorstvom, preskrbljeni z dobro in tečno hrano. Kje, se izve v upravništvu »Narodnega Lista." 418 3-3 Priden učenec se sprejme takoj v trgovini z mešanim blagom in semeni IW. Berdajs, Maribor. 395 3-3 175 -22 Nova, stara yina in drožento lastnega pridelka prodaja v poljubni množini Fr. Ferlinc v Šmarji pri Jelšah. Naprodaj je troje posestev na Spodnjem Štajerskem. Cena je prvemu 20.000 K, drugemu 8000 K, tretjemu 3000 K. Plačilni pogoji zelo ugodni. Posestva leže ob veliki cesti na prav lepem prostoru v bližini trga in dve ure od mesta. Naslov pove uredništvo „Narod. Lista". 420 2-2 St eckenpfer d - bay - rum Bergmannn & Co., Dečin n. L. (Tetschen a. E) ostane slejkoprej najboljša voda za glavo, za umno negovanje las, zabranjuje tvorbo luskin, predčasno osivelost in izpadanje las in krepi lasne korenine. Mnogoštevilna priznanja! V steklenicah po 2 K in 4 K se dobi v vseh lekarnah, drogerijah, parfimerijah in brivnicah. 148 20-13 jViizarsljega Vajenca poštenih starišev z dobro šolsko izobrazbo in ki ima posebno veselje do mizarske obrti sprejme MARTIN STOJ AN, mizarski mojster na Teharjih. Tam se tudi sprejme več 426 2-2 spretnih pomočnikov. 159 20-8 Kvvizdov fluid fluid za turiste (znamka s kačo) Staro priznano aromatiCno mazilo za okrepljenje kit in mišic, zoper protin, revma, ishias, trganje r križu. Planinci, lovci, kolesarji in jahaCi ga rabijo z uspehom za okrepitev pred in po veCjih turah. Cena I steklenica K 2 —, '/, steklenice K 1-20. ristno v vseh lekarnah. Vsak dan razpošilja po pošti glavna zaloga: Franc lan. Kwizda c. I. kr. avstr., kr. romunski in kralj, bolgarski dvorni založnik, okroi. lekarnar, Korneuburg pri Dunaju. Ilnstrovani ceniki na zahtevo zastonj in franko. 699999999999999999999? 99999999999 o rt « £ M « JS ___ 1> c CS « •o 5 W N Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa ueprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polja moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke. Čekovni račun pri c. kr. poštni hraniln. št. 75.222. B B Lastna knjigoveznica.1 B B B -m- B B B ■ registrovana kreditna in stavbena zadruga as omejeno zavezo \r GABERJU pni CELJU sprejema druge ali hranilne vloge od vsakega! je ne in jih obrestuje nepretrgano od vložitvi sledečega dne do dne Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. 25 po pet in pol od sto S 1! 01 |Z |0 86 49-31 Avstr. poštne hranilnice račun štev. 54.366. Ogrske pošt. hranilnice račun štev. 26.283. Telefon št. 48. Pisarna je v Celjn, Rotovška nlica št. 12 xxxxxxxxxxxxxxx Uraduje se vsak dan raznn nedelj in praznikov od 8. -12. ure XXX dopoldne. XXX ■■ Južnoštajerska hranilnica v Celju m v Narodnem domu. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoldne in jih obrestuje po od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šmarje, So- 4 1 o 2 0 štanj, Sevnica, Vransko In Gornji-grad In rezervna zaklada, katera znašata že nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občeko-ristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 125 -26 ia M je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, sknpno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.