Paitnlm p«v»W»n*« V LluMjanl, sreda dne 12. aprila (922 Petameznt štev. 75 P8T *3 K I2ha|s eb 4 zjutraj. Stane celoletno , . M9 K mesečno...... . 10* za inozemstvo . . SfiO » Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . * K uali oglasi do 30 mm stolpca (68 mm) . i . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uredništvo: tffldotiAova ee*t* «t Mjfl itn Upravnlštvo: Vfsernova ulica t. M-Telefon št. M. Račun kr. pošt ček. urada štev. 11.842. Ljubljana, 11. aprila. Včerajšna slavnostna otvoritvena "»ja geno/ske konference se je končala z disonanco, katera jasno priča, kako težko bo delo na tem prvem res mednarodnem zboru izza izbruha svetovne vojne. Od vsega početka se je med samimi sklicatelji konference vršila ljuta notranja borba za dnevni red. Z energično gesto, ki je pretila genovski sestanek sploh onemogočiti, je Francija dosegla, da je bilo z dnevnega reda že vnaprej izločenih dvoje največjih vprašanj evropske in svetovne politike sploh: reparacijsko vprašanje in vprašanje razorožitve. Jasno je, da je problem gospodarske obnove Evrope v najožji zvezi z obema tema vprašanjema in kompromis med Francijo in Anglijo že v napr-jj omejuje uspeh genovskih posvetovanj. Velika antanta je obračala, gospod Čičerin je obrnil. Rusija je v pesti holjševiškega terorja danes 6icer ena najbolj mili*arističnih držav in je še nedavno grozila z ognjem in mečem v.=em narodom, ki se branijo umreti po preizkušenih metodah ruske lakote. vendar je šef ruske delegacije povzdignil svoj glas ter zahteval, da se postavi na dnevni red konferencp vprašanje razorožitve. Francoski Barthou je ljuto odgovarjal in gospod de Facta se je moral požuriti, da je še pravočasno zaključil sejo. Spor med Rusijo in Francijo, ki je obenem spor za delovni program in uspeh cele konference. se je danes nadaljeval v politični podkomisiji, ki ni mogla pristopiti k pozitivnemu delu. Ne spadamo med pesimiste, ki pro-rokujejo, da se bo konferenca v najkrajšem času razletela v vse vetrove Tako lahko si LIoyd George ne da pokvariti svojega načrta, ki ga je zasnoval in izpeljaval s toliko energijo in Italija, katere prestiž je v Genovi kar najobčutnejše angažiran, bo vse storila, da se kot formalni vabitelj in domačin izogne nesmrtni blamaži kraha. Ako pa gledamo, kako se dogodki razvijajo dosedaj, moramo odkrito priznati. da postopanje velikih sil na->protetev ne ublažuje. temveč jih po-fj^truje. Incident s Čičerinom je le eden, seveda najenostavnejši pojav napetosti, ki vlada na konferenci. Neenotnost med državami Velike antante se le umetno skriva pod raznimi, skrbno sestavljenimi formulami, ki jih vsak hip lahko prevrže veter iz Pariza. Go-spod Poincare je ostal doma in stoji arozeče na genovskem obzorju. Po krivdi Italije je izhnihnil sedaj tudi konflikt z Malo antanto. Naša srednjeevropska četverozveza predstavlja danes političen faktor, ki po -voji moči in svoji važnosti daleč prebega veljavo Rima. Mala antanta je zaveznik Velike, toda noče biti več ttjen poslušen sluga. Iz strahu, da se njena moč ne uveljavi v zboru naro-iov, je Italija zasnovala intrigo, ki Malo antanto izključuje od ravnoprav-uega. sodelovanja. Ta diplomatičen udarec naj bi Čehe, Poljake, Rumune — predvsem pa Jugoslovane opozoril, da so daleč, daleč za svojimi »zaščit-nicami». naj bi jim vzel ugled in naj bj izigral njihovo soodločilno besedo pri velikih sklepih. Mala antanta je Intrigo kvitirala s pametnim samoza-tajevanjem. Zapomniti pa si bo morala da je tudi genovska konferenca — boj, ki ga le lahno prikriva pajčo-fan fraz o človekoljubju in altruizmu. Ločitev skupin postaja tako že od prvega dne vedno ostrejša: Anglija z Italijo, Francija, Mala antanta. Rusija. Nemčija, nevtralne države. Vrste, ki e? razvijajo, so boine vrste. Postopanje Italije mora posebno jugoslovansko delegacijo navdajati z največjim nezaupanjem in opreznostjo. Zdi se, da niso bile neopravičene fjmnje, da nas hoče Italija siliti v revizijo raoallske pogodbe z izgovorom, da treba 'ati Zadru možnost življenja in omogočiti Reki obstoj, mir in red. Kolikor smo podučeni, je gospod Nin-eič vsak razgovor o reviziji pogodbe odklonil. Ako je s tem odbil tudi laške propoziciie glede Raroša in reškega konzorcija ter odklonil tudi insi-ouacijo da postane Zader porta aurea za italijanski vormarš v Jugoslavijo, potem smo zadovoljni. Nobeno teh vprašanj ne spada k izvedbi rapallske pogodbe, ki je jasno predpisala objma kompaciscentoma medseboj-np pravice in dolžnosti Naša delegacija ne more razgovariati o tem, kako naj bi se pod okriljem genovske konference storila nova škoda živ-Ijenfekim interesom kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev. Italija naj išče drugih sredstev, da spaei svoj prestiž v Genovi Neresnične vesti o reviziji rapallske pogodbe IZJAVA NINČIČA NAŠEMU DOPISNIKU. — DEMANTI PRESBIRO-JA. VZNEMIRJEN.JE V BEOGRADU. - BLOKAŠKI MEMORANDUM. Genova. 11. aprila. (Izv.) Vaš dopisnik je danes govoril z zunanjim ministrom dr. Ninčičem, ki je zanikal vesti, da se pogaja z italijanskimi delegati, od katerh ga je Contarini že obiskal v stanovanju v St Margheriti, za revizijo rapallske pogodbe. Razgovori se tičejo samo načina izvedbe. Dr. Ninčlč je doznal, da Je bil memorandum Hrvatskega bloka, ki bo najbolj škodoval interesom našega naroda, posebno Hrvatov, res predan italijanskim oblastem v dneh nemirov na Reki- Beograd, 11. aprila. (Izv.) V Beogradu so vzbudile zadnje vesti, ki so prispele iz Rapalla. največje ogorčenje, ker se Italijani zopet nočejo držati sklenjene pogodbe. V zvezi s tem se omenia tudi bolezon ministrskega predsednika Pašiča, ki ga nekateri dolže, da je rajši prepustil te neprijetne posle z Italijani dr. Ninčiču, da si sam ohrani svoj nimbus. Veliko nevo-ljo je povzročilo v Beogradu tudi zadržanje Italijanov in Angležev, ki se branijo priznati skupno delovanje Poljske in Male antante kot enega faktorja v komisijah genovske konference. . Splošno pa se obsoja postopanje Hrvatskega bloka, ki je s svojim tretjim memorandom. poslanim na genovsko konferenco, hotel vzbuditi pozornost in diskvalificirati našo državo v inozemstvu. — »Politika* piše, da je v Hrvatskem bloku bil ta memorandum pač potreben — dasi so morali vedeti, da bo memorandum romal v Genovi neprečitan v koš — zato, da preslepi hrvatsko maso, češ, da »hrvatska država* že stopa na mednarodni forum, ker se je ie srečno ločila od Beograda. S tem pa se hoče tudi odvrniti interes Hrvatov od najnovejših odkritij glede milijonov lir, kj sta jih Orlando in Sonnino izdala za propagando na Hrvatskem. Beograd. It. aprila. Presbiro javlja: Povodom italijanskih vesti o gotovih predlogih, ki so se stavili naši dele-gaciji v Genovi glede izvršitve rapallske pogodbe in rešitve reškega vprašanja in ki odstopajo od te pogodbe, smo pooblaščeni izjaviti, da se taki predlogi ni« niso stavili, niti niso Mi sprejeti na pristojnih mestih. Odpovedan sestanek med našimi In Italijanskimi delegati. Genova. 11. aprila (Izv.) Včeraj zjutraj bi se moral vršiti v Sta Margheritl drugi sestanek jugoslovanskih delegatov Ninčiča, Kumanudija ln Krstelja ln Italijanskih delegatov Contarinija in Tosti dl Valmlnute. Sestanek se pa ni vršil, ker je Contarini že v nedeljo odpotoval v Rim, da se informira glede nekih tehničnih datov. Jutri ali pojutrišnjem se pogajanja glede izvedbe rapallske pogodbe zopet prično. Delo genovske konference MADŽARI IN RUSI SPROŽILI MANJŠINSKO VPRAŠANJE. - SESTAVA IN DELO ODSEKOV. Genova, 11. aprila (Izv.) Danes so za- [sestala danes popoldne pod predsedstvom čele komisije s stvarnim delom. Prva se .Roberta Horna in je razpravljala o seje sestala dopoldne politična komisija ! stavi podkomiteja V to svrho je pred- Računske dvana|sfine za maj in juni POVIŠANJE ZEMLJIŠKEGA DAVKA. - ENOMILIJARDNO DRŽAVNO POSOJILO. finančnim ministrom Beograd, 11. aprila. (Izv.) Finančni minister je narodni skupščini predložil zakon o proračunskih dvanajstinah za maj in junij 1922. Državni izdatki so za U dva meseca enaki, kakor v prejšnjem zakonu in znašajo 724,974.502.48 Din. V 51. 2 se pooblašča vlada, da sklene notranje loterijsko posojilo za eno milijardo dinarjev. Člen S govori o izrednih državnih dodatkih na zemljiški davek v vsej dria-vi, ki naj znaša 200 odst V členu 15 se pooblašča prometni minister, da sme potrošiti iz investicijskega posojila 80 milijonov dinarjev za potrebe direkcije drž. železnic v Beogradu proti temu, da to vsoto vme, ko bo sprejet proračun. V čl 38 se pooblašča minister za zdravstvo. da sme v Hrvatski in Slavoniji od zemljišč, ki stojijo pod njegovo upravo, v sporazumu s skleniti posojilo 10 milijonov dinarjev pri Upravi fondov ali pri kakem drugem zavodu za zgradbo bakteriološkega zavoda v ZagTebu, ki bo služil tudi za potrebe medicinske fakultete. Cl 88 pooblašča ministra za zdravstvo, da sme odobriti sklep zakladnega odbora glede prodaje neke nepremičnine, da se s tem denarjem zgradi v Zagrebu poliklinika Beograd, 11. aprila (Izv.) Kakor do-znava Vaš dopisnik, se večina članov finančnega odbora odločno protlvi. da bi se potom kratke določbe v proračunskih dvanajstinah uvedel povišek davka na zemljišča in novo notranje loterijsko posojilo za eno milijardo. Smatrajo, da je ta dva predloga treba strniti v en zakon in ga posebej sprejeti pod predsedstvom De Facte. Ostali člani komisije so Schanzer, Lloyd George, Curzon (kadar pride v Genovo), Barthou, Colrath, Wirth, Rathenau, Theunis in Jaspar, od zastopnikov ostalih 28 držav, ki so se udeležile konference, pa je v komisiji samo dr. Beneš. Komisija bo skušala ustvariti podlogo za mir v Evropi na podlagi prvih 4 točk canneške resolucije, toda ne da bi se pri tem dotaknilo obstoječih mirovnih pogodb. Prvi je govoril na današnji seji grof Bethlen (Madžarska), ki je protestiral proti zatiranju madžarskih manjšin po Češkoslovaški, Rumuniji in Jugoslaviji in je zahteval sestavo podkomisije za varstvo narodnih manjšin. Dr. Beneš mu je odgovoril, da nima nič proti taki podkomisiji, da pa bi tu gotovo nastal konflikt z zvezo narodov, ki je edino pt -sto>a za spore glede varstva manjšin. Na" predlog De Facte se je nato sklenilo sestaviti tako podkomisijo iz po enega zastopnika od peterih držav-sklicateljic genovske konference, po enega od Rusije in Nemčije, ostale države pa bi bile zastopane s štirimi zastopniki. Čičerin je zahteval z ozirom na riske manjšine, ki se nahajajo v največ državah, za Rusijo 2 zastopnika, nakar je Barthou pred-naj imajo velesile vsaka po dva zastopnika v komisiji in naj vstopijo v komisijo tudi Nemel Na predlog Motte (Švica) in Lloyda Georgea je bil naposled dosežen kompromis, da se osnuje podkomisija 11 članov, v kateri bodo smele države-sklicateljice po 1 člana, ostale države pa 6 članov. V komisiji so med drugimi Branting za Švedsko, Skirmunt za Poljsko, Bratianu za Rumunijo in Motu za Švico. Dr. Beneš je izvolitev odklon iL Čičerin je nato protestiral proti temu, da sedita v komisiji zastopnika Rumuni-je in Japonske, kateri državi držita zasedene ruske pokrajine. Bratianu in Iši sta energično nastopil i. Genova, 11. aprila. (Izv.) Finančna komisija genovske konference se je prvič Narodna odbrana KOMUNIKE OSREDNEGA ODBORA PROTI HUJSKARIJAM. Beograd, 11. aprila. (Izv.) Osrednji odbor Narodne odbrane je izdal ta-le komunike: »Osrodnji odbor Narodne odbrane smatra za dolžnost, da povodom raznih zlonamernih vesti, katere so ne-prijatelji te naše velike in vzvišene narodne organizacije to dni dali v javnost. izjavi sledeče: 1.) Neresnične in tendencijozno izmišljene so vesti, da je predsednik Narodne odbrane ali katerikoli član osrednjega odbora podal ostavko, ker se ne strinja z dosedanjim delom ali iz kateregakoli drugega sličnega raz-, loga. •2.) Ni res, da je Narodna odbrana tajna teroristična organizacija, kakor jo hočejo nekateri njeni sovražniki predstavljati, temveč je javna, patriio-tična, nacijonalistična organizacija, katere pravila so potrdile pristojne oblasti in so tiskana in razdeljena tako, da vsakdo more iz njih razvide-ti smoter in naloge Narodne odbrane. 3.) Ni res. da je Narodna odbrana eksponent katerekoli politične stranke. temveč je nadstrankarska, nacijonalistična in patrijotična organizacija, pristopna vsem zavednim Srbom, Hrvatom in Slovencem, ki so voljni pomagati narodu in domovini v teh velikih dneh našega nacijonalnega preporoda. 4.) Vsak Srb. Hrvat in Slovenec, ki se zaveda, da je njegova moralna in nacijonalna kvalifikacija prava, bo našel mesto za svojo patrijotično delavnost sredi te narodne in patrijotične organizacije. Iz plenarne seje osrednjega odbora Narodne odbrane, dne 11. aprila 1922.» ZDRAVSTVENO STANJE PRIN-CEZINJE ELIZABETE. Beograd, 11. aprila. (Izv.) Zdravstveno stanje bivše rumunske prlncezinje Elizabete, soproge grškega prestolonaslednika Jurija, se je včeraj v toliko zboljšalo, da bo mogla rumunska kraljica Marija še ta teden zapustiti Atene. ŽIČNA ŽELEZNICA V BAKAR. Bakar. 11. aprila. (Izv.) Včeraj se je vršila v navzočnosti zastopnikov ministrstev saobračaja in javnih dt!. pomorskih oblasti, bakarske občine in inžen-jerske organizacije svečana kolevdacija gradbe žične železnice, ki bo vezala ba-karsko luko z železniško postaja DEMOKRATSKI SHODI V JUŽNI SRBIJI. Beograd, 11-aprila. (Izv.) Minister prosvete Svetozar Pribičevič ta minister za šume ta rude Raiajlcvič sta v južni Srbiji priredila več shodov, kateri so zelo lepo uspeli. Povsod so ju seljakl sprejeli z navdušenjem ter je vsa njuna pot dokazala priznanje naroda za delo demokratske stranke. SANITETNI SVET. Beograd, 11. aprila. (Izv.) Minister za narodno zdravstvo Je za 24. t nt. sklical sanitetni svet da se posvetuje o pobiianiu aalezliivih bolezni lagal angleški zastopnik, naj se v podko-mite izvolijo po edtn zastopnik od vseh držav-sklicateljic m po eden od Rusije in Nemčije ter po štirje zastopniki od ostalih držav, kar je komisija sprejela KAKO SO RAZVRŠČENI DELEGATI NA SEJAH. Genova, 11. aprila (Izv.) Tukaj je razširjena govorica, da pride Ljenin osebno v Genovo in da je že odpotoval iz Moskve. V dvomu, kjer se vrte posvetovanja delegatov, sta postavljeni dve mizi v obliki podkve. Na gornjem koncu zunanje mize so prostori za države, ki so povabile ostale države na konferenco. V sredini sedijo Italijani kot gostitelji Desno od njih sedijo Angleži in Francozi, poleg Francozov imajo svoja mesta Japonci, poleg Angležev pa Belgijci Po Japoncih pridejo po abecednem redu imen v italijanskem jeziku Albanci in Avstrijci do Cehoslovakov. Ta razvrstitev se je določila na željo Francozov. Nemci sedijo nasproti Angležem ia Belgijcem. SOLIDARNOST MALE ANTANTE. Genova, 11. aprila. (Izv.) Vaš dbpianik je imel danes pogovor z dr. BeneSem, ki je izjavil, da je sodelovanje med državami Male antante popolno. Čeprav Mala antanta ni priznana za enotno celoto, pe vendar bo na sejah enotno zastopala skupne interese. LJENIN ODPOTOVAL V GENOVO? Praga, 11. aprila (Izv.) Po vesteh ruskega presbiroja v Rapallu je Ljenin odpotoval v Genovo. POGAJANJA MED RUSIJO IN MALO ANTANTO. Genova, 11. aprila. (Izv.) Včeraj so reški delegati v Genovi skušali pridobiti Malo antanto in Poljsko, da bi se zavzeli za priznanje sovjetske vlada Pogajanja so bila neoficielna. Poljska je pripravljena zavzeti se za priznanje sovjetske vlade de mre. FaSisti se zopet pripravljajo Sv. Ana pri Sušakn, 11. aprila (Izv) Po najzanesljivejših vesteh pripravljajo reški fašisti povodom evakuacije tretje cone večjo akcijo, ki bi v glavnem bila naperjena proti reškim podobčlnam. Pri nožarskem mojstra Fabrija so naročili več sto bodal, pri neki drugi tvrdfd pa nekoliko stotin jugoslovanskih vojaških oblek, da preoblečejo svoje ljudi in z njimi organizirajo napade na naše ozemlje, s čimer bi preprečili, da bl italijanske vojaške edinice odšle s Sašaka ali da bi zapustile Reko. Iz finančnega odbora Beograd, 11. aprila (Izv.) Danes dopoldne je imel finančni odbor sejo, na kateri se je razpravljalo o proračunu pravosodnega ministrstva Tajnik šeče-rov je predlagal z ozirom na včerajšnje načrte, naj se ukinejo 6amo srezka sodišča v Szombolju, Karlsdorfu in Periesu ter okrožno sodišče v Veliki Kikindi in Velikem Bečkereku, nakar je odbor tudi pristal kljub temu, da je poslanec Lazič izjavH, da smatra, da se s to naredbo ne bo nič prihranilo. Nato se je razpravljalo o duhovnikih, ki vrše svojo službo v kaznilnicah kot dušni pastirji Sklenilo se je, da ostanejo ti svečeniki tudi še nadalje državni uradniki Seja je bila nato končana Prihodnja bo v sredo dne 19. aprila ob 16. uri z dnevnim redom: Podrobna debata o proračuna pravosodnega ministrstva VPRAŠANJE KRALJA NA MADŽARSKEM. Budimpešta, 11. aprila (Izv.) Bivši min. predsednik grof Teleky bo med velikonočnimi prazniki pričel pogajanja, da doseže med strankami sporazum v vprašanju kralja Telekr nima oflcielnega mandata, vendar pa delaje v soglasju z vlada ARETIRAN BUDIMPEŠTANSKI ATENTATOR. Budimpešta, 11. aprila (Izv.) »Acht-Uhr-Abendblatt» poroča, da je danes policija v Budimpešti prijela ziočlnca Ko-vaesa, ki je s pomočja društva vzbujajočih se Madžarov izvršil atentat v liberalnem klubu. Nove sankci:e proti Nemčiji Pariz, 11-aprila (Izv.) »Petit Pari sien» piše, da reparacijska komisija ne bo sprejela predlogov nemškega odgovora na zadnjo noto reparacljske komisije. Poincare je zvečer naročil predsedniku reparacijske komisije, naj začn« komisija proučevati kazenske ukrepe zs Nemčijo. Predvsem se uveljavijo za Nemčijo londonski ukrepi, če ne bo plačala Francija namerava samostojno nastopiti proti Nemčiji AMERIKA HOČE PRIZNATI RUSUO? London, 11. aprila (Izv.) «New york Tribune* doznava, da namerava Amerika priznati sovjetsko vlado pod pogojem, da se rdeča armada zmanjša ta da doseže genovska konferenca smotren« uspehe. Ta dva pogoja je določil za priznanje Rusije ameriški ministrski svet ČEŠKA IN AVSTRIJA. Praga. 11. aprila (Izv.) Danes }e < Lani avstrijski poslanik v Pragi dr. Ma. rek slovesno izročil predsedniku Masa-riku svoja poverilna pisma ta ob tej priliki izrazil nado, da se bodo poglobile vezi med obema državama na podlagi prijateljskega sporazuma pri sodelovanju za obnovo srednje Evrope. ZNIŽANJE DELAVSKIH PLAČ NA ČEŠKEM. Praga, 11-aprila. (Izv.) V severnoče-Ski tekstilni industriji se Je dosege) med delavci ta delodajalci sporazum, na podlagi katerega se s 1. majem znižajo delavske plače za 15 odst, 1. junija pa za nadaljnlh 15 odst NA MADŽARSKEM POPRAVLJENE LOKOMOTIVE. Beograd, 11. aprila (Izv.) Te dni bo prispela iz Madžarske velika partija 600 lokomotiv, ki so bile tam na popravilu DALMATINSKA PREPOVED IZ. VOZA ŽIVIL. Beograd, ll. aprila. (Izv.) Predsednik narodne skupščine je prejel iz Dalmacije več prošenj, naj dela na to, da se prepove izvoz živil iz države. tfttbl/ana, 11. aprila 1922. Današnjo sejo občinskega sveta je otvoril župan dr. P e r i č ob 17. uri in imenoval za overovatelja obč. svetnika Franchetliia in Ogrina. Svojo odsotnost so opravičili občin, svetovalci dr. Triller, Jelačin in inž. Kosmač. NAZNANILO FREDSEDSTVA. Društvo magistratnih nastavljencev in bivši ravnatelj plinarne Senekovič sta se pismeno zahvalila za ugodno povišanje prejemkov oz. ureditve službenega razmerja. Škofijski ordinarijat ie poslal povabilo na velikonočno procesijo na Veliko soboto ob 16. uri. Mestna občina je prejela za mestne reveže skupno 16.316 K 80 vin darov. ZAPRISEGA NOVEGA MEŠČANA. Žužipan je nato po staran običaju seje! v roko novo imenovanemu meščanu %. Jakobu F u r 1 a n u, vodji šole v Sp. Šiški in ma izročil posebno diplomo. G. Furlan se ie med splošnim odobravanjem zahvali! za odlikovanje in obljubil, da bo tudi vnaprej deloval z vsemi močmi v procvit Ljubiiane. 20% DAVEK NA VREDNOST NEPREMIČNIN. Sledila je daljša razprava o pobiranju prirastkarine na vrednost nepremičnin. Demokratska obč. svetnika F r e 1 i h in dr Puc sta zaman opozarjala na škodljive socialne posledice tega davka, zlasti v stanovanjskem vprašanju in predlagala naj se zniža davek od 25 odst. na 10 odst., iermin pa od 1. januarja 1919. na 1. januar 1921. V debato je pobegel tudi obč. svetnik Rupnik, ki je na demagošld način skušal zanesti razpravo na verižniško polje. Končno je bilo s glasovi koalicije sklenjeno, da se določi prirastkarina na 20 odst, veljavno od 1. januarja 1920. Reku r z glade nepotrditve občinske doklade na osebno dohodnino se opusti. Mestna občina bo plačevala 2 odst. za svoje delavce v delovski pokojninski zaklad. . VPRAŠANJE RAZŠIRJENJA CESTNE ŽELEZNICE. Župan dr. Perič je predložil poročilo o razširjenju oziroma eventualnem ko-munaliziranju cestne električne železnice v Ljubljani. Skupni stroški za razširjenje omrežja v Šiško, Vič in Moste bi znn-saB po proračunih tvrdke Siemens & Sckuckert 48,000.000 K, ne vštevši izdatke za nove stroje, ki bi bili potrebni v elektrarni. Župan priporoča, naj se raje počaka do leta 1926., ko pieide cestna železnica tako v last občine. Dr. Puc je mnenja, da tako važne zadeve, ki ie največje važnosii ne gre odlagati. Tudi če so napravni stroški veliki, vendar je treba napraviti še renta-hilitetni račun. Razširjenje je za Ljubljano največje važnosti. Konečr.o je bilo poročilo županovo vzeto na znanje ln obenem župan na predlog obč. svetnika Kremžana pooblaščen, da stopi v stik ■/■ okoliškimi občinami Vič, Št. Vid, Zg. Šiška, Ježica, Černuče, Moste, D. M. v Polju itd. ter z zainteresiranimi zasebnimi faktorji v Ljubljani in okoliških občinah radi razširjenja železnice, kar naj bi se izvedlo ali v obliki akcijske družbe, ki bi ji pristopila mestna občina, okoliške občine in zasebni interesenti, ali pa kako drugače. V poštev naj pride tudi proga proti novemu pokopališču. RAZNI SKLEPI. Za zgradbo opornih zidov in kanala pri mestni hiši na Mestnem trgu št. 27 :-e naknadno odobri 28.400 K, za popravo mestne hiše št 15 na Poljanski cesti pa dovoli 10.000 K. V svrho zgradbe linijskega urada na Dunajski ces'i se odkupi od g. Hrovati-na zemljišče po 180 K m3. Za centralni šolski vrt In Igrišče v Ljubljani se dovoli 150.000 K, od tega <0.000 K za povečanje šolskega vrta na Barju Na predlog občinskega svetnika Fre-11 h a se bo zahteval od države prispevek za mestni stanovanjski urad. 20osdt pristojbina naj se steka v mestno blagajno. Gasilnemu društvu v Sp. Šiški se izplača za nabavo potrebnih stvari enkratna podpora 50.000 K. Vsem zdravnikom, ki so brezplačno zdravili mestne uboge in lekarnarju Prochazkl za znižane cene za zdravila se izreče zahvala. PORTRETI BIVŠIH ŽUPANOV. Naroče se portreti vseh še živečih bivših ljubljanskih županov, ki si Izbe-rajo umetnike sami. Mestna občina proda nekaj svojih umetnin Narodni galeriji. POROČILA STAVBENEGA ODSEKA. Na priporočilo stavbenega odseka se izvede regulacija Linhartove ulice. Železniške ulice v Šiški in dovoli sprememba reguiačnega načrta za Trnovsko pred-mestie in parcelačnega načrta za zemljišče Ant. Steinerja Na mivki. Ugodi se raznim prošnjam za razdelitev zemljišča. Na Dunajski cesti se od kavarne Evrope do Zidarja napravi na levi strani asialtni hodnik, naprej do tira pa iz kock. Tlakovani hodnik se napravi tudi od kavarne Evrope do Novega Sveta na Gosposvelski cesti. Poročilo policij sko-zdravstvenega _ odseka o organizatornem statutu za ljubljansko poklicno gasilstvo in delovanje gasilnega društva v I. četrtletju 1922 ie bilo vzeto na znanje. Nato so bile rešene nekatere prošnje za podelitev meščanske podpore in je bilo županu naročeno, naj pregleda, ali se nahajajo morda še kje kake sllčne že davno vložene in še nerešene prošnje. Potem, ko je občinski svet soglasno sklenil, da se podere javno stranišče na Marijinem trgu in postavi na istem mestu podzemsko stranišče ter bilo na župana stavljenih več interpelacij, je župan javno sejo zaključil nakar ie sledila tajna. TAJNA SEJA. V tajni seji občinskega sveta se Je pomaknil Pavel Skale, klavnični ravnatelj v 6. čin. raz., dr. Janko Vrančič se je imenoval za magistratnega svetnika v 7. čin. raz., Albina Hafner za stalno mag. oiicijantinjo, Fr. Kov a čl č za stalnega oiicijanta, mag. sluga Ivo C e g n a r se uvrsti v 8. plačilno stopnjo, Tomo I g I i č u in Antonu Zupančiču se dovoli Izredna doklada. Miri Kovačič se dovoli milostina istotako I. D a c h s. Uradniki Mestne hranilnice. V zadnji tajni seji mestnega obč. sveta so napredovali sledeči uradniki: Fran Pretnar v višjega knjigovodjo, _ Fr. A b u 1 n e r v knjigovodjo, Ivan Hiter in Jos Kur alt v nadkontrolorja. Blagajnik Anton Snlterčič in kontrolor DafmaMa omladina proti verižniStvu Radi vedno naraščajočega pomanjka-nia živeža v Dalmaciji je posegla naci-jonalistična omladina v Splitu po samopomoči in pričela energično akcijo proti verižništvu In vednemu navijanju cen. Kakor se nam poroča, so nacijonalisti v soboto v Splitu ustavili štiri vagone moke in 12.000 jajc, ki so bili namenjeni v italijanski Zader. Zaplenjeno blago jc bilo takoj razprodano med občinstvo. Akcija mladine je izzvala med občinstvom silno navdušenje in splošno odobravanje. Tudi v Solinu se ie pripetil v noči od sobote na nedeljo sličen dogodek, ki pa je izzval precejšen incident s policijo. Ustavljeni so bili namreč voli, ki so bili namenjeni za Italijo, dočim vlada v Dalmaciji veliko pomanjkanje mesa. Iz Splita je prišla takoj četa omladincev, da prevzame vole, kar pa Je preprečila policija, ki je vrh tesa aretirala več Split-čanov in Solincev in dovolila svoboden izvoz. Deputacija nacionalistične ©mladine se je radi tega včeraj zglasila pri pokrajinskem namestniku dr. Metličiču in energično protestirala proti nečuvenemu postopanju solinske policije. Zahtevala je tudi, naj se prepove vsak izvoz živil iz pasivnih krajev in poslala brzojavne proteste tudi na notranje ta finančno ministrstvo. Politične Seleče -f Velik zbor demokratov. V Oma-licah pri Pančevn se je vršil v nedeljo demokratski zbor, na katerem je bilo več tisoč udeležencev. Govorili so poslanci Davidovid, Vuletič, Radovič m Reisner, prisotna sta bila tudi minister Pribičevič in veliki župan Bogdanov. Zborovalci so prirejali zlasti p06l. Reisner ju, ki je govoril slovensko, burne ovarije. Na zboru so bile kmečke deputacije iz cele županije. + Razpust organizacije bivših a.-o. oiicirjev v Zagrebu. Pokrajinska uprava Je na pritisk javnega mnenja razpustila društvo bivših avstrijskih oficirjev, ki le pred kratkim priredilo izzivalno zabavo pod pokroviteljstvom bivšesa beograjskega guvernerja Salis-Sewisa. Pri tej zabavi ie prišlo do znanih incidentov, ker je patriotsko občinstvo protestiralo proti obnašanju teh avstrijskih oficirjev. V društvenem lokalu je bil zaplenjen imenik članov, med katerimi se nahaja tudi neki Milan Gregorid, o katerem je dokazano, da je madžarski Spl-jon proti Jugoslaviji Ta Gregorid se tudi sedaj nahaja na madžarskem ozemlju. 4- Klerikalni hinavci. Nedeljski .Sloneč* piše, kakor da so poslanci večine Izvedli povišanje poslanskih dnevnic, klerikalni poslana pa da so te povišane dnevnice le spreje'i, ker so morali. Dejstvo pa je, da ie klerikalni poslancc Pušcnlak osebno šel v deputaciji poslancev k finančnemu ministru, kateremu ie prcdočil. kako potrebno je povišanje dncvnic, voditelja zemljoradnikov posl. Laziča. k! je govoril proti povišanju, pa j -f Pred spremembo pofltKaega položaja? Iz Beograda poročajo: V političnih krogih se govori, da bosta muslimanska ministra Vilovid In Omerovid morala izstopiti iz kabineta radi držanja muslimanske parlamentarne grupe, in da bodo namesto nllh vstopili v kabinet zemllo-radniki. ki zahtevajo kot pogoj za vstop premembo naredbe o baku. -f General Wrangel zapusti Jugoslavijo? Kakor poroča beograjski dopisnik zJgrebSke »Rijcči*, je general Wrangel zaprosil našo vlado, da mu izda potni list za Bolgarijo. Vlada bo tej želji ustregla. Ta Wranglov korak se različno komentira: nekateri so mnenja, da je povod za ta Wranglov korak iskati v časopisnih napadih, zlasti v člankih, ki so bili zadnji čas objavljoni v beograjski »Politiki*. Po svefu — Dva aeroplana ponesrečila. Iz Pariza se brzojavno poroča: Pri Gran-villiersu sta v gosti megli trčila skupaj dva aeroplana ter sta oba goreča padla na zemljo. Na francoskem aparatu so bili razen pilota ta mehanika tudi štirje potniki. DrugI aparat je bil angleški ta je vezil v nasprotni smeri. Na francoskem aeroplanu je vseb šest oseb mrtvih. _ Ruski caristi izgnani iz Poljske. Poljski ministrski svet je po poročilu Doljskih listov sklenil, da. se izžene iz države 300 ruskih caristov, ki so pripravljali teren za konflikt med Poljsko in sovjetsko Rusijo. V ta namen je obstojala organizacija, ki je bila baje v stalnih stikih z generalom AVranglom. Na čelu organizacije, je stala žena bivšega ruskega carskega guvernerja v Varšavi. Pod vodstvom generala Novikova bi se imel izvršiti napad na Rusijo in ruski caristi so upali, da bo ta napad imel za posledico konflikt med Poljsko in Rusijo. Izgnani carisli bodo odposlani v Gdansk. Dela oa telovadišču za I. jugoslo-venski vsesokolskl zlet so v polnem t»- |ku. dasi ovira, redno delo neugodno vreme. Načrti za telovadiš«:« so izgotovlje-ni v podrobnostih ter so na vpogifd vsem onim, ki se interesirajo za oddaju del stavbišča. Na telo/adišču bodo postavljene 4 tribune in sicer: glavna tribuna dolga 168.15 m ni široka 15.35 m. višina tribune znaša 6.17 m. Tribuna im;: 21 lož za reprezentante, S84 sedežev pod glavno ložo. 66 ostalih lož. 288 sedežev pod kraljevo ložo, 255 stojišč pod kraljevo ložo. dalje je na razpolago na glavni tribuni 4808 sedežev, ki so rar-deljeni v vrste, dalj* 1632 tribunskih stojišč in 8400 ostalih stojišč. Pod to tribuno z dohodom ' slavnostne ceste (širina 15 — 25 m) js. prostora za pro-dajalnice z 42 oddelki. Severna in jc:.-na tribuna sta po 154.50 m dolgi in 13/>0 metrov široki. Na vsaki tribuni pa je po 4110 sedežev in 1644 stojišč. Vzhodna, tribuna, ki je določena predvsem za član stvo je 168.15 m dolga in 11.20 m široka. Pri tej tribuni sta postavljena dva godbena paviljona, vsak za približno 70 godbenikov. Na tej tribuni je skupni. 17.000 članskih stojišč. Razpis za zgra ditev teh tribun je bil že objavljen v vseh časopisih ter vlada živahno zanimanje med interesiranimi krogi za. ta dela. Končni termin ia vlaganje ponudb je 15. april, ki se pod nobenim pogojen; ne podaljša Arhitektonska dela je izv-šil arhitekt -Toža Jelene zelo okusno. Prosvefa LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Izv. Drams. Sreda 12. aprila: »Hamiet*. Četrtek, 13. aTila: Zaprto. Petek, .1. aprila: Zaprta. Sobota, 15. april": 7nprto. Opera. Sreda, 12. apri'~- T "iza». D. Četrtek, 13. aprila: Zaprto. Petek, 14. ->pri!a: Zaprto. Sobota. 15. aprila: Zaprto. • * • RAZSTAVA JUGOSLOVENSKIH UPODABLJAJOČIH UMETNIKOV O PRILIKI KRALJEVE POROKE. Spor t ZAGREBŠKE PRVENSTVENE TEKME V NEDELJO. Croaiia : Brijači 3 : 0 (1 : 0). Grod-iia je bila boljše moštvo, da je njer.a zmaga zaslužena. Penkala : Zmaj 10 : 0 (6 : 0). Siccr sposobno moštvo Zmaja ie moralo d-v živeti precej občutljiv poraz. Penkala js nudila lepo Igro. Tipografija : Poštarji (3 : 0. Poštarji, ki so 2. t. m. doživeli v Virovitlci občuten poraz (10 : 0). niso na tej tekni nastopili, kakor izgleda, ker so se bali, da bi jim Tipograiija zabila veliko število golov. Pr, pravilih se računa seda! tekma samo s 3 : 0 v korist Tipografije. To ni prvič, da Poštarji niso nastopili na določeni prvenstveni tekmi. Isto so napravili pri prvenstvenih tekmah s Slavijo in Železničarju Tako postopanje pač kaže. da ne vlada v tem klubu ona sportska disciplina, ki se mora zahtevati od vsakega kluba, ki smatra spvt resno. Tekma med Savo in Makabi je H'j po I. polčasu z 1 : 0 prekinjena. Prvenstvene tekme v 1. razredu rr.r '< Viktorijo in Ilirijo ter med Croatii ir; Društvo slov. upod. umetnikov v Lju- , Slavenom so bili vsled dež>a odpovedani bljani je sklenilo na izrednem občnem zboru dne 5. aprila, da se udeleži razstave v Beogradu o priliki kralje ve po- ST«.TS£ P— a--. = Ivo P c r u z z l se imenuje za nadofid jala v 5. čin. raz., Joško Prelovec za oiicijala v 4. čin. raz., Milanu Šter-lekarju se vštejejo službena leta v napredovanje. Stalno se namestijo pomožne uradnice Mila K o če v ar, Iva Logar, Marija Triller in Marija Hrast Obrtne zadeve v tajni seji občinskega sveta. Občinski svet je sklenil priporočati podelitev sledečih koncesij: Alešu Zalazniku gostilniško koncesijo na Dunajski cesti pogojno, Francu Fabja-nu na Vodnikovem trgu prodaja čaja in žganja. Že 1 e z n i č a r s k e m u domu na Turjaškem trgu gostilniško in kavarniško koncesijo, Pavli Filip prepis gostilniške koncesije na Mestnem trgu, Adelajdi Reut, kuhanje ruskih jedil v GradiSču 5t. 12, Nežiki Kukman, prenos kavarniške koncesije na Krekov trg, Franji Žitnik nabiranje mleka na Hauptmancah in Andreju Marčanu trgovina z govejo živino in prašiči trebnost povišnnja hctcll kar uduSitl in so silno navali l nanj. Zakaj Radič ue gre v Beograd. Nedavno je Stjepana Radiča obiskal posebni dopisnik londonskega lista »Times* Ltmchv. kateremu jo Radič kot razlog, zakaj ne gre v Beograd, navedel med drugim: »Eden najvažnejših razlogov, zakaj ne grem v Beo-srad, - je izjavil Radič - je ta ker * se bojim Pašičevih poklicnih metod. ^ « tem ga nikdo ne nadkrili. Ker se mu ie posrečilo, s podkupljevanjem m obljubami zvabiti v svojo vlado muslimane in Samostojno kmetijsko stranko — kdo ve, kaj bi se moglo pripetiti mojim 50 tovarišem? Jaz som siguren ie sam zase, da me nikdo — more zapeljati. A za mojo _ nisem na čistem. Ako bi se moji tovariši dali zapeljati po Pašičeviii obljubah ter bi se približali beograjski vladi bi jaz nikdar več ne dobil mandata na Hrvatskem.* — Kaj porečejo na to Radičevi tovariši? i roke in je izvolilo v jury gg. Vesela, Sterncna, Vavpotiča in Kambiča obenem je določilo, da morajo biti vsa dela, ki sc razstavijo, do dne 15. aprila v Jakopičevem paviljonu. Pravilnik za razstavo se je sestavil v sporazumu z državnim odborom in vsemi organiziranimi umetniki. Tudi neorganizirani umetniki se razstave lahko udeleže. Skupine »Društvo sliiv. upod. umetnikov*, »Sava«, »KluH wlsd.hr, in »Grohar* izberejo vsa-svojo jurv, dela neorganiziranih umetnikov pa ee skupno pregledajo v Beogradu. Udruženje vodi vse tehnične priprav«, tudi za dela neorganiziranih. Ustno informacije daje tajnik prof. Sanic! vsak četrtek od 11. do 12. ure v Tehniški srednji šoli 1/2-7. Člani S. U. J. O.U. ki niso prejeli posebnega poziva glede '.stave, naj obrnejo na udruženje v Ljubljani, k:\rr.or naj se obrnejo tudi ne, tovariše i razstave, Seja načelnikov <-Sportce zveze« je vršila sinoči ob polnošteviliu udeležb: Namesto g. dr. Fornazariča, ki je vr-l a prezaposlenosti odložil podpredsedniško mesto, je bil za II. podpredsednika izvoljen g. major Vodop.vec. Na seji se ;e izvedla popolna organizacija sportrs-a pano? v odsekih. Atletski odsek se pre-osnuje dne 30. aprila v samostojni -Atletski savez za Slovenijo* in bo go d pred vsem lahko atletiko. Nogometni trening SK Ilirija vsifld snega v sredo in petek ob 6. ur; v *;-halnicL — Nogom. sekcija. Beograjski športni klub v BukareSti. V nedeljo se je vršila v Bukarešti med B. 8. K. in reprezentančnim mošlvoot Bukarešte tekma, ki se je pretvorila v pravo manifestacijo prijateljstva med našim ta rumunskim narodom. Predsednik bukareške občine je podaril B. S. K. rs-etavo mesta. Igri je prisostvovala tcd. v Imnjani, Kr.ir.or naj bo uuiuoju ------— -- . • . ■ • w.,r neorganizirani umetniki, če hočejo, da bo = nevesta nas«ga kralja Pn^mja J. organizacija zanje predsedovala glede liola ki je igralcem razstave. Dopisi naj se adresirajo na taj- | srebrne spominske P1^6-7^^ .. i končala neodločna z 2:2. ia Bengaj- r Jane je obakrat scoital Mitrovič. ^ 9» Iveie u Prosvetni odsek sokolskega društva ua Vifiu je priredil v »Sokolskem domu* na ViSn dve predavanji s skioptičnimi slikami. Obakrat je predaval g. prof. dr. Iran Lah. in sicei prvi večer dne 13. Tnarca o češkem pisatelju Jirdsku in njegovih dramah, drugi večer dne 20. marca pa o predsedniku češkoslovaške republike Masarvku in njegovem delovanju v ino-remstvu za Časa svetovne vojne. Predavanji sta pojasnjevali skioptične slike, ki jih je blagohotno dal na razpolago češkoslovaški konzulat v LjubljanL Dvorana je bila obak-at, polno zasedena, posebno mladina je bila zastopana v velikem številu. Gospod predavatelj je v poljudnem govoru opisal življenje obeh ve-likih Čehov in njiju zaslugo za češki narod in n. nas Jugoslovane. Poslušalci 60 z zanimanjem sledili njegovim izvaja-I-an in so se divili lepim slikam, ki so kazale momente iz svetovne vojne in tipe ter prizore iz češkega življenja, zgodovine in dram. Glasna pohvala ob končanih predavanjih je pričala, da je bilo 'poslušalst vo g. predavatelju od srca hvaležno za njegovo zanimivo poročilo, e • » Zveza ima pripravljene » svoja dru-*v» sledeč« fero - večinoma r nremsu: 1.) Pogumni Tonček (pravljica v 3 dej0; 2.) Patrioti (komedija v 3 dej.); 3.) K luči! (simbolična igra v 4 slikah); 4) Ka podani (romantični igrokaz v 3 dej.); 5.) Težke ribe (veseloigra v 3 dej.;; 6.) Hlapci (drama v 5 dej.); 7.) Pri belem konjičku (ša-loigra v 3 dej.), 8.) Cez leto dni (burka v 3 dejanjih, nadaljevanje prejšnjega); D.) Španska muha (burka v 3 dej.); 10. Simona (igrokaz v 5 dej.); 11.) Nebesa na zemlji (veseloigra v 3 dej.); 12.) Sladkosti rodbinskega življenja (veseloigra v 3 dej.) in 13.) Miklova Zala (narodna igra v 4 dej.). — Druga igre so prepisujejo in bodo kmalu na razpolago. Za izposojeno igro se plača odškodnina 50 kron. Društvo, ki si je igro izposodilo, je odgovorno, da se taista pravočasno vrne, da jo lahko posodimo naprej. • * * Ljudski tisk. Akcija za izdajanje cenenega ljudskega tiska, ki se ga je zveza takoj v početku lotila z vso vnemo, zaenkrat sicer ni imela tistega uspeha, ki smo se ga nadejali. Zveza je ustanovila knjižnico »Prosveti in zabavi*, ki jo ureja prof. dr. Janko Siebinger in ki naj bi bila privlačna sila zanjo. Upali smo, da izda tekom enega leta do dvajset ali še več leposlovnih knjig — večinoma pona-tiske vzornih del naših najboljših pisateljev — in jih razširi med ukažeijnim lnid"row. \T*stnle na -n mmredvidsne zapreke ir. težkoče, vendar so bila izdana do sedaj sledeča dela: 1.) Igo Kaš, Dalmatinske povesti, broš. 4 (3) Din, vez. 6 (5) Din; 2.) Jos. Stare, Lis jako va hci, povest broš. 4 (3) Din, vez. 6 (5) Din; 3) dr. E. Dolenec, Izbrani spisi, bros. 5 (3.75) Din, vez. 7 (5.'5) Din; Jos. Stritar, Sodnikovi, broš. 7 (5.25) Din, vez. 10 C8.25) Din. ' Kot prva številka zbirke »Oder* je izšla dr. L Lahova »Noč na Hmeljmku*, broš. 4 (3) Din. Za društva, ki so včlanjena pri ZKD., kakor tudi za njih člane, 1 je dovoljen 2oodstotni popust (številke v oklepaju), ako naročijo več izvodov skupaj. Razen zadnje so vse navedene knjige" lično vezane. Od vezave ni bilo mogoče dovoliti popusta. Knjige se lahko naročajo ali naravnost pri Tiskovni zadrugi v LjubFani, Prešernova ulica, nasproti glavne pošte, ali pa s posredovanjem naše Zveze kulturnih društev v Ljubljani, Narodni dom L • « • Predavanje. Prejšnjo nedeljo dopoldne je predaval pri Sokolu L na Taboru g. Franc Majcen o naši najnovejši narodni in državni zgodovini in podal nekaj misli o dolžnostih." ki izhajajo is nje za našs sokolstvo. Predavatelj je orisal razvoj našega narodnega pokreta od leta 1908. dalje. Gc-oril je o grotoiejstvih avstru-errskaca i" n*"«t«W» vniaštva rud jugo- slovanskim prebivalstvom med vojno zlasti pa o okrutnostih, ki so jih vršili Avstrijci, Nemci in Madžari v Bosni, zasedeni Črni gori in Srbiji. Podal je pregledno sliko o delovanju naših »veleiz-dajnikov* na Dunaju v zvezi s češko -mafijo*, omenil delovanje jugoclovan-skega odbora v inozemstvu in delo naših narodnih mož znotraj bivše Avstro-Ogrske v času vojne do njenega razpsda. Dolžnost vsakega Sokola ie, da prispeva po svojih najboljših močeh k delu za vzgojo današnjih pripadnikov naše države v zveste in zavedne jugoslovanske državljane in da pobija plemensko sovraštvo, ki ga širijo z vsemi sredstvi sovražniki edinstva. Prišli bomo — in moramo priti preko vseh težkoč, s kateri ni «e ima boriti vsaka mlada država — ta v tem boju je odmerjena ražna vloga tudi sokolstvu. Cvetna nedelja Zadaj za t.voniico je vrsta hišic. Na las so jednake onim lesenim. ? katerim: sem se nekoč igral. Iz visokega dimnika prihaia svetlo-tiav redek dim. Vleče se nekam proti Medvodam, čez mokra polja. Iz nizkih oblakov kaplja Stolp cerkvice pri Svetem križu ima zeleno kapico, ki «e ' SVftt.i. Ko stopam po blatni cesti, razmišljam čudovito zmedeno. Predstave -pode po glavi in se bizarno spajajo v svetožalno razpoloženje. Fej! Nevoljen sem odšel opoldne z doma. Ali mi je treba teb vsakdanjih neumnosti? Od pokopališča prihajata, dve temni po=tavi. Ko smo si bližji, vidim, rlovanstvo, ki ga je vršil vse življe- ( ■nje, bilo to kot predvojni »veleizdajar . ]ec». kot legijonar v albanskih gorah in na solunski fronti ali kot novinar po doseženem osvobojenju in ujedinj> rtju. V toplem članku se spominja svojega pokojnega sobojevnika pri novinarskem in kulturnem delu, zlasti pri gledališču, gosp. Fr. Govekar v »Slov. Narodu*. Članek poudarja delo pokojnika za praktično izvedbo ujedinjenja ie. pred vojno v Ljubljani kot urednik iredentističnib dnevnikov »Dan* in ••Jutro*, zlasti pa za časa svetovne vojne, ko je kot vojščak srbske armade pretrpel vso ono grozno albansko Kalvarijo. kjer si je nakopal tudi , nosu kosti viadike Rada, katere so Avslrijanci v dobi okupacij'e izkopali jn prenesli z Lovčena v ceiinjski samostan. bodeta prisostvovala, kakor poroča. »Vreme*- kralj Aleksander in bodoča kraljica. Prenos kosti nazaj na J.ovčen se vrši letos meseca julija. * Kralj praznuje Veliko noč v Bukarešti. Iz Beograda se brzojavno poroča, da bo kralj Aleksander [Taznoval Veliko noč na romunskem dvoru v Bukarešti. * Nacljonalni duh v naših šolah. Iz Beograda poročajo: Ker se opaža da ^ ^ vg da ^ j^L^l^jo. kako plodonosno znajo nalagati ^ršoMim nadzornikom f J^^SaZlS io da ooffostce nadzorujejo sole in f" u . u. . , ic, aa . , j:;. sester v Ljubljani m Celju. Splošno žen- sko društvo v Ljubljani, Klub Primork, Žensko telovadno in športno društvo v Ljubljani bodo prispovala za »Dom kraljice Marije*, kakor se bo nazivala ta institucija, JOO.OOO K. Poleg tega pa hočejo vsa ta in še drusra slovenska ženska društva posvetiti za bližnji čas vse svoje moči v to, da bo ta dom vzrastel čim-preje, ker vidijo pri svojem vsakdanjem delu, kako nujna je potreba po taki napravi. Slovensko ženstvo hoče delovati nesebično in hoče vpoštevati le korist najširših slojev, za to zasluži vsestransko podporo od najnižjega do najvišjega. * Akcija za pomoč Rusiji v Maribora. Danes so se tu sestali zastopniki mnogih kulturnih in drugih organizacij in korporacij in so izvolili odbor za akcijo strogo pazijo na narodno vzgojo dijakov in učencev. * češki brzovlak za Bakar in Dubrovnik. Praška »Narodni Politika* poroča, da se s 1. julijem uvede v promet nov brzovlak preko Bratislave in madžarskega ozemlja do Bakra, z druge strani pa od Zagreba preko Sarajeva do Dubrovnika. Carinska revizija se bo vršila v vlaku. * eTrgovinski glasnik« o draginji in zapravljivosti. Beograjski »Trgovinski glasnik* piše o priliki protiira-ginjskega shoda Narodnega ženskega eaveza v Beogradu, da so trije glavni vzroki draginje, in sicer slaba valuta, slab promet ter neracijonalno trošenje tako od strani države kot od rt rani poedincev. Poslednje je najbolj rtrani poeuineev. ruricmjc jr. t ' -- - . -- --—- ----- — onasno, ker bo trajalo še tudi notem. » pomoč gladujoče Rusije. Za predsed-ko se pooravi valuta in promet. Da-jnika je izvoljen prof. Kotnik (nam. dr. iiašnja povojna mentaliteta ljudstvai Pivko), za tajnika prof. Favai (L. Zajec) •____ - ___. •.lJnnnrt! « •orlniimi lor,- i za blas-ainika Križnič (Dolenci. Odbor ima mnogo sličnosti z zadnjimi leti življenja v starem Rimu, ali z življe-rjem v Španiji v 16. veku. Človek, ki re je naučil potratno živeti, zlasti mla-rtina, ne postane nikdar več skromen. Kaki možje, kake žene bodo iz dana- za blagajnika Križnič (Dolenc). Odbor bo priredil v Mariboru »ruski dan* v korist gladujoči Rusiji * Sneg Je zapadel včeraj po celi Srednji Evropi. V noči od pondeljka na torek je začelo snežiti in je snežilo včeraj čnje mladine? »Trgovinski glasnik* ves dan. Iz nemških alpskih dežel poro- jeni, da bi Z-. ski savez več dosegel kot zmore'a finančni in saobračajni minister skupaj, ako se mu posreči vsaj svoj spol prepričati, da leži odličnost v skromnost; in ne v luksus-nem zapravljanju. * Kaznovana banka. Minister financ je kaznoval direktorja zagrebške tvornice usnja Kleina in pa zagrebško podružnico Wiener Bankvereina, vsa-3-ega na 10.000 dinarjev globe radi nedovoljenega nakupovanja in prodaje dolarjev brez predhodnega odobrenja Narodne banke. Wiener Bankvereinu je povrh tega odvzeto dovoljenje za trgovanje z devizami in valutami. * Sporazum med delničarji Slovenske eskomptne banke. Kakor nam poročajo, je bil včeraj po daljših pogajanjih dosežen sporazum med obema skupinama delničarjev »Slov. eskomptne banke* ter sta dosedanja ravnatelja Bogadv ia Rus ?opet prevzel* svol« rosle. gb, Maroko, prepotovala južno in sever-f ,no Ameriko, kjer jih je zatekla vojna. ;Iz Amerike sta se vrnila zopet ▼ Evropo; iz Dalmacije sta prišla v Ljubljano, potujeta v Zagreb in Beograd, poskusita prepotovati Rusijo ter se pretolči na Kitajsko ia na Japonsko. Prof. Casali ima s seboj aebroj dokumentov, ki dokazujejo, da je bil povsodi sprejet od dr- I žavnih oblasti z veliko ljubeznjivostjo. Med raznimi avtogrami in beležkami čuva tudi pesnico, ki mu jo je napisal v njegov popotni album čivši črnogorski ; kralj Nikola v italijanskem jeziku: Avan-ti e forti, avanti andate — E nella fau-sta sorte, e nella ria, — D vostro petto un solo grido emetta — »Viva 1'Italia, o bella patria mia!» Tudi bivši predsednik Zedinjenih držav Wilson je vpisan v Casalijevi knjigi Pogumnemu popotniku in njegovi gospe želimo, da srečno nadaljuje in konča svojo veliko pot. * V Savi utoniL Delavec Franc Kapus je dne 7. aprila šel iz Kamne gorice na Brezje; med potjo pa je padel, najbrže vsled božjasti v Savo ter utoniL Mlinar Porenta je utopljenca pri železniškem mostu potegnil iz vode. Truplo so prepeljali v Kamno gorico. * Razstava ženskih ročnih del v Celju. Odbor obrtne razstave v Celju je Slovenskemu ženskemu društvu v Celju poveril skrb za skupno razstavo ženskih ročnih deL V poštev pridejo v prvi vrsti ženska ročna dela- z narodnimi motivi Društvo vabi vse one žene, ki bi hotele kaj razstaviti, da javijo to najkasneje do dne 25. aprila Slovenskemu ženskemu društvu v Celju. Mrlič oživel V Muču pri Splitu so našli v njeni hiši SOletno starko Marijo Kerun v popolni brezsvesti. Ker ni bilo opaziti na njej nobenega znaka življenja sestavil je poklicani orožnik predpisani zapisnik o nagli smrti starke. V največje iznenadenje vaščanov pa je popoldne istega dne bilo opaziti očitne anake življenja, vsled čes->j je bil pozvan zdravnik, Iti je konstatiral močan slučaj le-targije. * Tragična smrt kapitana Novakovida. V Delnicah se je prošli petek dogodila težka nesreča. Konjeniški kapitan Drago-mir Novakovid je jahal s svojim prijateljem kapitanom Mitičem na sprehod do seia Zale sina. Na povratku v Delnice se je Novakovidev konj splašil, se vspel na zadnje noge, pri čemer je kapitan padel v znak raz konja ter si na trdi cesti razbil lobanjo. Mrtvo truplo so prenesli v mrtvašnico delniškega pokopališča. Pokojnik je bil rodom iz Užic v Srbiji ter je bil tako pri vojaštvu kakor tudi pri civilnem prebivalstvu jako priljubljen. 9 Pred občinskim sodiščem v Žalcu :e bila dosežena poravnava v tožbi, ki jo je bD vložil pri celjskemu okrajnemu sodišču urednik »Marburger Zeitung* g. Ri-hard Watzlawek proti poštarju in gostilničarju v Žalcu g. Rudolfu Lorberju zaradi razžaljenja časti. G. Lorber je svoje žalitve preklical, poravna sodne in odvetniške stroSke in plača 500 kron za občinske reveže. Vsled te poravnave je g. Watzlawek umaknil tožbo pri okrajnem sodišču v Celju. * Tatvine. Ljubljanski tvrdki I. I. Naglas je bilo iz skladišča ukradenih šest mramornih plošč za nočne omarice v vrednosti 6000 kron. — V trgovini Jela-čin na Emonski cesti je neznan vlomilec s silo odprl predal blagajničarke ter odnesel približno 300 kron. * Kolo ukradeL Mariborska policija je aretirala Romana Verdineka iz maren-berške okolice, ki je v Vuzenici ukradel kolo, vredno 5000 K in ga hotel prodati v Mariboru za 1300 K. Tat se izroči sodišču. * Napadalec na postajnega odpravnika v Šmarju aretiran. Orožništvo je izsledilo napadalca na postajnega odpravnika v Šmarju g. Pompeta v osebi 22letnega Lorenca Krmelja. ki dejanja priznava, pravi pa, da se je v osebi zmotil in ni nameraval napasti g. Pompeta. Krmelj je bil izročen deželnemu sodišču v Ljubljani. eajo že o velikih zametah, ki ovirajo promet. Telefonsko omrežje pa trpi pod snegom že tudi pri nas prav občutno. * 8. t. m. so vLazarevcu registrirali T srednjemočnih sunkov, ki so napravili zopet nekaj nove škode. Prebivalstvo je v strahu in negotovosti ln stanuje ter spi pod milim nebom odnosno v šupah in šotorih. * Na potu okoli sveta. V Ljubljano sta prispela prof. Casali Vudovd in njegova gospa, ki se nahajata na dolgoletnem potovanju. Proučavata namreč socialne in ekonomske prilike vseh narodov in držav na svetu! Leta 1909 sta odšla iz Milana v večji družbi ki pa je že v Albaniji bila razbita. Napadli so jo divji Arnavti, dva udeležnika ubili, ostali so se vrnili Le proL Casali in njegova soproga se nista dala splaaiti ter sta na-daljevala svojo pot preko Avstrije, Ogrske, Bolgarije, Srbije, Romunije v Rusijo, -videla rta E«**. Taaifc Al- Objave • Izredna seia načelstva Demokratske stranke se vrši v četrtek, dne 13. L m., ob 3. ari v strankinem tajništvu, Narodni dom. • Z ljubljanskega magistrata. Ravnateljstvo mestnega dohodarstvenega urada v četrtek dne 13. t. m. radi snaženja uradnih prostorov ne uraduje. * Prva Jugoslovanska lovska koračnica. »Srečni lovec*, enoglasno petje s spremljevanjem klavirja in violine avtorja Ivana Rozmana se dobi v Narodni knjigarni ln knjigarni Kleinmayer in Bamberg v Ljubljani. * Prijava orožja. Prejeli smo: V smislu § 2. zakona z dne 18. februarja 1922. »Uradni list* št. 30 odredi policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, da mora vsaka civilna oseba ljubljanskega policijskega okoliša, brez ozira ali ima orožni Ust aH ne, prijaviti policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani do 1. maja 1922. vse svoje ali pri nJem shranjeno civilno in vojaško orožje. Za prijave ie porabiti prijavnice, ki jih Je dalo tiskati policijsko ravnateljstvo in katere se dobe po vseh policijskih stražnicah ln na policijskem ravnateljstvu v Ljubljani po 25. par komad. Dobro čitljive ln točno izpolnjene prijavnice je oddati na policijskem ravnateljstvu v Ljubljani IL nadstropje, soba št. 13. Kdor ne bi pravilno prijavil svoje orožje zapade po členu m omenjenega zakona kazni do 3 mesecev zapor« ozt-tflaa 4509 Dto SLA VENSKA BANKA D. D. V ZAGREBU. Pod predsednistvom društvenega predsednika Zimmermana se ie vršila v soboto 8. aprila t L v Zagrebu letošnja glavna skupščina »Slavenske banke*, ki je bila pomembna radi tega, ker se je na njej izvršila fuzia z Jugoslovansko Union banko v Ljubljani odnosno v Beogradu. Ta fuzija predstavlja prvo sistematično združenje slovenskih in hrvatskih gospodarskih sil in je s tega stališča tudi splošnopoiitičnega pomena. Slavenska banka Je bila že dosedaj eden od največjih denarnih zavodov v državi Imela Je na Hrvatskem, v Primorju in v Srbiji 10 podružnic, njena glavnica je znašala 200 milijonov K. Na Dunaju in v Budimpešti poseduje banka afiliirane zavode, v južni Ameriki v Buenos Aire-su in po drugih mestih svoje posebne agencije. Njene vloge so znašale v letu: Borza Zagreb, de v.: Berlin (izpL) 107 - 110. Milan 1660 — 1695, London 1380 — 140" ček 0 — 1390. Newyork 311 — 313, ček 309 — 310, Pariz 2825 — 2b80, Prac.i 620 — 632. Švica 6150 — 6175, Dur ;i 4 — 4.125, Budimpešta 38.50 — 39. Var-šava 0 — 9.50, valute: dolarji 304 -306, češke krone 604 — 612, 20 kron " zlatu 950 — 0, funti 0 — 1380, napol -ondori 980 — 0, nemške marke 114 117, lire 0 — 1670. Trg. obrtna banka 250 — 355 Brodska banka 375 — 380. Hrvat, eskomptna banka 793 — 795, Jadranska banka 1150 — 1180. Jugoslovenska banka 475 — 480. Ljub. kreditna banka 945 — 980. Slavenska banka 470 — 485. Praštcdiona 5010 — 5035. Rečka pučka banka 456 — 460. j Slov. eskomptna banka 650 — t. * .---- •—----------------, .-IUV. C^KUliLHi"« " 1921. 327 milijonov K, celokupni promet, Srpska banka 735 — 745. __:- ~A 1, mllti.pH v lotn 1070 — . ___i____l__J...SU, pa je narastel od 11 milijard v letu 1920, na 54 milijard. Od čistega dobička 10 milijonov 480.665 K 32 vin je zavod za leto 1921. razdelil 8 odst. dividende. Banka je angažirana v nekaterih važnih vel industrijskih podjetjih m. dr. vodi konzorcij sestoječ Iz države, neke angleške družbe ter banke, kateri je pričel v Slavoniji z vrtanjem na novo odkritih petrolej skih poljih, ki obeta velike uspehe. Dubrov. parobrodna družba 5600 — e. Goranin 0 — 640. Narod, šumska industrija 550 — 55*. Našička industrija drva 495 — 5« o. Outman 0 — 1340. Slavoniia 540 — 555. Union 2875 — 2950. Trbov. premogokopna družba 0 — 1060. Beograd, devize: London 345 — 35?-Pariz 720 — 725, Newyork 0 — 79.50, ^ | Milan 422 - 425.50, Praga 154.50 -S fuzijo t Jugoslovansko Union ban-: 155^ Berlin 26.40 — 26.60, Dunaj 1.03 ko razširi Slavenska banka svoj delo- _ 104i Bukarešt 0 —61, valute: le>< krog tudi na Slovenijo, ker prevzame 7!57 75 5325, češke krone 152 — 154. podružnic in 2 ekspoziture Unionbanke.1 nemžke marke 27.50 — 0. Občni zbor le istočasno sklenil povišati; _ ms _ glavnico ua 2o0 miluonovK. Curih 968 _ 972, Milan 269.50 - 271.5* V novem upravnem odboru, kateremu , ^ ^ 5Q _ 4615a LoDdon 220 -je izvoljen za predsednika znani zagreb- j w Ne t 49 4g _ 50.05, Beograd ški veletržec Janko Zimmerman, za I.-"-"J - gofi. 3435 _ 35.15. Dunaj podpredsednika veleindustnjalec Vladimir j 1 £ , on, _ - Arko, za IL podpredsednika pa odvetnik ^ ~ 4o% a?u t e ^rke 171*1 dr. Rud. Rodanič so sledeči Slovenci : 66. v svetu so med drugimi dr. Janko Olip, | strijske krone 0.07. odvetnik v Beogradu. Ivan Veselič, tr-; . . 7.„r.h 34B» govec v Ormožu in Filip Supančič, vo- j^f sestnik v Ljubljani. Za generalnega rav- 10n3 T ondni natelja Slavenske banke ie postavljen ^, lO.Oo Lo^o Avgust Praprotnik. Banka bo imela po- - MiUn 4U.70 leg svoje glavne centrale v Zagrebu po- ^ 707,'Praga 155.65 — 155.85, Sofija 52.9" — 53.05. Curih 1483.75 — 1486.25, de larji 7581.50 — 7593i30, levi 51.95 - 52.05. nemške ma- ke 27.95 — 28.05, fun ti 834.75 — 335.25, francoski frank'! 703.50 — 704.50, lire 409.70 — 410.30 dinarji 98.28 — 98.52, poliske marke 20- — 200. leji 56.54 — 5C.56, češkoslovaška krone 155.30 — 155.50, msdžarske kroii<" 0.97 — 10.03. sebne poslovne centrale v Ljubljani ln v Beogradu. = Redna generalna skupščina zagrebške blagovne in efektne borze se vrši dne 23. aprila v dvorani borze v Hatzovi ulici 14 v Zagrebu. =» Za uvedbo računanja v dinarjih na zagrebški borzi Dne 7. aprila je imel borzni svet zagrebške blagovno in efektne borze sejo, na kateri je razpravljal o uvedbi računanja v dinarjih na borzi. Ker seja borznega sveta ni bila pooblaščena, tozadevno sklepati, se je sklenilo, da pri-de ta točka pri prihodnji seji še enkrat na dnevni red Zakonski načrt o osnovanju državne ZESJtSSi ISt!» «-»-B-fr ski načrt o osnovanju državne tvornice j poroča tvrdka A. a E. SKaoer« vagonov in lokomotiv. i ne, Llubljana, Mestni trg lO.ns/i Vremensko poročilo Odgovorni urednik Fr. B r o z o v i! Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra Ljnblana, 11. aprila 1922. Ljubljana 306 r aerjeu Kraj opazovanja Ljubljana . Ljubljana . '; Ljubljana . ' Zagreb . . Beograd . Duuaj . • Praga . . Inomost. . ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 7553 756-2 7580 7541 757-2 768-3 751-1 Zračna temperatura 1-4 30 13 7-0 60 30 6-0 Veter breivetra ♦? zapad vzhod jug. zap. jug. vzh. zapad Oblačno 0-10 sneg f, oblačno dež oblačno dež oblačno Padavine mm 231 11-0 1-0 IO 0-0 / Ljubljani barometer nestan., temper. aiska. — Solnce vzhaja ob 5 21, zalaja ab 18 iS. - f1 TM••^vV. Vr. ■ Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočava, da je po voiji božji po izvanredni težki bolezni, odšel med nebeške krilatce naš nad vse ljubljeni sinček in bratec v nežni starosti 3 let v torek dne 11. aprila 1932. Pogreb nam nepozabnega se vrši v četrtek dne 13. aprila 1922., ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta ŠL 24 na pokopališče k sv. Križu. V Liubliani. dne 12. aprila 1922. Žalujoči sfariši: KARL ANTON in MARIJA KREGAR. Kaobr&žen 33 let stari gospod Bcoženjen, absolvent meščanska šole, neomadeževane preteklosti, girogega in energičnega značaja, vešč slovenske-srbo-brvatskega in nem-jezika, ižče siužbo kot raeetnik pri lovskem in gozdnem pašništvo ali t kaki lesni trgovini, najrajši pa gre k večjemu ali srednjemu vele-ppsestvu (grajščini) za oskrbnika, oziroma kot zaslomba gospodarju. Nastop po mož-rissti takoj. Cecjene ponudbe iik. upravništvo .,Jutra-t pod „Veor marljivosti 34':. 1026 Kdo bl sprejel fanta, starega 12 let, dobro razvitega, poštenih staršev, brez o(eta, da bi ie izučil kakšen obrt ali kaj stičnega. Odda se ga tudi za svojega kakšni boljši družini, ker je zelo n zamen. Ponudbe sprejema upravništvo «Jutra* pod št. 12/b. 10S8 Iifie se družbenik ali drnibenio* 988 najraje samski, ki žsle stopiti v večje že vpeljmo podjetje na debelo in na drobno ter trg. ▼ zelo prometnem kraju. Več po dopisovanju. Kapital najmanj 200.0C0 do 800000 K. Ponudbe pod «Pomlad» aa uprave «Jutra». Slavni javnosti i »poročam, da sta gg.Haton Bizjsk m Bomoa Šishc prostovoljno izstopila kot družbenika iz javne tvrdke Bplro Červar t drag. ekspertne kade sa iivla« v Dolenjem Logatcu, ter da nista s to trrdko več v nobenem stiku. Logatec, dne 9. aprila 1922. Cervar. IMS Spiro TT&enka, 1029 stara 16 let, poštenih staršev in lepega vedenja, želi vstopiti v trgovino v mestu ali na deželi. Ponudbe na nprav-ništvo „Jutra" pod št. ,,16/a". Proda se hlia z malim sadnim vrtom, njivo in 2 gozdoma. Naslov pove npravj, «Jutra>. 968 Tvornica klobukov Valim Vanek Zagreb, Gnnduličeva ulica ZI. f Priporočam gg. trgoieem in klobu-- earjem ine klobuke i« klobueine v vseh fasonah po jako nizkih cenah. V zalogi imam vsake vrste torila in vse kar je treba sa izdelovanje klo-blukov. 974 Najcenejše dobavljaliiče klobukov in klobuč&rtkih potrebščin. « Pletiljke na stroj, izurjene, lide sa takoj pod ugodnimi pogoji ln priporoča raznovrstne pletenin* lastnega Izdelka. kakor: dsmske majloe ln b aze, jope, otročje parilo, gamaie, dokolsnloe, svlterje, fieploe Itd.-Izdeluje tudi ponaroUlu! Pletilnica Ciril Vajt, Kranj. Podpiani se vljudno priporoča za mnogo-brojen obisk njegove novootvorjene brivnice v Laškem it. 115. Prvovrstna in točna postrežba zagotovljena. Josip Novšak, brivec. Laško. Obrafovodfa elektrarne visoke napetosti, izvežban monter, se išče za Slovenijo. Nastop takoj. Ponudbe na upravo lista pod .Električar". 1030 Kovinska valjarna išče od 1. maja dalje vrlega, solidnega S? delovodjo ki mora biti razen potrebnega dela is metalurgi dnih znanosti dobro izrez an pri montaži strojev. Prosilci, ne izpod 30 let stari, nai vpošljejo svoje ponudbe na Anemoni zavod Drago Beseljak ie drug, Ljubljana, So ina ulica 6. 975 673 Za iiahup manufaHturnega blaga se priporoča obče znana tvrdka R. MIKLAUC, Ljubljana, Ungsrieva ulica, Mestni trg. Pred Škofijo Projekte Kakor tudi izvršitev vodnih naprav za izkoriščanje vodnih sil po najmodernejših principih na podlagi 25letnlh izkušenj v predmetni stroki slovenska gradbena in industrijska d. d. I Ljubljana tehn. pisarna v tovarni Keršlč, Spodnja Šiška. Telefon Interurban it, ISO. 358 »S Jugoslovansko novinarsko udruženje, sekcijo Cjubljana, naznanja tužna nest, da je nocoj ab četrt na 11. uro umrl njen podpredsednik in član centralnega odbora JTU1. gospod Pitomir Fedor želene urednik „3ufra". Blagemu tanarišu in marljioemu fer zaslužnemu članu odbora ohranimo trajen in hoaležen spomin. Pogreb nepozabnega taoariša bo o sredo, 12. aprila, ab Vt 5. uri popoldne. Ljubljani, dne 10. aprila 1922. Za Jugoslovansko naoinarsba udruženje: Fr. Smodej, t. f. predsednik 31)0, sektija Cjubijana. 1SM Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš srčnoljubljeni mož, sin in brat, gospod Vitomir Fedor Jelene urednik „Jutra", pporučuik v rezervi, dobrovojjec s solunske fronte danes ob četrt na enajst ponoči po težki bolezni v 36. letu svoje starosti mirno umrl. - Pogreb bo v sredo dne 12. t m. ob pol petih popoldne iz hiše žalosti, Frančiškanska ulica 6, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 10. aprila 1922. Irena Jelene, roj. Grosz, žena. — Luka Jelene, ravnatelj meščanske šole, oče. — Leon, bančni uradnik, in Gojmir, brata. — Roza Spilar, roj. Jelene, sestra. ■H Konzorcij „Jutra" naznanja žalostno vest, da je umrl gospod Vitomir Fedor Helene, urednik in odgovorni urednik „Jutra". Pogreb se vrši v sredo dne 12. t. m. ob 16*30 iz hiše žalosti v Frančiškanski ulici št. 6 na pokopališče pri Sv. Križu. Zvestega sotrudnika in odličnega novinarja ohranimo v trajnem hvaležnem spominu. Ljubljana, 11. aprila 1922. Za konzorcij „Jutra" Adolf Ribnikar, dr. Albert Kramer. Natisnila Delniška tiskam*, d.