Knjiga Slovenska XIX. veku. France Cegnar r. 8. dec. 1826 pri sv. Duhu, podružnici matere fare Starološke, hodil je v prve šole v Skofji Loki, gimnazijo in licejo dovršil v Ljnbljani 1. 1849, 1. 1851 v službi pri pošti, 1. 1853 v Trstu, 1. 1854 prestopi k brzojavu, postane višji telegrafist 1. 1856 v Pazinu. od 1. 1859 spet v Trstu, od 1. 1875 kontrolor, nedavno kot nadkontrolor umirovljen živi v Trstu v pokoju. — Na liceji že kot ueenec je vredoval šolski list, pri katerem so niu pomagali součenci Svetec, Jeriša, Bohinec, Merhar itd. Po odhodu Cigaletovem na Dunaj je pomagal vredovati Slovenijo 1. 1849, katero je 1. 1850 prve tri mesece upravljal sam, nato bil podpornik pri Ljub- ljanskem Listu 1. 1850—51, kateremu sta bila vrednika Bl. Potoonik in K. Melcer. Od 1. 1860 do 1868 je poueeval slovenžčino na Tržaški gimnaziji, prelagal služ- bene spise vladne, deželni zakonik za Trs in Primorje, svetoval nekaj časa v mestnem zboru, snoval čitalnice in vodil narodna društva slovenska, sodeloval pri Ilirskem Primorjanu in Primorcu, naposled pri Edinosti, dokler je inogel. ,,Cegnar je prištevati naj marljivejšim pesnikom, ki ga kinča lepa nadarjenost, milo-domači jezik, uglajena beseda, lehko umljiv slog in doveljna živahnost domišljije" (cf. Zgod. slov. slovstva str. 176 J. pl. Kleinmayr). Posebej nekoliko opisal in s sliko prioboil ga je L. Ž. t. j. Lovro Žvab v ,,Dodatek Koledarju in Kažipotu po Trstu za 1. 1884" (str. 35—40). Javno je popevati jel v Novicah 1. 1849: Minljivost stvari — večnost kreposti (1. 7). Slobodno po neinSkim. F r a n c Cegner, sedtnošolc. Večer (Lej sonce že niže zahaja št. 25). Fr. Cegner, ud sloven- skiga zbora.— Slovenija 1.1848: Kosovka deklica (S^rbska narodna pesem str. 8). ,,Sem li, pesem to nekoliko prenarejeno v slovenskim jeziku ukaželni mladosti izročivši, si kaj proti veličanstvu serbskiga jezika in pesniškiga dnha zagrešil, se mi, pravi v opombi, ta izgovor ponudi, de sem slovenskim raladim pesmenikam izvir nedosežne pesniške lepote in izverstnih izgledov samo pokazati hotel, iz kteriga naj, neostrašeni od cirilskih čerk in slovo davši zahodni in posebno nemški že čez in čez dognani poezii, si praviga nadahnutja ter narodnih obrazov in podob čerpati in zajemati ne mudijo. Govori se v nasledni pesmi o prežalostni bitvi med Serblji in Turci 15. Rožnika 1. 1389 na Kosovim polju, v kteri je bila cela serbska vojska (armada) pobita ali raztirana in v kteri je tudi serbski knez Lazar takratni vladar z veliko druzimi vojvodi poginil. Rano pomeni zgodej, sečati se ali sprehajati se, razboj ali bojiše (Schlachtfeld); rumen ali rudeč. Mera pesniška je narodna serbska". C. — Slave oglas (Moj rod ini razperal sovražni je duh, — Sinove mi tlačil Tevtonov napuh, — In zlobna nemškutarska mora itd. str. 144). Hero in Leander (Balada po Šilerju str. 176 —184). Franc Cegner. Novice 1. 1849: Planinski lovec (Pasi, pasi mi ovčice, — ki tak ljube, krotke so itd. 1. 16). Po Šilerjevim ,,Der Alpenjager". Franc Cegnar. — Kresni žarki blagorodnimu, visokočastitimu gospodu gospodu Janezu K. Kersniku, starašinu c. kr. akademiškiga učeliša v Ljubljani, učeniku naravoslovja, pravimu udu krajnske knietijske družbe itd. o njegovim veselim godu od hvaležnih slovenskih učencov posvečeni 24. rožnika 1849. Kjer časti se modrost, tara se iinenuje moj sin. Koseski. — To peseni: ,,Še v času, ko pod lipo je slovansko — Mladenčev skerbni Oče, Bog Te živi", ktero je gosp. Cegnar zložil in pričo znane množice v šoli slovesno govoril, so krasno natisnjeno gosp. profesorju Kersniku podali njegovi učenci (str. 109. 111). — Slovenija 1. 1849: V spomin Lj. Ellerju, slavnimu slovenskimu godcu (str. 5). V sporain slavniga pesnika Dr. Prešerna (V logu domačim na lipovi veji itd. str. 56). Zalovanje deklice (Oblak poganja — Čez hrastje se itd. str. 100. Po Šilerju). Zlata deklica ali začaran kralj (Pravljica str. 116—124). Kresni žarki prof. J. Kersniku (str. 204 vid. Novice). Jelačiču banu (z geslom po Hom. Od. I. 303: Jako se nosi, časti de tud kdo te pozneje rojenih str. 224). \r spomin ranjciga gosp. Antona Mažgona. Kervolok (Ilir. Vudkodlak. Poslovenil Fr. Cegnar str. 232 — 336). — Jugoslavenske cvetlice. I-XXVII. Nabral Fr. Cegnar: Bulgarci. Starček. Vroki. Filip Sljepac. Gostje. Davorie. Ženitba. Dodola. Kraljeva igra. Hajduki. Vile. Dvor. Igre. Kolo. Post. Pokop. Miloš Obrenovič. Pad Bosne. Lazar. Marko Kraljevič. Djuro Brankovič. Stjepan Dušan. Hiacint Maglanovič. Simeon Milutinovič. Ustaja Serbov. Cerni Juri. Bitva na Kosovem polju. Serbske narodne pesmi (str. 340—408). Slovenskim vojakom prišlim iz Ogerskega v Ljubljano 26. oktobra. Svetniki blagoslove dele (Serbska narodna pesem). Ko Kristjanje Turkotn v nedeljo žanejo (Serb. nar. pes.). Slovo Hektorja (Po Šilerju -Hektors Abschied''). Ker je ,,Pravi Slovenec", vrednik mu Fr. Malavašič, časih pozabavljal slovenskim pisateljem in domoljubom, ponorčeval se je ž njini v ,,Slovenijia 1. 99 menda Cegnar: Miklavžev večer je hotel, tako pripovedujejo, Pravega Slovenca parkelj vzeti, češ, ti nisi pravi, marveč krivi Slovenec itd. A na ponižno prošnjo pustil ga je še do novega leta. O novern pa bo šel Pravi Slovenec brez milosti rakom žvižgat. Tako bode konec Slovenca Prav ga in mlačnih pesem Kerčmarsk/ga (Gl. 19. 1. str. 96: Matevž poj!) zadnje dni leta staivga, odzvonilo mu bode pervo uro leta novoga! — Nato je dal Pravi Slovenec obširen žolča poln odgovor v 52. listu pod naslovom: Kdo je krivi kdo pravi Slo- v^nec (cf. Slovenija str. 410), iti Fr. Bla- ž i č očita v odprtem pismu gosp. F r. C e gnarju ali zlovoljnost ali svojoljubnost, češ , jaz se še le godim , Vi ste že — še ni prav davno — iz gnezda zleteli itd. — Cegnar pa je ponatisniti dal iz Pravega Slovenca Fr. Blažičevo pesem ,,Tožba" in vštric svojo ,,Tolažba", s pristavkom: Glej 21. in 22. list Pravega Slovenca, kjer je prekrasna Uhlandova pesem ,,des Sangers Fluch — Kletje pevca" tako ostudno poslovenjena, da se Bogu vsmili! Pri priložnosti jo hočemo tudi mi posloveniti in v Sloveniji natisniti (str. 408), kar je naslednje leto v istini storil. V e d e ž 1. 1849: Kaznovano terpinčenje žival (str. 61. I). V oglasu novih bukev z novim pravopisom: Z g o d b e i n povesti, polne lepih naukov za otroke pa tudi za odrašene ljudi. Spisal T i 1 n Jaiz. Poslovenil po šest in dvajsetim natisu Franc Cegnar. V Ljubljani 1849. 8. str. 176. ,,Imenovane bukvice, ki jih je mladi pesnik, Franc Cegnar, prav po domace poslovenil, obsežejo lepo število vestnih, mladosti primerjenih pripovestic, nekoliko vodil zastran osnovanja šole v vasi, zastran zdravja itd. (Vedež str. 24. II). — Campa. Opera v 3 dejanjih, poslovenil Fr. Cegnar. — C. k. knjižnica (Vid. Slovenske Talije I. vezek str. 164). Slovenija 1850 1. 1—26 tečaj III. Vredoval Fr. Cegnar, izdajatelj in tiskar J. Blaznik. Slovenija Slavi je prvi spev njegov (Stara, preljubljena mati, o veličastnica Slava! itd. str. 4). Pevčeva kletev (Po Uhlandu ,,des Sangers Fluch": Tak krasno in visoko en grad je nekdaj stal itd. str. 100). katero je pozneje dokaj pravilnejše olikal. Njegov sostavek je menda tudi ,,Pad Carigrada", o katerem pravi: Pri popisovanju tega smo se večidel deržali po Hamnier-Purgstallu, ki to reč zlo obširno popisuje (str. 52 — 92). — 0 krestomatije jugoslavjanske pervem delu t. j. Cvetje slovenskiga pesništva, sp. Iv. Macun, je (str. 20) koj opomnil: Mi  smo bolj izverstno delo pričakovali. Nam sostava ne dopade. Menimo, da bi se tako delo imelo zastopnim raožem preden se v  natis da, v presojo dati. ,,Tudi nekaj od Krestomatije" (str. 29), kjer je povedal vzroke, namreč politiške pesmi, od ljubezni, ki niso za šolsko mladino, slovniški pogreški itd. Nato je Fr. Cegnar v ,,Ljubljanskern Časniku" (str. 32) g. I. Macunu dal odgovor na sostavek: ,,Neke besede o nioji krestomatiji". — Nasproti g. K. od Savine v Zg. Danici št. 7 je resno zagovarjal tako zvane nove oblike, češ: _Dokler se ni gospod Podgorski zanje potegnul, in očevidno dokazal, da so pravoslovenske, res da so le malo prijatlov štele. Ko je pa on pero zastavil, si je pri nas skorej vse mlade pisatelje pridobil, tudi take, ki so jih popred naj bolj sovražili.. Pišite z novimi ali starhni oblikami, ako je kaj izverstnega, ne bomo Vam zabavljali, tiniveč brali in Vam pohvalo dali" (str. 60) itd. — Ljubljanski Gasnik 1. 1850 ima Cegnarjevih sostavkov in pesmi na pr.: Cernigrob (str. 68). Šillerjeva Marija Stuart iz Schwengs Erlauterungen zu Schillers Werken (str. 80 — 96). Laž. Prijatelstvo (Po Herderju). Besede županija, nadžupan, nadžupanija (str. 176). Kapela (Pes. po nemškem). Pesmi Dajnkove v slovstvu z nekterimi zgledi (152 itd.). V spomin Klotildi Avmanovi (260). Iz igre ,,Deborah" od Mosenthala (str. 108 itd.). — Deborah. Igrokaz v 5 dejanjih, po Mosenthalu poslovenil Fr. Cegnar. 0. k. knjižnica (Vid. SIov. Talije I. vezek str. 164). — Pod naslovom: Narodna igra v štirih dejanjih. Spisal Dr. S. H. Mosenthal. Poslovenil Fr. Cegnar. Na svitlo dalo Dramatično društvo v Slov. Talije 52. zvezku 1. 1884 v Ljubljani (Slov. Matic. Letopis 1885 str. 379).