The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper »'» United States of America. Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do tmagel GLASILO SLOV. K.ATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. 3RUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JEN VER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH _____________(Official Organ of four Slovene Organizations) ======—_ CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 1, AUGUSTA — THURSDAY, AUGUST 1, 1935 LETNIK (VOL.) XLIV NAZIJ1 SE DOMAČINI ZA ABESINIJO DIVJAJO tac Jiigoslavife* Stroga obsodba dveh brezposelnih delavcev iz Sinje gorice, ki sta s ponarejanjem denarja hotela priti do zaslužka. — Roparji prihajajo s Hrvatske in vlamljajo po Štajerskem. — Smrtna kosa. — Razne vesti. Nižji oblastniki ne upoštevajo povelja od zgoraj. V evropskih kolonijah, ki meje na Abesinijo je opažati nemirno gibanje med domačini. umrla Berta Močan, žena policijskega uradnika. — V Le-jskovcu pri Krškem je umrla Neža Zorko, stara 50 let. Zadela jo je srčna kap. Iz neprevidnosti Posestnik Pecko v Vrbju pri Žalcu je po nepazljivost! polil s kropom po obrazu svojo 9 let staro hčerko Angelo, katero so vso oparjeno spravili v celjsko bolnico. 1171 ilet staro stanovališče Na dvorišču Stiblerjeve hiše v Vetrinjski ulici v Mariboru, so odkopali stari zidni kamen z letnico 764. Kamen je prav gotovo pripadal staremu poslopju. O nenavadni najdbi se obvestili arhivarja prof. Basa, ki bo stvar še preiskoval. Addis Ababa, Abesinija. — Kakor trdijo poročila iz verodostojnih virov, so se med domačini v italijanski koloniji Somaliji pričeli upori v protest proti italijanski akciji proti zadnji samostojni "črni državi" v Afriki. Somalija leži jugovzhodno od Abesinije. Tudi v francoski Somaliji je opažati nemir domačinov in francoska vlada je odposlala jnove čete vojaštva v svojo ko-ilonijo, ki meji na Abesinijo, da prepreči kake poizkusne izbruhe v prid Abesiniji in obdrži nevtralnost. Kljub temu, da je za to sredo bilo sklicano v Ženevi zasedanje sveta Lige narodov, ki ima namen, ako bo mogoče, posredovati za mirno poravnavo spora, nima Abesinija več dosti upanja na tako mirno poravnavo in se resno pripravlja zo spopad. V torek je bilo iz tukajšnjega mesta odposlanih 10,000 moderno opremljenih vojakov nekam proti meji, to-i da njih namembni kraj se drži tajno. Tudi drugače je zadnje dni opažati -veliko premikanje čet iz kraja v kraj. Prebival-i stvo, kakor je videti, stoji odločno za svojo vlado in vojaške čete povsod navdušeno pozdravlja. -o-- ZLOČINCA HOČEJO PRO- j GLASITI BLAZNIM Peoria, 111. — Kakor se je njegov zagovornik izrazil, bo skušal dokazati, da je 26 letni G. Thompson blazen in da je j to podedoval po očetu. Proti j Thompsonu se točasno vocli, porotna obravnava zaradi zločina, katerega je izvršil pred par meseci, ko je zločinsko zlorabil 19 letno Mildred Hall-, mark in jo nato vrgel iz avtomobila, da se je ubila. Zagovorniku v pomoč bo nastopila zločinčeva mati kot priča, katera namerava povedati zgodbo o svoji prvi ženitvi, katero je sklenila pri svojem 11. le-u z očetom obtoženca. S?»"MTF AMr.R. Sl.OVFNCA ODPRAVLJAJO SE NA VOJNO IlUUtll Prizor v pristanišču italijanskega mesta Neapel, ko so se novi oddelki italijanske armade vkrcali na ladjo, da se odpeljejo nasproti neznanim doživljajem v vroči Afriki. Pomol v pristanišču je bil napolnjen sorodnikov in prijateljev, da odhajajočim še enkrat voščijo srečno pot. Vji -— ----------------- , , ---------A, _LLUVIR. ^UL.) ali v Moebe davčnega zatona - Upor domačinov v koloni A'o a -- on? v davčni zakonski predlog za razdelbo premoženja je r Utegne biti sprejet od poslanske zbornice še ta teden TJ u°!?čuje davke na zapuščine, posebne naklade na do-v# Pieko $50,000 in davek na čiste dohodke in uobicek korporacii. _____ . - —j. n \Va.L• (I Zu i, hln«ton. D.C. — Odbor nice jfedstva poslanske zborni-JosiJ V torek uradno potrdil IJtong k. n°vega davčnega za-3 l(j0})'' ki ima obdavčiti visoke oio 6 in zapuščine. Zanj a|db S°Vali demokratski elani i'ffcj °ra,_ dočim so republikan-LT*1 njemu ogorčeno pro-d'k. ah- toda, ker'so bili v ve-4, man-1šini. namreč 17 proti ejLSe -ie določilo, da pride "pic( Pred ce,okuPno zbor-je " v sredo, ali pa najkasne-mL :a četrtek. Kakor se je iz-i!^;11 »ačelnik tega odbora, 3 T ' da bo zbornica sprejela ii|, ((J1°g še ta teden, ali pa vsaj i p0)iedeljek, da se bo lahko I lr^ei1at bavil z njim. Republi- j e|.anski senatorji so se posluži-.el^clnjega trika, da bi pre- rečilj sprejem predloga te-Jj^ tega zasedanja, a se jim %wHrečil Stavili so namreč; t da Se kongres razide M)i\ v*Ji«ta, a njih predlog j-j oi Sov ,aVril.ien z večino 52 gla-1 Ofoti jo. f r°v£utek določa v prvi vrsti ! Utj)rj].,ne davke na zapuščine j ^avkj ' in -sicer se prično ti kov n V sll'čaju krvnih sorodni-' ' $50,000, pri drugih za- pa pri ?10.000. Naj-. l(e. 1'OHtavka je štiri odstotki totki Pa stalno nara- > N ci'0.Cim višja Je zapuščina. 'i10 m°reŽe'10 1>ri Premoženju 3H0/j°nOV dolar-iev 75 if ^ ?.tl-V- fiavkov- K temu Pride \ vek' a-> obstoječi federalni da- > t;i »i^v premoženja, da bo na 1 Cln °d zapuščine desetih , v|a.cla°n°v dobila federalna ji:fle dg]-87 odstotkov. Določuje ( tudi zvišani davek na ' jih dajejo bogatini i,ogn:^jo, da se na ta način I^Oty jJ° zapuščinskim dav- stoti' davki bodo dosegli 75 ' H>če V tistih Postavk, ki so , ke, lle za zapuščinske dav- ' ^li Vi'^Hi ,e clol°čuje osnutek po- ; Posebne naklade na |50, d°hodke Posameznikov K^ 0 ali več. Ta naklada itl 1 odstotkov pri $50,-' K (J Se Polagoma zvišuje ta-jj! doseže pri dohodkih UlJ'onov ali več 75 od- V' ^ cloj!menjen bo tudi davek i6 korPoracij, in si-'1 e'na °ločeno v osnutku 13 / \ četrtina odstotka na ; 4 Jj^odke, ki ne presegali Nk Za dohodke nad nim zneskom je dolo-jS^ in ena četrtina od-,( '-i?;, ' J|°rporacijam je poleg f» ? Hi! °Žen Poseben davek i ^ ;;h dobiček. Ako ta dobi-if V) Presega osem odstot-? L °Sa sti družbinega pre-t ,0'd ' ne bo nanj nič dav- 4 2 odstotkov naprej d totk. en.)a davek s petimi od-Jtfj^ih, naraste pri pod-,! 1 imajo izkazati let- io^Su ^ 25 odstotkov , Premoženja, na 20 ' i i I ila zapuščine se na slučaje, v ka AKTIVNOST KOMUNISTOV Ameriški komunisti obnovili revolucijonarni duh iz 1776. —o- Moskva, Rusija. — Na sedmem mednarodnem komunističnem kongresu, ki se točasno vrši v tukajšnjem mestu, je general tajnik komunistične stranke v Ameriki, E. Brow-der, povdaril, da se je število članov zvišalo od 10 odstotkov v 1930 na sedanjih 40 odstotkov. V prvi vrsti, .je dejal, vr j1 šijo komunistični agenti svoje , delo med tovarniškim delav- 1 stvm, kakor ttfdi med dijaki, 1 farmarji in pisarniškim usluž-benstvom. Ameriški komunisti, je nadaljeval, so si prisvojili ameriške revokreijonarne tradicije iz leta 1776 in enako < vodijo borbo za osvoboditev, i kakor se je vodila tedaj. -o- 25 LET DOBIL ZA "SAMOMORILSKI PAKT" Chicago, 111. — Pred kriminalnim sodiščem je bil v ponedeljek obsojen na 25 let v ka- ] znilici 59 letni Wm. Gang-schaw, ki je bil obdolžen, da je umoril svojo ženo, ki je bila 2. julija najdena mrtva. Mož , pravi, da sta se z ženo dogovo- J rila za samoumor; dočim je ' žena izvršila svoj del, je pa njega plin omamil, da ni mo- 1 gel izpolniti pogodbe. i -o- STO MILIJONOV DOLAR- ' JEV ZA CHICAGO Chicago, 111. — Po konferen- 1 ci, ki jo je imel v ponedeljek \\ zvečer s federalnim Work Pro-1 gross administratorjem, H. L Ilopkinsom, in državnim direk- f torjem WPA, R. J. Dunhamom ? je tukajšnji župan Kelly ob-javil, da bo mesto Chicago do-, bilo od fed'eralne vlade znesek sto milijonov dolarjev za iz-vrševarije raznih relifnih jav- ij nih del; z delom se bo pričelo, kakor se je izrazil, tekom še- 1 stih tednov in, ko bo prišlo do ' polnega razmaha, bo pri njem 1 zaposlenih okrog 65,000 oseb. ' Med projekti, ki pridejo v po- ' štev, bo v prvi vrsti poprava : cest in podzemskih kanalov; : za prvo se bo porabilo 31, za drugo pa 40 milijonov. Za izboljšanje parkov bo šlo 22 milijonov', ostalo pa za popravo šol. Zupan pa pričakuje, da J bo dobil še nadaljnjih 75 mi-' lijonov, kajti graditev novega | letališča ob jezeru ni vključe-i na v gornjo stoto. terih ne bo mogoče premoženji takoj likvidirati. Za plačilo davka se dovoljuje časa 18 mesecev. Ako pa še v tem j času ne bo mogoče1 dddičem urediti zadev, se jim lahko i podaljša doba za plačilo, in i sicer za celih deset let. Vendar pa bodo morali za to dobo plačevati obresti od zneska, ki ga ima dobiti vlada kot davek. —o—• Berlin, Nemčija. — Kljub temu, da je očividno prišlo povelje iz vodilnih krogov, naj se preneha preganjanje "sovražnikov države," namreč predvsem katoličanov in Judov, pa vrše to delo razni pokrajinski oblastniki neimoteno naprej. Tako ie bilo v Tlalle aretiranh v torek sedem Judov in šest arijskih žensk, češ, ( da so kršile plemenske principe. Kakor je videti, je Hit-' lerju in njegovim pomočnikom I itežko, vzdrževati disciplino in pokorščino v svojih vrstah ; | možno je pa tudi, da višje gla-' ve nalašč zatisnejo oči, da ne vidijo kaj delajo nižji uradniki, j Z BRITVIJO NAD MUHO j Newark, O. — Neki Fred Clark se je bril, ko prileti sitna muha in se mu vsede na konec1 nosu. Fred zamahne z roko, toda' pozabil je da ima britev v rokah, | in z muho vred je odletelo četrt; inča nosu. Zdravniki mu skuša-1 jo izgubljeno prilepiti nazaj. ' -o--i MORILKA PRIZNALA SVOJi CIN j Chicago, 111. — Več ur je, Evelyn Smith trdovratno tajila, da bi bila kaj vpletena v| umor, ki se je izvršil 5. julija nad 28 letnim Ervinom Lan-' gom, in oblasti so skoraj že obupale, da bi mogle iztisniti iz nje kako izpoved. Po več-urnem mučnem zasliševanji, ki se je v noči od ponedeljka na torek vršilo proti njej, je pa ženska končo klonila. Povedala je nato, da je Langa izvabila s pomočjo njegove tašče, Mrs. Dunkel, v svoje stanovanje na 721 Barry ave., ga ! tam najprej s pijačami spra- J vila v nezavest in ga nato z ; vrvjo zadavila. Drugi dan je odžagala od mrtvega trupla i noge ter ga s pomočjo svojega | kitajskega soproga Junga od- ( peljala v avtomobilu ter ga . vrgla v neko močvirje blizu Hammond. Ind. Mrs. Smith taji, da bi prejeli* od Mrs. Dun-ke kako denarno odškodnino za svoj čin : zadnja trdi, da ii je izplačala $100 na račun obljubljenih $500. PRIVATNA ZAPOSLITEV ZA CCC FANTE I Washington, D.C. — Tekom meseca junija je zapustilo CCC taborišča rekordno visoko število fantov, namreč 12,709, ker so našli delo v privatnih podjetjih. To je najviš- 1 • V • 1 je število, kar jih je odšlo iz taborišč v kakem mesecu prej, dasi to število stalno raste od februarja naprej. KRIŽEM SVETA —Aleksandria, Egipt. _ V 65. letu starosti je pretekli ponedeljek preminul tukaj patri-Ijarh Meletios Metaxakes. Bil i je eden osemerih kandidatov, ki so se poganjali za patrijar-Jhalni sedež v Jeruzalemu, ki 'ga pa je pretekli teden dobil neki drugi. I — Papeete, Tahiti. — Tu-1 jkajšnji otok, ki leži v južnem j j morju, je dobil svoje prvo le-f ■potilno podjetje za ženske.) Sicer so se dekleta že dozdaji ^epotičila v veliko nevoljo sta-i ,rejših oseb, toda tta trgovski j .podlagi se to še ni izvajalo, j J — Honolulu, Havaji. — Do j8000 domačih otrok je pričakovalo malo filmsko igralko ^hirley Temple, ko je prispela pretekli ponedeljek semkaj na | počitnice. Ker je bila v nevar-'nosti, da bi je v gneči ne poškodovali, so se njeni starši |umaknili z njo skozi stranska ivrata. j — Tokio, Japonska. — Pomočila z otoka Formose so v ponedeljek govorila, da je divjal tamkaj tak vihar tajfun, kakoršnega še ne pomnijo tamkaj. Ruval je drevesa, odnašal strehe in ukiniti se je moral ves promet. SPOR ZARADI OTROKOVE VERE New York, N.Y. — Neki .sodnik je imel pretekli pone-jdeljek težaven slučaj, ko sta pred njim nastopila Jacob Miller, ki je Jud, in njegova žena, ikatoličanka. Dasi se v zakonu ^drugače dobro razumeta, ■ je |pa prišlo do spora glede tega, (v kaki veri naj bo vzgojen njun sin, ki je sedaj star šest tednov. Obravnava se je odložila do četrtka in tedaj bosta poki icana tudi katoliški duhovnik in'judovski rabi, ki sta izvršila poroko, da se spor na miren način poravna. Huda kazen za ponarejanje denarja j Ljubljana, 10. julija. — Da bi se zatrlo brezvestno ponarejanje denarja, ki povzroča največ škode malim branjevcem, trafikantom in gostilničarjem na deželi, ki z denarjem nimajo dosti opraviti in v naglici sploh ne znajo ločiti pravega .denarja od ponarejenega, so j ponarejevalci kaznovani naj-jstrožje.. Tako je danes mali j senat spet izrekel strogo sodbo. Brata Ivan in Anton Podobnik iz Sinje gorice pri Vrh-[niki sta pred nekaj meseci napravila iz mavca in cementa model za ponarejanje 50 dinarskih kovancev. Po modelu sta iz cinka in svinca napravila 10 ponarejenih kovancev. Enega je Ivan Podobnik spravil v promet pri neki gostilničarki v Rovtah kjer je pil žganje. Ko je hotel razpečati v neki drugi gostilni ponarejen denar, so mu prišli na sled. Pred sodniki sta brata skesano priznala svojo krivdo, češ, da sta se lotila ponarejevanja v stiski. Obsojena sta bila Ivan Podobnik na 3 in'pol leta robije, njegov brat pa na 2 in pol leta robije. -o-- Trgovino so oplenili Sv. Peter pod Sv. Gorami, 9. julija. — Te dni smo imeli nepričakovan je neprijeten obisk. Ponoči se je priklatila iz sosednjega Hrvatskega tolpa roparjev, ki je napadla v Bistrici Pavlinovo trgovino. Vsega skupaj je bilo šest rokovnja-čev, ki so vdrli po tihem v trgovino ter odnesli razne manu-fakture, cigaret in tobaka za 17,100 Din. Pri tem poslu jih je zasačila posestnica Dobrina Jožefa. Nastal je vik in krik, prebudil se je tudi trgovec, ki je začel na rokovnjače skozi okno streljati. Ti so s streli odgovorili, potem pa so pobegnili ter se jim je posrečilo priti zopet čez Sotlo na Hrvatsko kjer se je izgubil za njimi vsak sled. -c- Črešnja cvete Že pred dvema mesecema, tako poroča neki ljubljanski list, je vrtnar Sudec v Sisku obral svojo pitano črešnjo in črešnje dobro prodal. Pred dnevi pa je začuden opazil, da je črešnja na novo vzcvetela. --O-T— Želja po samostojnosti V občini Sv. Peter pri Mariboru se je pojavila želja, da ibi se župnija Sv. Peter, odcepila od občine Košaki, kamor je sedaj priključena. --o- Smrtna kosa V Kamnjah pri Črničah na Vipavskem, je umrla po daljši bolezni Marija Crnigojeva, mati šolskega upravitelja v Štorah stara 86 let. — V Rožni dolini pri Ljubljani je -o- Strela Na Ponikvi, ne daleč od j Maribora, je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Josipa Mlakarja, p« domače Goleža. Razen poslopja so zgoreli tudi vsi gospodarski stroji, medtem, ko se je posrečilo da so rešili živino. — Goleževim je strela enkrat mi čila gospodarsko poslopje že leta 1926. -o- Milijonska škoda V velikem lesnem podjetju Šaloma Fincija v Sungulovcu pri Sarajevu, je izbruhnil požar, ki je popolnoma uničil veliko žago in mnogo lesa, pripravljenega za izvoz v Italijo. Škodo cenijo na 1,200.000 dinarjev. -o--- Utonil je V Selah na Štajerskem se je šel kopat v bližnji potok 18 letni posestniški sin Josip Horvat. Bil je tako nepreviden, da je zaplaval priblizu mlina, j kjer ga je zgabil vrtinec in po-itegnil v globino. Ljudje, ki so prihitfeli na klice, mu niso mogli več pomagati. --o- Lep sprejem V Skalah pri Šoštanju, so vaščani pripredili j ako prisrčen sprejem svojemu rojaku novomašniku Jožefu Vovku, ki je bil na Petrovo v Zagrebu posvečen. Ob krasnem slavoloku ga je pričakala cela fa-ra. Novo mašo je pel v nedeljo 14. julija. -o- Nesreča na cesti Na neki ljubljanski ulici sta trčila skupaj avto teksi in voz s konjsko uprego, katerega je vodil mesarski pomočnik Jakob Jesih iz Florijanske ceste, ki je vozil voz drv proti domu. Avto je s tako silo zadel v oje in konja, da je voznika, ki je vodil konja, vrglo na tla in je dobil resne poškodbe in so ga morali odpeljati v bolnico. ---o--- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Biran t "AMERIKANSKI SLOVENEC" Četrtek, 1. augusta 1935j Amerikanski Slovenec prvi lil najstarejši eloventki The firti and tke Oldest Slovene list v Ameriki. , Newspaper in Amerie;«, P«W»ovlJw» Ut« im. Krtabllihtd l«fl. 4zhaja vsak dan runa aadel], post< Iuuad daily, azcapt Sunday, lion-ikov in dnevo* po praznikih, day no4 th« day aftar holiday«. Izdaja in dikal Published by i EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprava! Address of publication offic*: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak RD., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina] Subscription! Zi celo leto ---$5.00 For one year---$5.00 Za pol leta----2.50 For half a year --2.50 Z, četrt leta _— 1-5Q For three months---1.50 Za Chicago, Kanada fat Eyrepo: Chicago. Canada and Europe: E» celo leto__._____$6.00 For one year--$6.00 Za poj leta__3.00 For half a year--3.00 Za četrt leta___ 1.75 For three months---1.75 ^I R A, Dopisi važnega pomena ca hitro objavo morajo bili doposlanl ^^jjudT na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko bide list i—i Za radnjo itovilko v tedn* j« čas do četrtka dopoldn*. t- Na topiš« brez podpisa se ns ozira. — Rokopisov uredništvo m vrača. _ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois uni| bil ta sestanek z njimi prijete« in da smo si vedeli marsikaj P0, vedati eden drugemu. Prav hv»' ležen sem g. Germu, da me J^ vzel na to zabavo, ker sem i®| res prav prijetne čase v tej Prlj jateljski slovenski družbi. j Dne 5. julija smo se pa poda-' z g. Germom v Colorado Springf kjer imajo Modern WoodrtiM, nad 3000 akrov zemlje in kal® 180 kabin za bolnike. Točasno jJ bilo takaj kakih 80 bolnikov t je mesta najmanj še za 100 ljj| di. Tudi jaz sem rekel, da i ostal tam, pa so rekli, da ta^ kaj ne zdravijo s pivom nobeni ga člana. Potem smo obiskali^ takozvani "božji vrt", ki je i'C prava naravna lepota. Nahaja C v tem vrtu skupina visokih kafj, nov, ki stojijo pokoncu, kak" kaka družina' in imajo nek^ bakreno barvo, kar naredi lep utis. Res nekaj lepega. \ tem smo šli seveda tudi na višjo goro v Ameriki na tajati zvani vrh Pikes Peak, ki je vn sok 14,109 čevljev nad morje'p Name je ta ostri gorski zrak m lo čudno uplival. Začutil sem >$i vrhu tega gorskega vrha bolj čine v ušesih in hotela me je % kri politi. Sem p$č vedno le i% vajen nižav in visoki zrak tuje zdaj v teh mojih visokih letih® zame. Prav na vrhu je večni ':!o in sneg. Zdaj ga je bilo so rek kakih sedem čevljev. Bilo je 4 ko hladno na vrhu, da je B^fa voda v avtomobilu zamrznila, lo Vse moje drage prijatelje f prijateljice, s katerimi setflf imel priliko sestati v lepi goW deželi Coloradi najlepše zahv|? ljujem za prijaznost in ljubnost. Najlepša hvala za vt posebno pa g. Johnu Germu Is njegovi družini za njih gostf ljubno postrežbo. Kadar botef Chicagi, ne pozabite priti k m# Hvala tudi preč g. župniku thru Cirilu, za prijazen sprejet in vso" gost olj libnost: H vala ge. Josefini Meglen, vrli zas% niči tega lista, kajti tudi 11 rj smo obiskali in se marsikaj veSi lega in zanimivega pogovoril1! raznih kampanjah tega M Končno hvala vsem Colora^ j. nom za vse! Prehitro so potekli dnevi ^f prijaznimi Coloradčani. Dne I julija sem odrinil naprej P1'"! solnčni Kaliforniji, Naša potf je vila preko peščene države l| tah, preko stepene Nevade. ffi sem se vozil prvič čez te ki'fj je bila kajpada ta vožnja Zajf zelo interesantna. Ko smo Prll v Salt Lake, Utah, je bilo W nekaj posebno zanimivega za^I To je slana dežela. Kakih milj dolgo, kakih 35 milj šii,°| in pravijo da okrog 40 milj ^t iboko je sama sol. Vlak je pi',v7" zil po več urni vožnji koncu" ' Oakland, Kalifornijo. To nieT je nekako na vzhodni strani UT nega zaliva, na drugi strani ^ liva pa se nahaja mesto ^ Francisco. Tako smo mor ali! Oaklandu izstopiti in iti f obrežni prevažalni parnik, k>» imenujejo "Ferry Boat". Ta 5,i je prepeljal preko zaliva. (Dalje prih.) TARZAN NEPREMAGLJIVI (151) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Tedaj je Tarzan vzfl pšico, jo nastavil na lok in pričel počasi natezati tetjvo, dokler ni ostri konec pšice dosegel palca leve roke, s katero je trdno držal lok. Brez vsake vznemirjenosti je meril in bil gotov, da ne bo zgrešil cilja. Komaj je spustil napeto tetivo, že je bila pšica v nogi črnega vojaka. S strašnim krikom presenečenja in bolečine, se je črnec, ki je stražil enega izmed šotorov, vrgel na tla. Že "so prihiteli k njemu tovariši <}a bi videli kaj mu je in mu, če treba, pomagali. Tarzan se je pa, ko ic sprožil, umaknil v džunglo, kamor je še daleč odmevalo divje kričanje z Zveretove kempe. "Kdo te je ustrelil?" je vprašal zaskrbljen ' Zveri, ko je opazil pšico ki je še tičala v črncevi nogi. "Jaz ne vem," je odgovoril ranjenec bolestno. Vodja črncev, Kjtembo, je pa ves pre bledel, ko je opazil pšico. "Ta pšica," reče prestrašen, "je last vojščaka, ki smo ga pustili v prejšnji kempi." ,-.1.1 li |,«iip m-1, i.;. ,n r . ,-j . "To je nemogoče," kriči Zveri. Kitembo se pa ne da in prepričevalno reče: "Dobro jo poznam da je!" — "Popolnoma moramo o tem molčati," pravi Zveri obrnjen k tovarišem. "Vi in Kitembo, pazite, da se ta stvar ne razširi med črnci po kempi, da ne dož,ivimo se kaj hujšega. Držimo vso stvar tajp.o." maammmm "8~35" 10 • " • znamenje, da je vam ta mesec potekla naročnina za "Ara. Slovenca". Obnovite naročnino točno bodisi pri naših kalnih zastopnikih, ali pa pošljite isto direktno na upravo. Tisti, k' lahko in morejo poravnati naroČni' no točjio, naj ne čakajo na opomin6 j iz uprave, ker z pošiljanjem opom»' nov ima uprava stroške in delo-Opomin za obnovitev naročnine Je poleg vašega imena in naslova. __ 1 Četrtek, 1. augusta 1935 "AMERIKANSKI SLOVENEC" Stran 8 ^ MARIJA SE VRAČA NA BREZJE ^epopisni prizori, ko se je brezijska podoba Marije Po-poj mocnica Vračala skozi vasi nazaj na svoj prostor v :ivii- cerkvi na Brezjah. e W - - imej } Se Še polegel vihar navdu- ščina zapoje nekaj litanij, ljud-prf Ja, ko so odhajali cerkveni stvo razvneto odpeva. In spet za-I svetni dostojanstveniki po igra godba, avto je že ves obsut. ida| Pni slovesnosti iz Stadiona, s cvetjem. jjJje zvočnik naznanil, da se bo • .. . . JsI°vila milostna Marija Po- Mrak ,ega na pol,e aloffJ 0fl kongresa in romala Šmarna gora dobiva črne obrise, ojf naza.j na svoj prestol na gore v daljavi čakajo zamaknje-v ife2Je. Na mah so se oči vseh ne v večerno tišino in Marija ljif0cev obrnile proti oltarju, za roma čez šentvidsko polje proti a fcjP je zavladala tišina in vseh Šmarni gori. Ob cestah kleče afiC v -le oprijela čudna tesno- ljudje, v Mednem so postavili eiKiJ. Prime Človeka le ob naj- mlaje, tam zopet oltarčke na [j ;f')'h trenotkih slovesa. Takoj okna, ljudstvo čaka kleče. Četa rC 0 ie godba intonirala Mariji- kolesarjev kaže pot v Presko, poprijeli so vsi de- kjer čaka že množica ljudi, po-al pesem je vrela iz srca vsod je še kongresno razpolože- no'1102^. nje, saj so se večinoma pravkar tak v . vrnili iz Ljubljane. Domača god- ^ Slavnostnem triumfu ba zaigra Mariji v pozdrav, vr-1 P0(Ha šla po sredi arene, sta narodnih noš poklekuje, o-3 v ljudeh je rastel od tre- troci mečejo cvetje na avto. Iz a^tno i d° trenotka, kjer je kdo src "Ti, o Marija. . ." in potem . v^ ' Je pokleknil, vse oči so vsi zbrani molijo "Pod Tvoje ječp0(j e,s(;ano spremljale milostno varstvo" in nato se spet oglasi' ; Z'jbi'p ,0' Procesija je prišla že na pesem. i (L izhodu, prostora zunaj; xr , , . • biln i t . , V Skofji Loki jomit' v Uo» ker so dostojanstve- JJ Se vedno odhajali na svojih 1 Povsod je toliko ljudi, da mo-jju °m°l>ilih, zato se je našel čas, ra avto voziti počasi, da ob četi S° parijo obrnili, mogel jo stah klečeči ljudje vsaj za hip J^eti ves Stadion. Kakor za pogledajo milostno podobo. Ave I jf11-'' Pozdrav. Nepopisen pri- Marijo zvoni po cerkvicah proti j ■ef1' ^ mora najbolj trdo srce Sori in Škof j i Loki in se razlegaj , t5f,'abiti z vso silo. Vse ljudstvo, čez polja, nebo se oblači, vendar1 iiiinr-in tisoči »o Padli na kolena, nekaj zvezd sije. Nocoj vse _ T W'ost slovesa je prikipela zvezde gore Mariji v čast, še čn-"rviška. Skoraj ni bilo suhega čki v travi neugnano pojo, ka-6 Ju?' VSe Je Planilo v jok, v jok kor da bi vedeli, da se Marija 1 nezni do Mari je, v jok upanja vrača na Brezje. V Sori je toli- j 4 CUcJovite sreče. Sila naše vere ko ljudstva, da ne moremo na-»T danosti Mariji je mogočna, Prej, čeprav imamo že pol ure |ST Se ji ne more upirati nobeno zamude .Veličasten je bil pogled vice, v tem trenotku je mogel na Skof j o Loko. Vse razsvetlje. 1 f^do spoznati, zakaj nam naš no> uršulinski samostan je v svo-sffj'ki Jeglič tolikokrat poudari l'ih rdečih lučih si-'al daleč čez t«n: Po Mariji k Jezusu. Pol-ie- Na tr£u ie na tisoče ljud- j 4 . prizor, ko se Marija po- stva. Med zvonenjem se je.pripe-1 flMia/je mogočna pesem: Ma- liala Marija na Glavni trg med jCgATebi uboge reve. Saj si gostim spalirjem otrok. Ljudsko n \nloremo misliti kongresa, Petje. Ganljiv je bil trenotek, ko tf tei.ee JJimeli pri sebi svoje Ma- 80 otroci peli: "Otročiče, o Ma-'Juka' Pomagaj z Brezij riJa, Mati- sprejmi milostno v !H'J.J'' haše življenje, čigar srce- • in Pri tem Marijo ob-'IK >ejši val se je dvignil ob siPali s cvetjem. Seveda je mo-1 I p vesu. rala nazadnje zadoneti še: Lepa Štadijonom je spet po- si- • • Med špalirjem otrok, oo. I^Oeli MariJ° deset, in deset- kapucinov in čč. sestra uršulmk A>j , ava množica. Sliko so ta- se ^ sprevod avtomobilov po- 3 le na avto, poleg nje so maknil Proli kapucinski cerkvi iftvo'. h kot varstvo in sprem- in nato mimo razsvetljenega ev- t 'W p' Poman Tomihec, p Kri- barističnega križa pred mestom ' Sekovanifi in štirje kri- v Sorško »°lje- Po vseh cer" mkih' ®Premstvo je tvorilo še kvicah zvonL Vwe hiše so ruz" MA ^set avtomobilov. Vod. svetljene, ne samo ob cestah, tu- jfe t • °n?i'esa je zastopal g. Jo- di globoko v vaseh gore sveče. J psiček. Ljudje kleče ponekod v dolgih ^'ševi cesti so prav v vrstah ob cesti in drže luči v ro" čagu odhajale največje kah" Hrepeneče se ozirai°' kdai te'ii f ^udstva, zato so redi- Pride MariJ> C?le vrste svečk ofilj n stražniki na konjih ko- 80 "aPlene ob cesti po tleh, ne- ff'ilJ^^edili prostor za' avto. mia™ lepi Prizon' Ponekod ivfPeljejo, Marijo peljejo! mizice Pri cesti' na njih Mariime o% .^imo!" so vzklikali' lju- P°d°be. zraven kleče ljudje, ma- jfaii ,n Poklekovali, ko so zašli. tere drže v otroke> da 4vto,J0seben fanfarski znak na iih vsaJ za hiP P0kaf«0 Mariji, f kiLjudje so se dre- Kjo ste tisti' ki pljujete na "ase Sfetj^ak je hotel še enkrat'vi- •svetillje? Pridite in pogloJte 111 liK'n :as%nico kongresa, za spo- boste vi(leli' da ?? nas narod ve" trgali cvetje z avtomobi- v dn0 duše vdan Bogu' Ma" 4>el, °krasja. Mnogim so pri- ri-'in narod! Ko človek K'eda te i4l h.SPet solze, avto se je mo- Prizor6? mova nehote bltl pono: K?l'krat ustaviti, ker so ga sen na 8V°j narod' kl trPian 81 J ^ tal«, oblegale. trpljenje lajša — z vero. Js Poti od Ljubljane do Že smo v Žabnici. Ponavljajo r^vi t ob cest' romarski se znani prizori. Vsa fara z g. Ir ^u J'lud-ie poklekujejo na tla župnikom, otroki s šolskim upra-JHj °2°vih kleče in čakajo, viteljem. Ljudstvo se izroča Ma-|lo postna podoba pripelje ri.ji in moli "Pod Tvoje varstvo". |V^ke 1 V,seb okni'"1 pla])olajo Mešan zbor zapoje dve pesmi, ISj^l Ponekod so narejeni medtem deklice obsujejo avto s 'Si rt.°^arčki s svetimi podo- samimi belimi lilijami, da lepo ^'itfjv 6 oddaleč sije razsvetlje- okrašeni avto dobi še lepši sijaj, ^a šentvidski cerkvi in. "Mi smo pogumni Tvoji mornar-! ^ ariiini kapelici pred vasjo ji. . ." pojo fantje in avto se že | Ni, £Sta voz z narodnimi no- premika proti Šmartnem. Kakih I .1^ojj red cerkvijo je zbrana štirideset kolesarjev drvi pred W ljudstva, v tisoče bi jo nami v skrivnostno noč in ne-L^Ogr teV^na duhovščina čaka, prestano vsi zvone s svojimi iz zavodov, ce-j zvonci. Kakor da bi oddaleč po-, j j'lo/.1 učiteljstvo s šolsko mla-'slušal sladko pesem murnov, ne-občinskega od-; znano melodijo. Spet razsvetlje-! mnoge manjše narave, tako da ) se dajejo zlahka popraviti. Ali i j tudi man jše nerednosti utegne- ' i jo 'dostikrat zadrževati šolski i i uspeh otroka. j Gnjili zobje, slab vid ali po- 1 sluh, podhranjenost ali pod- i inormalna teža so glavne hibe, 1 :ki jih najdemo pri otrocih, ko I se vpišejo v šolo. Vsaka izmed i teh hib more preprečiti pravil-j no uspfevanje v šoli. Skoraj vse j te hibe se dajejo zlahka popraviti, * I Starši naj si zapomnijo, da jpodhranjeni otrok ni vedno oni j otrok, ki ne dobiva zadosti jo-jdi. Dostikrat krivda je v dejstvu, da otrok ne dobiva pra I jvilne vrste jedi, da ni pravega ravnotežja v njegovi dijeti. (Zdravnik Vam pove, kake jedi naj otrok uživa, in ako sledite n jegovemu nasvetu, bo otrok ( j kmalu pridobival na teži. Vsak i rastoči otrok mora imeti polno sveže zelenjave, zrelega sadja in vsaj .kvart mleka vsak dan. !_____ . _ PROTI ITALIJI NAROČILA UMOR V New Yorku je črnec S. Daniels, !:i ga kaže gornja slika, ustanovil zvezo črncev, ki so se priglasili, da bodo šli na pomoč Abesiniji v boju proti Italiji. Mrs. Blanche Dunkel iz Chicage, ki je najela nfko Evclvn Smith, da je u-morila njenega zeta, Ervina Langa, katerega mrtvo truplo brez nog je bilo najdeno v nekem močvirju blizu Hammond, Ind. Mrs. Dunkel je obljubila morilki odškodnino $500. Otroci so dostikrat slabotni in poid težo, ker nimajo, zadosti j od počitka. Pazite na to, da ! otrok spi vsaj po devet ur vsa-|ko noč in da uživa tudi polno |svežega zraka in solnčne sve.t-Jlobe. Naj se privadi k vsakdanjemu kopanju'. j Vzamite takoj inventor otro-jkovega zdravja; sledite ztlrav-jttjkovemu nasvetu in Vaš otrok 'bo uspeval v šoli kot drugi 'otroci. -o-- i BIVŠI CARIST OBSOJEN NA SMRT | Rostov ob Donu, Rusija. — i Ker je razdelil med delavstvo na neki kolektivni farmi za- ' strupljen sir, je bil obsojen na smrt neki N. Ivanov, ki je svo i. i ječasno služil v carski osebni , gardi. V bolnico se je moralo j oddati 55 delavcev na farmi. . ko so nekega dne začetkom te-Iga meseca jedle zastrupljen sir. Obsojen je bil tudi pošlo- ; vodja, na farmi, in sicer na se- . dem let ječe, zato, ker je imel , Ivanova v službi, dasi je vedel, . da je bivši gardist. Deset let pa . je dobil upravitelj sirarne. ZAHVALA Sheboygan, Wis. Najina iskrena želja je objaviti prisrčno zahvalo števil- J nim našim prijateljem in so-j' rodnikom za surprise party ka-terega ste nama priredili za ' najino 25 letnico zakonskega ^ življenja. Bila sva povabljena dne 13. ^ julija zvečer na banket, ki se j je imel vršiti v počast neke tu- 1 kaj bolj premožne osebe, tako je bilo nama rečeno; a ko sto- ^ piva v dvorano naju ogromna ' • i množica pozdravi m zakliče , "Surprise." Kako sva se s so- '. i progo počutila v tem momentu si lahko vsak sam predstavlja. Peljali so naju k bogato obloženi mizi in po kratkem od- j moru sva si lahko ogledala, kako veliko StevilO najinih prijateljev se je skupaj zbralo, da proslave najino '25 letnico f V prvi vrsti se želiva zaliva- • liti vsem navzočim za vse ča- ] stitke in voščila. Iskrena hvala tudi vsem povabljenim, ki se ; niste mogli udeležiti te velike ] surprise party. Skoraj je nemo- ] goče objaviti imena posa- < meznih ker vas je bilo tako veliko število, do 300. Zato nebi i rada videla,- da bi bilo katero ] ime izpuščeno. Uverjeni bodi- i te, dragi številni prijatelji in ! sorodniki, da si ohraniva ta j večer v trajnem spominu, tako 1 tudi krasni dar, ki ste ga na- 3 ma izročili, bu naju spominjal dokler bova živela. Štejeva si tudi v prijetno : dolžnost, da se zahvaliva žen- : skam, katere so celo stvar za-počele in si vzele na sebe toli- 1 ko dela in truda. Te so: Mrs. Marg. Eržen, Mrs. F. Milavc, Mrs. L. Casel, Mrs. C. Rupnik, Mrs. J ph. Gp.renz, Mrs. M- 1 Prisland, Mrs. Jos. Kotnik, Mrs. A. Gergisch, Mrs. T. Uclo-vich in Mrs. John Mohar. Da je bila postrežba prvovrstna, to so nam pričali veseli in zadovoljni obrazi številnih | gostov — prijateljev* ki ste iih spravile skupaj. Najina najlepša hvala gospodu župniku, Father Potočniku, za lepe besede in ča stitke. Prav iz srca sva hvaležna Miss Stanki Skok in cerkvenim pevcem za krasne pesmi, katere so peli nama v čast. Prisrčna hvala tudi dečku Ray Modieu za igranje na kitaro in deklamacijo. Iskrena hvala Mrs. Mikliču za neutrudl.jivo igranje, da je bilo ustreženo plesaželjnim. K sklepu se vam vsem skupaj še enkrat prav prisrčno za-1 hvaliva za vašo izkazano prijateljstvo in naklonjenost, midva vas ne bova pozabila. Prizadevala si bodeva da vam povrneva v bodočnpsti, 1 ako se bo nama nudila prilož-,, nost. d Z vdanostnim pozdravom "a Vam hvaležna Mr. and Mrs. Anton Ribich KAKO SEM SPOZNAL IN NAŠEL RESNICO Napisano drugim v zgled in korist Zanimiva in poučna zgodba življenja — važno posebno za sedanji čas in naše socialiste. /i (Dalje.) i Treba pa bi bilo za to časa, raz-položenja in prilike. Toda na kaj / takega misliti, ko je skrajni čas . za previdenje za smrt, ko ni pri-! mernega časa, razpoloženja in f prilike zato. Kaj storiti? Časa za ; odlašanje, za pomišljanje ni ' več! Da sem se branil duhovnika ije bilo ljudem uganka, ker niso 1 vedeli vzroka. i' I " ' j Spoznal in uvidel sem obenem1, tudi, da je skrajni čas, da pu-'; stim te duhomorne in naj »orne , misli in skrbi, da si z njimi ne [ izkopljem prezgodnjega groba, ] ako si ga nisem že izkopal. In , storil sem, kar mi je pač v da- ] nih razmerah bilo mogoče sto-riti. Zbral sem svoje, misli i.n , sklenil za nekaj časa pustiti in vsaj toliko časa vse odložiti, do- \ kler ne bom iz ven nevarnosti. \ Prizadeval sem si, kot da veru- I jem vse verske resnice in skušal r biti glede njih miren in zadovo- x Ijen. Skušal sem urediti svoje s. dušno stanje vsaj deloma in za-jf časno, saj če še ozdravim,-bo za- t to še časa, če pa umrjem, je pa|r vendar prav in dobro, da sejc spravim z Bogom, čeprav ne ta-J, ko, kot bi rad, pa vsaj tako, kot! morem. j Storil sem kot sem bil sklenil, r kot sem pač skleniti najbolj ve- v del in znal. Prišel je bil duhov- i nik in zadnji čas je bil, da je pri- s šel in da sem pustil vsako misel r in skrb, ki bi me mogla še nada- i Ije vznemirjati, sicer bi to bilo d zame katastrofalno in usodepol- j-no in jaz bi teh vrstic nikdar ne č bil pisal. r 3. V KRIZI 1 \ Potem, ko sem bil previden s j svetimi zakramenti in sem bil, ^ četudi ne popolnoma, pa vsaj to- j Jiko pomirjen, da si bolezni ni- j, sem več sam hujšal, se je bole- j zen razvijala dalje in razvila tako, da me je zdelala, da sem bil bolj podoben mrliču, kakor ži- 'r veniu človeku in vsak,, kdor me ij je le videl, me je že k smrti ob-'], sodil. Bil sem eno celo leto hudo 't\ bolan in več tednov sem visel 5 med življenjem in smrtjo. Dva- ] krat ali trikrat so mi že držali t gorečo mrtvaško svečo, bil en- 1 krat celo proglašen že za mrtve- } ga. j Le pomalem in silno počasi se -j nii je vračalo zdravje in slednjič ] sem vendar le okreval v veliko ^ začudenje vseh, ki so me v bolezni videli tako shujšanega in ; oslabljenega. Popolnoma okre-'j val pa še dolgo, dolgo nisem. L Ko sem zopet toliko okreval, |, :la se ni bilo bati nevarnosti, so ] se mi zopet odprle stare rane, ] katere sem bil le deloma in za- , časno zacelil. Začele so me zopet , (skeleti, toda premagoval sem se, da si skrbi glede rešitve mojega verskega vprašanja nisem delal I tgjkp silnih, kot prej, da sem bil j z njimi bolezen nakopal, katera 1 bi me bila kmalu spravila pod 1 zemljo. Če prav pa si nisem s skelc-čimi mislimi in skrbmi zdravja' izpodkopaval, je pa vendar to bilo vzrok, da od svoje bolezni nisem mogel dobro okrevati. Živel sem potem, od kar sem ozdravel, kot katoličan, ki veruje vse verske resnice, in spolno-va.l vse verske dolžnosti, čeprav mi je. bilo vse to težko, a še težje, še hujše pa bi mi bilo živeti brez Boga in vere. Zato sem si prizadeval storiti vsaj toliko, da bom ostal živ ud katoliške, cerkve. Ali vera ne le, da mi ni bila v tolažbo m v srečo, temveč mi je bila vir največjih bridkosti in brezmejne žalosti. Bil sem v duševni krizi. Nisem Bil proti veri. i a zanjo se tudi nisem mogel ogre- j vati. Med vero v neskočno Božjo dobroti j ivost jo, usmiljenjem in' pravičiipstjo i,n med vero v v^čpo ' trpljenje sem vedno videl na-j sprotje in protislovje. In to nasprotje in protislovje v sebi združiti in biti vesel v službi I Boga, to mi ni bilo mogoče, j Ob gotovih prilikah kadar 'sem se pripravljal k prejemu sv. 'zakramentov, sem si naredil silo, da sem veroval vse, kar ima katoličan verovati, kot potrebno jpripravo za sprejem sv. zakramentov. Toda pravega miru in !veselja zame ni bilo. Tudi upal I nisem in ;ploh upati nisem mo-jgel, da bi bil kdaj jaz miren in jvesel in srečen. Vsako misel, da hi vero kdaj spoznal za tako, d'i bi lahko vse njene resnice veroval in bil z njimi zadovoljen tako, da bi mogel biti vesel, da bi mi bila vera vir tolažbe, miru, I upanja, zadovoljnosti in sreče, sem popolnoma izključil in opustil, ker sem vse to imel za nemogoče. Nekatere verske resnice so se mi zdele tako straSne, da človek verujoč jih se mora čutiti najne-srečnejšega, če jih pojmuje, kot sem jih tedaj jaz pojmoval. So pa tudi v resnici pretežke za o-mejen in otemnjen človeški um, da bi jih preveč, pregloboko in enostransko premišljeval. In ker sem takrat verske resnice pojmoval tako, kot navadno pojmujemo vidne in nam umi j i ve stvari, zato sem nekatere izmed njih imel za tako težke in strašne, da v primeri z njimi so mi bile tudi vse druge verske, resnice, ki človeka tolažijo in dvigajo, brez pomena. Tako n. pr. kaj pomaga če je Bog tako dober in usmiljen, če je pa ta njegova dobroti j ivost in usmiljenje omejeno na njegovo pravičnost, ki'se kaže tako stroga pri kaznovanju v večnosti? In kaj nadalje zato, če so nebesa, če, je pa obenrn tudi pekel, v katerem ljudje tako strašno trpe in bodo ttpeli večno? Take misli, tako pojmovanje | nekaterih verskih resnic me je naredilo brezmejno nesrečnega. Bil sem nezadovoljen nad vsem, kar je Bog vstvaril, nezadovoljen celo z Bogom samim. Najraje bi bil videl. da.bi ničesar ne bilo, ali da bi vsaj mene ne bilo. Mislil sem si: O, Človek, kako si nesrečen zato, ker si človek! Sleherno stvar sem imel za srečnejšo od človeka. Kar nehote se me je polaščalo sovraštvo do Boga, ker je vse tako vstvaril in odločil. In ker nisem iz vere črpal veselja, miru, tolažbe in sreče, je jiz tega razvidno, da tega tudi jnikjer drugje in od ničesar dru-Igega nisem mogel najti, kajti kdor ne črpa veselja, miru, tolažbe in sreče iz vere, ta tega tudi nikjer drugje in od ničesar drugega črpati ne more. Zato pa odpadniki, brezverci jin verski sovražniki nimajo miru, veselja, tolažbe in sreče, te-jga meni vta.iiti ne morejo, njih stanje preveč poznam iz lastne skušnje. V srce jim vidim. | Bil sem tudi brez vsega upanja, da bi kdaj mogel biti miren, zadovoljen in srečen, ne v življenju, ne po smrti. Bilo mi je, kot da sem že v pekel obsojen. Rekel sem si: pekel se je za me že začel, končal se pa nikdar ne bo, pa niijbi prišel tudi v nebesa, tudi tam bi bil zame pekel, če bi vedel, da poleg tega, da se nekateri v nebesih neizrečeno veselijo, pa drugi v peklu neizrečeno trpijo, to bi mi nesrečo še bolj povečalo. Tej moji brezmejni žalosti, v tej neizmerni dušni bridkosti in popolnemu "brezupu ne more bitji nikdar konca drugače, ka,kor če bi se Bog spremenil in prena-• redil to, kar je vst varil; ker pa je ! Bog nespremenljiv in ne bo nik-•jdar ničesar prenaredil, tako se 1 tudi moja usoda rukdar spreme-t niti ne more, moje trpljenje pre-| lie,bati ne more. •! (Dalje prih.) f Btran 4 "AMERIKANSKI SLOVENEC" Četrtek, 1. augusta 1935 ; ——^ i 'Deklica z odprtimi očmi PIERRE L'ERMITE Prevod iz francoskega izvirnika ^/!TZ/—T/^—V/.r—I' >: Na desno in levo pozdravlja Rolanda, ob lahnem Pentaponovem diru, in je srečna v zavesti, da jo ljubijo vsi ti ljudje, ki jih pozna. . . ki jih je od nekdaj poznala... "Dober dan, Josipina! . .. Kako pa danes? .'. ." "Dober dan, Ana-Marija!. . . Ali lepo kaže drugi krompir. . .?" "Dober dan, oče Crepier!.. . Ali ste bili sinoči na ribolovu? "Pa kam, pa kam, gospodična, na vse zgodaj?" "V Herbaudiere po morske rake. . ." "Modest jih je sinoči nalovil." "Kje je Modest?" "Mislim, da je že spet odšel, ampak žena je tam . . ." "Torej bi šla zastonj?" "Kako vendar, saj sem dejal, da je njegova žena doma." "Ne ... ne bom nadlegovala . . . Potrebujem jih namreč mnogo . . . Kar v He-baudiere se potegnem . . . In hi! . . . In hot!. . . In hi! . . . In hot! . . . In Pentapon, ki je mislil, da bo v Vieilu gotovo postaja, je zaenkrat spoznal, da se je bil zmotil. Toda ko je voziček pripeljal do križe-vega pota, ki načenja na levi pot proti Plandu, puščajo na desni vassieo Vieil, se je zazdelo osličku, da ga nihče več ne priganja. . . da ga uzda celo zadržuje. In brzda svoj dir .. . Potem še nekoliko odneha. . . Naposled tvega korakoma! Kdo naj se spozna z ljudmi in celo z ženskami . .. Tem bolje, ker je stal na robu travnatega jarka, ostro odražajoč se od neba v o-zadju, Filbert-Filbert, in Pentapon je dobro zadržal v svojem sijajnem spominu, da pomeni Filbertova pojava na cesti vsikdar postajo.. . Blagi Filbert!... zmerom rad pripravljen za sokrivca. Ko je tedaj Pentapon prišel do njega, se je kar enostavno ustavil. Prav tako enostavno je položila Rolan- i da bič počez voza ter je rekla glasno: "Dober dan, Filbert!" "Dober dan, Rolanda!" je odgovoril z nezakrito radostjo močni fant. Katera dobra sreča neki? . . ." "V Herbaudiere sem namenjena, po morske rake . . ." Rolanda je zardela. . . oh .. . samo malo zardela. "Modest iz Vieila jih je sinoči nalovil," je ponovil Filbert, kajti na otoku vsakdo ve, kaj dela njegov bližnji. "Da. . . toda meni so ljubši raki iz Herbaudiere, je ugotovila Rolanda in samo malo več zardela. "Razumeš? . . . Večjo izbero imaš ... Pa še moja sestriČna je > tam. . . Morda ostanem pri nji na kosilu. . . In naposled, danes zjutraj me pač nekaj vleče v Herbaudiere . . ." . "Ah! . . ." se je nasmehnil močni mladenič, z nežno srečnim nasmehom, in Rolanda je zardela, a zdaj . . . povsem. III. POGLAVJE j Pentapon, ki je bil filozof in dober psiholog, je že začel muliti travo ob jarku. Nič se mu ni mudilo, mulil je preudarno, kakor osel, ki se mu zdi, da ima dovolj časa. Resnično, vse je kazalo, da se bo razgovor med mladeničem in mladenko dobro razvil. V Noirmoutieru se nikomur ne mudi. Čemu? Polje je ljudem salon in tvarine za pogovarjanje jim ne zmanjka nikoli. "Kaj je novega v mestu?" je začel spraševati Filbert. "O, res zanimiva novica. Iz Pariza je prišel duhovnik. . . dva duhovnika. . . in sta kupila "Staro Rakovico". . ." "Staro Rakovico? . . ." Filbert se je naslonil na svojo dolgo lopato in potisnil nazaj svojo mornarsko čepico . . . "Kje pa je to, pri 'Stari Rakovici'?" "To je zraven nas. . . veliko staro poslopje, ki tvori vogal. . . Se ne spominjaš?. . . blizu trdnjave .. . tik Peauxovih ... ob tisti ozki ulici, kjer1 je davkar?. . ." "Ah, že vem. Saj je res tam blizu vas. Kaj pa bodo napravili s tistim ogromnim poslopjem? . . ." "Počitniško kolonijo za pariške dečke." "Kdaj?" "Že prihodnji mesec pridejo!" Spet je potisnil Filbert svojo čepico nazaj in segel z roko v svoje črne lase. , "To pa ni vesela novica." "Ah, zakaj pa ne? ... To bo živžav to poletje v naši ozki ulici. Moja teta Cecilija je navdušena • ■ "Jaz pa nisem tako navdušen ... Mislim t ji ko, kakor je dejal naš prejšnji župan: nekaj tujcev je dobro imeti, preveč pa ne. Naš otok naj bo naš otok!. . . Tako je lep kakor ga je Bog ustvaril in kakršnega smo vzgojili mi! ... Se ne spominjaš več, Rolanda? . . . Saj je komaj deset let, odkar sva skupaj hodila v šolo ? . . . Od velikega plota do Vieila je stala le tu in tam kaka hiša . . . Zdaj zidajo povsod . . . Nalašč, da' bi nas ujezili. . . Sekajo drevesa za tenis . . . Povsodi ograje z bodečo žico .. . Zaprte poti. Ne smeš več po stezici, bližnjici, ki ti je zmerom služila. Pravijo, da bodo naredili na mestu peščene tlakovano cesto, ki bo šla iz Noirmoutiera v Vieil in v Blanche. Kadar bo, bodo povsod drveli avtomobili. In kadar se pojavi avto, izgine vsa poezija." "Toda, saj ne bodo zidali nove hiše. Le mrtvo hišo bodo poživili . . ." "Razumem . . . Ampak mi vendarle ta novica ni po godu, Rolanda!" "Človek ne sme biti sebičen . . . Ubogi Parižani imajo vendar pravico dihati en mesec zrak, ki ga dihamo mi vse leto." "Večina Parižanov je odinetnikov grude, ali njih potomcev. Izmučeni so, jetič-ni? . . . Dobro. Zakaj so pa tiščali v mesto? .. . Pa — zakaj še zmerom tiščijo tam? . . ." "Kreniti nazaj ni lahka stvar . .. Potem pa — saj niso zmerom v Parizu, če pridejo k nam." "... Za zabavo . . . Nobeden nas ne bo vprašal za lopato . . . tega prav zares ne! Torej za mesec dni se bodo nastanili poleg vas?" "Kaj pa . .. drugega?" "Katere vrste Parižani pa bodo?" "Oh, mladeniči iz dobrih hiš, pravijo." (Dalje) Napačna je misel- če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki. Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas! Naročite tiskovine od: Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 West Ceiniak Road -:- Chicago, Illinois POVESTNE KNJIGE IN ROMANI katere ima v zalogi naša knjigarna: POL LITRA VIPAVCA, D. Fei- gl. Rroš. 136 str. Kratke zabavne zgodbice iz življenja............ 60c POLJUB, K. Svetla. Rroš. 97 str. Interesantna povest iz gorskega življenja češkega naroda ........... SOc POSLEDNJI DNEVI POMPEJEV, E. L. Biihver. Trdovezana 355 str. Zanimiv roman v dveh delih, vsaka /ase. Obe knjigi....$2.00 PO STRANI KLOBUK, D. Fei-gel. Broš 155 str. Kratke črtice vesele vsebine in zelo zanimive 75c PETER MARKOVIČ, Iv. Pre- ' gelj. Broš. 201 str. Zgodovinska povest, ki pripoveduje, kako je strašilo ljubljanske šolarje.......... 75c POTOP, H. Sienkiewicz. Znamenita zgodovinska povest iz življenja poljskega naroda. Dva dela vsak v svoji knjigi. Prvi del ima 956 str. in drugi 495 str. Obe knjigi ............-...............$6.00 POVESTI IN SLIKE, Ks. Me- ško. Broš 79 str. Kratke povesti iz življenja ................. 45c PRAVLJICE, F. Milčinski. Trdovezana 133 str. Ilustrirana z risbami ............................................ 9"c PRAVLJICE IZTOKA, lv. Vuk. Trdovezana, 125 str. Zanimive pravljice, vporabljive za zabavo in kratek čas ............................... 75c PREGELJ IVANA ZBRANI SPISI. Broš 255 str. Dve krasni povesti v eni knjigi: Zgodbe zdravnika Muzuika in Tolminske matere sveta noč ..........,.....$1.00 PRAVLJICE, O. Wilde, trdovezana .............................................. SOc PRIHAJAČ, Fr. Detela, .trdovezana knjiga, 157 str. Povest iz življenja .........................................$1.00 Brošura ....................................... 45c PRIPOVESTI O PETRU VELIKEM. Broš. 308 str. zanimiva povest ................................. 75c PRST BOŽJI ali izgledi božjih kazni, oz. slučaji, ki niso slučaji. Broš 78 str............................. 35c PTIČKI BREZ GNEZDA, Fr. Milčinski. Broš. 204 str. Ljubljanska povest, zelo zanimiva. .. 45c i RABLJI, Fr. Bevk. Trdovezana, 106 str. Črtice iz trenotkov trpljenja. Zelo napeta povest....... 75c RIBIČEV SIN, Pravljica ............ 25c ROŽA DEKLET, povest spisal Janez Langerholz, brošura z 56 strani ...............................-............. 25c SANGUIS MARTYRUM, L. Bertrand. Broš. 206 str. Zelo zanimiva povest iz prvih časov kristjanov .............................. 60c SISTO E SESTO, zelo zanimiva povest iz italijanskih Abrucev. Broš. 107 str................................. 35c SKRIVNOST NAJDENKE, zanimiva povest o najdenem dekletu, ki se čita z velikim zanimanjem ...................................... 50c SLIKE, Ks. Meško. Broš. 190 str. Kakor vse Meškove povesti je tudi polna zanimanja............ 65c SLOVANSKA KNJIŽNICA, 57, 58 in 59 snopič. Dve zelo zanimivi povesti: Povesti s potovanja in Korotanske povesti. Zelo priporočljive ........................ 75c SMRT PRED HIŠO, Fr. Bevk. Broš. 133 str. Roman iz našega kmečkega življenja, ki se s posebnim zanimanjem čita................ 65c SORODSTVO, Iv. Sorli. Broš. 128 str. Interesantna povest iz slov. življenja . ........................... 45c SPAKE, N. Korun. Trdovezana 151 str. Kratke vesele zgodbice. $1.00 SREČA, povest spisal Janez Langerholz, brošura z 42 strani...... 25c STEZOSLEDEC, pretresljiva povest iz ameriškega življenja...... 30c SVETLOBA IN SENCA, Fr. Detela. Broš. 176 str. Kakor druge Detelove povesti je tudi prav zanimiva ................................ 80c SVETOBOR, P. Bohinjec. Broš. 279 str. Zanimiva povest iz konca 11. stoletja .............................. 60c ŠOPEK SAMOTARKE, Mani-ca Komanova. Broš. 175 &tr. Kratke povesti, ki so priljubljene zlasti ženstvu ........................ 50c ŠTIRI LETA V RUSKEM U-JETNIŠTVU, J. Grdina. Broš. 611 str. Zanimiva knjiga, ki opisuje doživljaje vojnega ujetnika$2.00 SELO STEPANČIKOVO, F. M. Dostojevskij, nova knjiga. Broš. 243 str. Zelo humorističen roman iz ruskega življenja...........$1.25 TARAS BULJA, N. Gogolj. Trdovezana 206 str. Zanimiva povest iz Rusije ...............j................ 75c TARZAN IN SVET, E. Burroughs. Trdovezana 308 str. Se ne spominjate kako ste z zanimanjem čitali povest Džunglo. To je nadaljevalna, povest iste. Tu čitate, kaj se je z Tarzanom godilo pozneje ..............................$1.25 Mehkovezane ................................ 95c TARZANOVE ŽIVALI, E. Burroughs. Mehkovezane, 274 str. Napeto pripovedovanje o Tarzanu in njegovem življenju.. Ta roman je prav tako zanimiv kakor druge povesti o Tarzanu.. 95c TARZAN KRALJ DŽUNGLE, trdo vezana knjiga z slikami z I 300 strani............$1.001 TATIČ, Fr. Bevk. Trdovezana 86 str. Zanimiva povest samo-obtoženca ....................................... 75c j TIHO JEZERO. Povest za slov. mladino ........................................... 75c TIK ZA FRONTO, D. Feigel. Broš. 150 str. Vesele in zabavne črtice iz vojaškega življenja 80c TESTAMENT, J. Krsnik. Broš. 78 str. Zanimiva povest o slovenskem gospo'darju in njegovi oporoki .......................... ........ 85c TO KRAJ IN ONKRAJ SO-TLE, ter tam preko. F. Žolna. Trdovezana 68 str. Hudomuš-ni.ee, ki se z zanimanjem čitajo 65c TOLMINCI, 1. Pregelj. Broš. 415 str. Zanimiva povest o Tol-mincih in njihovem življenju.... 95c TRENUTKI ODDIHA. Več zanimivih povesti v eni knjigi........ 50c TROJE ANGELSKIH ČE-ŠČENJ, J. Vošnjak. Zanimiva kmetska povest iz slovenskega življenja......................................... 35c TUJSKI PROMET, F. Detela. Trdovezana 174 str. Povest iz življenja Dolenjcev iz novomeške okolice. Zelo zanimivo......$1.00 TUNEL, B. Kellerman. Trdovezana 294 str. Zelo napet roman, ki ga čitate!j ne odloži, dokler ga ne prečita ...........................$1.20 UBOGI UŠTIN, SI. Slavec. Brošura 132 str. Zanimiva slovenska povest .............................................. 55c VENEC SLOVANSKIH POVE-STIJ. Broš. 270 st. 6. knjiga. — Črtice z ogljem. — Ta tretja. — Poroka po pomoti. Vse tri ] povesti so vrlo zanimive, vse v eni knjigi ........................................ 60c VERA, O. Waldova. Trdovezana 154 str. Interesantan roman iz ruščine ........................................ 75c V LIBIJSKI PUŠČAVI, A. C. Doyle. Roman, ki vas popelje v burne zanimive slučaje libijske puščave .................................... 60c V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, R. Krafft. Prvi in drugi del, vsak po............................... 80c V PETROGRAD, L. Stiasny. Zanimive potopisne črtice .......... 75c VSTAJENJE, R. Vrabl. Zanimiva povest ........................................ 25c VSTAJENJE, roman v treh delih spisal L. N. Tolstoj; trdo vezana knjiga z 595 strani........$3.50 V TUJIH SLUŽBAH, A. Jirasek. Broš. 270 str. Zanimiva povest iz češkega življenja .................... 95c VZORI IN BOJI, .1. Debevc. Trdovezana 415 str. Popis dijaškega življenja, ki je prav zanimiv ................................................$1.50 ZAGORSKI ZVONOVI, Reim-michl. Brošura 234 str. Knjiga, ki se z velikim zanimanjem čita 75c ZGODOVINA 17. PEŠPOLKA, K. Capuder. Trdovezana 176 str. Ilustrirana knjiga, ki opisuje zanimivosti slavnega 17. regimenta ......................................................$1.00 ZADNJA NA GRMADI, Fr. Jaklič. Zanimiva povest iz ribniške zgodovine ..............................,.........$1.00 ZA MILIJONI,.. A. K. Green. Trdovezana 253 str. Zelo napet in zanimiv roman ........................ 75c ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Trdovezana, 378 str. Zanimiva povest iz hrvatskega življenja in njih borbe proti tlačiteljem........$1.25 ZADNJA PRAVDA, J. S. Baar Broš. 184 str. Velezanimiva povest iz češkega življenja, ki hi jo moral čitnti vsak naš človek... 50c ZADNJI DNEVI V OGLEJU. Roman iz petega stoletja po Kristusu. Trdovezana 120 str... 85c ZADNJI DNEVI VELIKEGA MUCENIKA, M. Bambič. Broš. 80 str. Zanimiva povest iz misijonskega delovanja v Ameriki 45c ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA, A. M. Dostojevski. Trdovezana 258 str. Napeta in zanimiva povest iz ruščine. Dva dela, vsak v svoji knjigi. Vsak del ....................................................$1.25 ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK, J. P. Planinski. Broš. 70 str. Prvi in drugi zvezek. Vsak po ........................................ 40c Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS Čas kislih kumare i Vsaj pred 30 ali 40 leti se ' je v časopisju v Evropi pojavil 1 "čas kislih kumare," kakor so to označevali. Prišlo je poletje, 1 vse je nekako zastalo v javno- ^ sti, ni bilo posebno pomembnih 1 dogodkov, časopisje pa je le r moralo izhajati in tiskalo se je j' vrlo malovredno stvari. To je I1 bil čas kislih kumare. r Ali zdaj in v Ameriki tudi? Izgleda tako. Napiše se neka,j 1 0 — dnevnikih, in javnosti se 1 razloži, da amerikanski Sloven- ' ci nimajo nobenega dnevnika, : da padejo v vodo "A. Domovina," "Enakopravnost," "Glas ji I • ■ naroda," ker ti ne izhajajo j: 'vsak dan, ko ima teden sedem ^ |dni. Righto. Tudi "Prosveta" I-in "Amerikanski Slovenec" ni-sta dnevnika, se razume, ko izhajata le petkrat. To bi bilo pač le pojasnilo, resnično pojasnilo. Ampak tisto, kar se na-vesi pri takem pojasnilu še na | hrbet — klerofašistom, je pa : pristna roba iz dobe — kislih kumare. •j. Enako tudi to-le: "Povedal ' vam bom, da sem se svoječasno , predstavil prečast. gos., ko j sem iskal svoje utehe in po- j moči, zastavljajoč mu deset- j krat več vredno svoje premo- r ženje — pa vse zaman.." Oči-j vidno je hotel napraviti dober — kšeft, pa ni šlo, in zdaj so hudo kisli obrazi, ker je pač čas kislih kumare. Ali ga bodo? Snamen klobuk pred vsako pravo vedo, znanostjo. Napredujemo in bomo še napredovali v vedi, saj vso dozdaj pridobljeno je le košček in trohica. Zdaj so prišli do nekih "umetnih pljuč" in celo znani "Lind.v," slavni zrakoplovec Lindbergh, je pri teh pl.iučah udeležen. To ni vse. Lotili so se src, delajo žleze, mišice, men-, da celo živce in "umetni možgani" so baje prekl durmi. Prav, prav..le naj iščejo in preiskujejo in napredujejo v pravi vedi. Mnogim, ki slišijo o takih rečeh, jemlje sapo radi takega napredka v vedah. Hm. jRes bo napredek v marsičem Mi fantje nismo ničesar znašli, to se razume, ko smo lovili v vigredi po močvirjih žabe, ampak videli smo nekaj; žabam smo odsekali bedra, toraj ža-ibe umorili, pa so ta bedra ne-ikako živela še ure in ure. Robe nismo študirali, sel enako razume, le videli smo to robo. Ne bo enako, pa je le nekaj enakega. Stvar bi bila ta-le: Morda bodo prav vse dele človeka 1 "(delali" na umeten način, ozi-|roma vsaj ohranili pri življenju, kaj toraj, ako bi iz teh delov "sfiksali" tudi celega člo- veka? To bi bilo toraj — tej Mnogo ljudi pa je, ki prav neovrgljive dokaze, da H v človeku tudi duša. Neki,