Cerkvene zadeve. Jarij Malijašič, stolni pvošt lavaat. škofije. (Ivonec.) Knezoškof Slomšek so plemeniio sree Matjašičevo bitro spoznaji in so jib leta 1861 postavili za dekana v Jarenini in pa izvolili so jib za svojega svetovalea. Pa tudi knezoškof Stepišnik so MaljaSiča po vredno.st.i cenili, in so jiin izročili 1. 1866. stolno 1'a.ro Maiiboisko v njibovo skrb. Kako radi so njib poSleni .lareninčani imeli, to so pokazali posebno po njihovein odbodu v Maribor s lein, da so jiin polje še enkral na novi fari iz lastnega nagiba zastonj izorali, ker so iineli Matjašič le malo vozne živine. Pa tudi pri pogrebu sino jih videli, poštene .lareninčano; med vsemi se je odlikoval častiti starec, katerega spomin ne bode zginil, dokler se bo iz visokib lin glasil mogočen zvon .lareninski, ki ga je plačal on sain z darežljivo roko svojo. Tukaj v Mariboru je tudi pisatelj teb vrst kot stolni kaplan k Mat.jasiee.vi gostoljubnj niizi prisedel. Ne boin Vas pozabil, častiii ^tarešina Matjašič, kako dobri ste nam bili svojim dubovskiivi pomofmikoin, in pa koliko potrpežljivosti ste z nami inieli. Knkrat seni bil pri večerji ves čemeren, ker me je bud nabod nadlegoval, in pa od dela sein bil silno utnijen. Zato sem se bitro po večerji v gorko posteljo skril. Ko sem se ravno zainislil, kako da si boin zda.j, ako je božja vol.ja, sladko počival, pa je na vrata polrkalo. Rekel seni: »Naj pa bo v iiuenii božjem, spoved bo!« Ko pa viata odpiem, stali so pred menoj slolui župnik Maljašič; v levi roki so iineli svečo, v desni pa sleklenieo najboljše .lareninske starine, in rekli so nii: »To izpijte, pa bo vse dobro!« — Pokorščine od niladili nog vajen, nisem se nič uslavljal, in drugo jutro, ko se je solnee v niojo sobo prisinejalo, smejal sem se že tudi jaz, pa tudi dobrolljivi Matjašie. so se zadovoljno smehljali, ker so nie tako naglo ozdravili. Leta 1881. so postali Matjašič stolni dekan, to je, dobili so škofovsko visoko niitro in zakrivljeno pastirsko palico; lela 1884. pa so dosegli za mil. knezoškofoni največo čast, postali so stolni prošt, ali starešina vseb duhovnikov lavantinskih. — Bolni prav za prav Maijašič svoje žive dni niso bili in tudi zdaj ni bilo druge bolezni v njib, Llačila jih je pa visoka starost in v svojein 85. letu so dne 12. maja tekooega leta mirno v Gospodu zaspali. ,,Ob naglo vse mino, Zvonovi zvnnite, Ves trud bolečine, Doinu njili spremite! Uti-iijen sh vleže (ire z dela in teže Na oder trpin. Adamov zdaj sin". Ko sein poročal o častiti osenidesetletnici Maljašičevi, ki so jo dne 22. aprila 1887. v krogu svojili najboljših prijateljcv obbajali, sem pisal: »Kdor MatjaSičevo preblago srce pozna. razuine, zakaj da- jili je božja previdnosl, klioala na tako važna mest.a. 0 lein pa ne re«"•«'111 ne besede vee, ker nočem žalili skroinnosLi ljubl.jenega gospoda«. Zdaj pa, po njibovi sinrti, naj nii bo dovoljeno, da vsaj nekoliko o tem povem, eesar nii niso prikriti zamogli. [Ikanjeni ali goljufani so bili po raznili zvijačab za blizo 5000 gld., kitkor so mi enkrat. pa brcz vse .jeze, na drobno lazložili. Saini so bili odkritnsrčni in niož beseda, in skoraj si niso mogli drugib ljudij drugačnjib niisliti, kakor poStenib. Za stolno eerkev Mariborsko so dali MatjaSič: vliti na svoje stroške nov zvon; za to, da se je popravila kiiževa pot na goro Kalvarijo jiri Mariboru, vložili so prav obilno svoto, ker je bilo treba za vsein blizo 1000 gld. Steli; za giinnazijske dijake so skrbcli do svo.je sinrli in sineni reči, da so poIrošili za-n.je vsako lelo 100 gld.: na zadnje so še izro(":ili kratko pred sinrljo .skoraj vse svoje pi-einoženje v podporo dijaškega seinenišča, katero ravno zdaj prezidavajo in razšii-jajo. l>og, ki nikoniur dolžen ne ostane, naj Vain plali, kar sle med nanii diibiega storili, ki Vas diči na veke časlito ime lavanlinskih duliovnikov slarešine in velikega dobi-otnika naše šolske mladine! Naš spretni pesnik, Rožidar Flegeri«, kedaj njih učenec. zložil jiin je za grobni spominek to-le pesmieo: Majnik rvetoči, zakaj prinesel si novo nain žalost, Saj jo imaino tako znieroin Slovenci dovolj V Zalosten svet ,je pri nas, kjei- krijejo solnce olilaki, Motno sedaj ,je nobn, kakor (ia tori solzi'. '1'oi-iino tudi jili nii! /akaj jib no l)i tocili? Grozno iiain svujci oblasr spct ,jc pokazala snnf, I\i ,jo kažc navadiio nani nbogim Slovem-eiii, 1'obii-ajne nam nioži' v teinni zupira jib gnib: Vzela sedaj nain tudi moža iz naše je si-cde. Težko pogn^šanio ga; v/.otvn ji; bil odličnjak: Malnnc šestdeset let obdelujoi; vinograd (iospodov, Mnngn otel je Ijudij, spr.ivil na pravo .jili jiot. Mnluuc dvadeset. let nied r.oin bil učitel.j mlailini, Ski-ben uftirelj ,jo bil, blatr, ,je na n.jega spomin. Dolgo ostal bo spoinin ineil livaložiiiini iijcnm uf-enci,*" Ki jili velik je še broj ilolavnib rodu v korist. Ril je diibovšiini cast; iu ilika je bil uarodnjaštvu, / l-oko podporno povsod vedno pomagal j(^ rad. Dolgega žitja tiiu tek udtekel je veudar ])rebrzo; Delaven človek nikilar živel pi-edulgu še ni. Dično njogovo ini('! Ne bo ga pozabil Slovenec, Dolgo njftgov !)<> sijaj naši niladini v izgled, In s teiii izgledoui spoiiiin na njega na.j rase in rase, Dokler njegovib kostij ik^ razkaili se pepel. Gastit, ostani spoinin preblagega slolnega prošta, vlr. g. .lurija Maljašiča! l)r. .ložef Pajek. Mili darovi za diiižbo vednega ceščenja: iz župnij: Sv. Florijan na Roču 4 11. 13 kr., Vuzenice 2 fl., Kozje 6 11. 80 kr., Planina 5 II. 20 kr., l'ilštanj 25 II, Sv. Peter pri Sv. Gorab 10 II., 1'odčetrt.ek- 5 *11., Sv. Toinaž pri Veliki nedel.ji 50 11., Sv. Martin v Rožni dolini 14 fl., PolenSčak 15 II. 15 kr., Sv.Pei.er v Savinjski dolini 19 II., Rogatec 11 11., Fram 3 11. 51 kr.