Svetal lik revolucionarja Matije Udvanca
Pred 40 leti, 27 marca 1942, leta je bil pri preboju obroča pod kroglami nemških policijskih enot smrtno zadet pri Crngrobu nad Škofjo loko Matija Udvanc, komandir Sel-ške čete Cankarjevega bataljona.
Na njegovi rojstni hiši, v ulici Danile Kumarjeve št. 1 na Ježici, je vzidano spominsko obeležje revolucionarju, ki zasluži, da mu izkažemo pozornost tudi ob njegovi 70-letnici rojstva.
Matija Udvanc je svetat lik zvestega Ijudskega sina in neustrašnega borca revolucije. S svojim življenjem in de-lom je bil živa poosebljenost boja delavskega razreda, vzniklega iz delovnega Ijudstva, bil je pogumen ter vzgo-jen v duhu idej KP.
Ves smisel svojega življenja že v fantovski dobi je pove-zal z bojem za zmago Ijudstva nad osovraženim sistemom suženjstva in zatiranja. Posvetil se je ciljem delavskega gibanja v Sloveniji in v Jugoslaviji. Deloval je kot vzoren komunist v svojem delovnem okolju kot strojni ključavni-čar z dokončano dveletno tehnično šolo. Znal se je vživeti v tedajne razmere delavskega gibanja, vneto je izvrševal partijske naloge pri delu ciklostilne tehnike na Ježici v hiši revolucionarja pok. Andreja Kumarja, organiziral akcije za delavske praznike, deloval je v krožku delavsko-kmečke mladine in se povezoval s študenti v marksističnem krožku, sodeloval v kulturno prosvetnem društvu ter orga-niziral izlete.
Poleg svojega rednega dela v službi je v prostem času raznašal partijsko literaturo na vse strani Slovenije in Hrvaško. Bil je izredno prizadeven delavec in sposoben strokovnjak v tovarni in marljiv političnf delavec na te-renu.
Ko se je 1936. leta začela državljanska vojna v Španiji se je Matija prostovoljno javil med španske borce - delavce, ki so se bojevali proti fašističnim Frankovim enotam. Tam je bil vključen v mednarodno brigado kot borec - topničar. Kmalu se je izkazal, da je hraber in sposoben, da vodi baterijo topništva. Po umiku mednarodnih brigad iz Špa-rnje je t. 1939 bil Matija ujet in odpeljan v koncentracijsko taborišče v Franciji. Potem je bil z drugimi španskimi borci premeščen na delo v Nemčijo. Organizirana zveza med ujetniki in KPJ je tudi Matiji omogočila, da je pobegnil v domovino I. 1941.
V njem )e živela neustavljiva volja, da nadaljuje boj proti fašističnemu zavojevalcu, ki je leta 1941 teptal Jugoslavijo.
Po prihodu v okupirano Ljubljano se je takoj vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Glavno poveljstvo sloven-skih partizanskih četje Matijo poslalo na Gorenjsko v Cankarjev bataljon, kjer je bil določen kot borec z izkuš-njami za komandiria čete.
Meseca marca leta 1942. je bila njegova četa v Rovtah nad Škofjo Loko. S pomočjo izdajalca so četo obkolile nemške policijske enote. Matjja se je skupaj s četo odločil, da z jurišem prebije obroč: Načrt je le delno uspel. Neka-teri borci so se rešili, Matija pa je pri vlivanju poguma borcem obležal mrtev, skupaj s komisarjem bataljona Sta-netom Žagarjem in še s 15 borci, ki so se junaško borili več kot 5 ur, kljub mnogoštevilni nemški policijski sili in so-vražnikovemu pozivu za predajo.
MARJAN HOČEVAR
J