Leto XXVII Avgust 2019 ISSN 2670 - 4188 Št. 1 Uredniški odbor: Urednica: Mateja Klun Clani: A. Kryžanowski, K. Kvaternik, A. Širca, V. Koren, B. Zadnik, N. Humar VELIKE PREGRADE Glasilo Slovenskega komiteja za velike pregrade - SLOCOLD Izdajatelj Društvo Slovenski nacionalni komite za velike pregrade – SLOCOLD Odgovorna urednica: Mateja Klun Uredniški odbor: Doc. dr. Andrej Kryžanowski Krešimir Kvaternik Dr. Andrej Širca Vinko Koren Dr. Branko Zadnik Nina Humar Naklada: 100 elektronskih izvodov ISSN: 2670-4188 Slika na naslovnici: Pregrada Emosson (avtor: Simon Žiberna) VSEBINA VSEBINA ................................................................................................................................................................................... 2 UVODNIK .................................................................................................................................................................................. 1 ZAPISNIK 27. REDNE SKUPŠCINE DRUŠTVA ......................................................................................................................... 2 TRADICIONALNA STROKOVNA EKSKURZIJA DRUŠTVA 2018............................................................................................... 4 MEDGENERACIJSKA IZMENJAVA ZNANJ IN IZKUŠENJ ZA VARNO PRIHODNOST PREGRAD IN PREGRADNEGA INŽENIRSTVA, Delavnica YEF-ITCOLD, Santa Sofia, Italija ...................................................................................................... 7 EKSKURZIJA DRUŠTVA ŠTUDENTOV VODARSTVA V BOSNO.............................................................................................. 8 38. GOLJEVŠCKOV SPOMINSKI DAN, 21. 3. 2019, UL FGG .................................................................................................. 10 SVETOVNI GRADBENI FORUM (WCF), Cankarjev dom, April, 2019 ....................................................................................... 10 AKTUALNO ............................................................................................................................................................................. 11 CLANARINA SLOCOLD .......................................................................................................................................................... 13 NAPOVED STROKOVNE EKSKURZIJE DRUŠTVA 2019 ........................................................................................................ 13 YEF novice .............................................................................................................................................................................. 13 NASLEDNJA ŠTEVILKA VELIKIH PREGRAD.......................................................................................................................... 13 UVODNIK V prvi letošnji številki si lahko preberete o dogajanju v prvi polovici leta 2019. Številko pricenjamo z zapisnikom redne skupšcine društva, nadaljujemo pa s predstavitvami obeh ekskurzij ter ostalih aktivnosti. V rubriki Aktualno tokrat na žalost prevladujejo novice o porušitvah. Ne zamudite napovednika ekskurzije 2019 in ce morda še niste poravnali letošnje clanarine, prosimo, to storite cim prej. Vabljeni k prebiranju in k pripravi prispevkov za naslednjo številko! ZAPISNIK 27. REDNE SKUPŠCINE DRUŠTVA Objavljamo povzetek zapisnika rednega obcnega zbora društva SLOCOLD, ki se je odvijal 22. 5. 2018 ob 10.00 uri v predavalnici H-10 na UL FGG, Oddelku za okoljsko gradbeništvo, Hajdrihova 28, 1000 Ljubljana. Polni zapisnik je na voljo na sedežu društva. Uradni del zbora clanov se je pricel ob 9.30 uri s preverbo prisotnosti. Ob 9.00 je bilo prisotnih 12 clanov, ki so placali clanarino in imajo volilno pravico. To po veljavnem statutu društva ne zadošca za sklepcnost, saj ta zahteva prisotnost polovice clanov (v društvo je vclanjeno 70 clanov, ki izpolnjujejo pogoje iz statuta). Ob 10.00 smo ponovili preštevanje prisotnih. Prisotnih je bilo 26 clanov, tako da smo skladno z 12. clenom statuta sprejeli sklep, da je obcni zbor sklepcen, saj je na njem prisotnih vec kot 20 clanov. Seznam prisotnih je v prilogi zapisnika. 1. Otvoritev 27. zbora clanov in izvolitev delovnega predsedstva. Zbor clanov je odprla predsednica društva, ga. Nina Humar, ki je najprej pozdravila vse navzoce. Nagovorila je tudi gostitelja g. Matjaža Cetino, predstojnika Oddelka za okoljsko gradbeništvo na UL FGG. Tudi on je v kratkem nagovoru pozdravil navzoce. V svojem govoru se je dotaknil zgodovine Fakultete za gradbeništvo in geodezijo in Univerze v Ljubljani, ki letos praznujeta 100-letnico obstoja. Prav tako 100-letnico praznuje tudi Inženirska zbornica Slovenije (IZS). Vse zbrane je povabil na ogled razstave v avli UL FGG, posveceni 100-letnici IZS. Pozdrav je zakljucil z željami po uspešnem dnevu. Predsednica Nina Humar je podala naslednji predlog za clane delovnega predsedstva 27. zbora clanov: • Predsednik: Andrej Kryžanowski • Clana: Veljko Flis in Andrej Unetic • Zapisnikarica: Mateja Klun • Overovatelja: Boris Rodic in Matjaž Hauptman Sklep 1/1: Zbor clanov je soglasno sprejel predlagano delovno predsedstvo. 2. Potrditev dnevnega reda Predlagan je bil sledeci dnevni red: 1. Otvoritev zbora clanov in izvolitev delovnega predsedstva. 2. Potrditev dnevnega reda. 3. Porocila o delu v letu 2018: a. Porocilo o izvedenih aktivnostih; b. Porocilo urednika spletne strani; c. Financno porocilo; d. Porocilo predsednika Nadzornega odbora; e. Porocilo predsednika Castnega razsodišca; f. Porocilo urednice glasila. 4. Razprava o porocilih in sprejetje porocil. 5. Plan dela za leto 2019. 6. Razno. Zbor clanov je s Sklepom 2/1 predlagani dnevni red soglasno potrdil. 3. Porocila o delu v letu 2018 a) Porocilo o izvedenih aktivnostih Porocilo je predstavila predsednica društva, Nina Humar. Porocilo je pricela s povzetkom ciljev in prioritet, ki so bili zastavljeni ob pricetku mandata. Ti obsegajo ohranitev dosedanje vloge društva, prenos znanja, skrb za razvoj stroke, okrepitev sodelovanja z društvi v domacem prostoru ter tudi z mednarodnimi organizacijami in komiteji sosednjih držav. Povzela je plan dela za leto 2018, ki je bil predstavljen na prejšnji skupšcini ter predstavila njegovo realizacijo. V letu 2018 so bile izvedene naslednje aktivnosti na mednarodnem in domacem nivoju: • Ureditev arhiva in statusa skladno z GDPR - obvešcanje clanov poteka skladno z veljavno Evropsko regulativo GDPR; • Organizacija strokovne ekskurzije v tujino, v Valais, Švica, 4.–7. 10. 2018, kjer smo si ogledali 5 pregrad v visokih Alpah. Porocilo z ekskurzije je mogoce prebrati v zadnji številkah Glasila. • Organizacija predavanj tujih predavateljev pri nas: Tomas Julinek, s Tehnicne univerze v Brnu, Ceška z izvedbo delavnic: Dam incidents in Czech republic – lessons learnt, (17. in 30. 5. 2018) ter predavanjem Small dams, (31. 5. 2018) (koncipiranje, nacrtovanje, pomembni aspekti ipd.). • Izdaja 2. številk glasila Velike pregrade. • Posodobitev spletne strani. • Nadaljevanje aktivnosti za knjigo Velike pregrade v Sloveniji. • Vzpostavitev obvešcanja tudi preko Linkedin portala. • Regulativa na podrocju velikih pregrad – priprava pobud. Aprila 2018 je bil podan predlog ter pripombe na predlagano Uredbo o klasifikaciji objektov glede na zahtevnost. • Priznavanje strokovnih predavanj organiziranih s strani SLOCOLD ter kreditnih tock za IZS (skladno s Splošnim aktom o stalnem poklicnem usposabljanju pooblašcenih inženirjev (Uradni list RS, št. 37/18). – Prve priznane tocke za ekskurzijo v Švico. • Ureditev obveznosti do NUK za pretekla leta Velike pregrade – skladno z Zakonom o obveznem izvodu publikacij (Uradni list RS, št. 69/06 in 86/09). • Ustanovitev Mladega foruma, november 2018. predstavnika foruma sta Mateja Klun in Matjaž Hauptman; • Sodelovanje pri organizaciji Svetovnega inženirskega foruma. • Udeležba na 26. kongresu in 86. letnem srecanju ICOLD na Dunaju (1.-7. 7. 2018). • Sodelovanje slovenskih predstavnikov v tehnicnih komitejih in delovnih skupinah ICOLD in EU kluba. V sklopu dogodka so se clani udeležili naslednjih dejavnosti: - Udeležba na Generalni skupšcini ICOLD; - Udeležba na sestanku EUROCOLD; - Udeležba v tehnicnih komitejih: Komite A: COMPUTATIONAL ASPECTS OF ANALYSIS AND DESIGN OF DAMS (Klun), Komite G: ENVIRONMENT (Smolar-Žvanut), Komiteja H in O: DAM SAFETY in WORLD REGISTER OF DAMS AND DOCUMENTATION (Humar), Komite I: PUBLIC SAFETY AROUND DAMS (Kryžanowski), Komite Q: DAM SURVEILLANCE (Žvanut); -Udeležba na sestanku Foruma mladih inženirjev; - Delo v delovnih skupinah; - Sodelovanje s prispevki na Kongresu ICOLD 2018 in Simpoziju Hydro Engineering na Dunaju (1 clanek na kongresu, 3 clanki na simpoziju). 1 Ustna predstavitev (Pavel Žvanut, Rudi Brinšek): “Behaviour of the backfilled right bank of the Mavcice dam” ter 3 poster predstavitve: Andrej Širca: “Co-existence of nuclear power production and new dams -a case study from Slovenia”, Gašper Rak: “Hydraulic analysis of temporary flood hazard to support the planning of the construction phases of hydropowerplants” in Nina Humar: “Landslide dams -long known, but jet overlooked rare phenomenon: possibility to prevent damage”. • Organizacija post-kongresne študijske ture ICOLD (HE Fala, HE Brežice, HE Moste, HE Završnica ter obisk Kobilarne Lipica, Bleda, Ljubljane, Otocca…). • Udeležba naših predstavnikov na mednarodnih in domacih simpozijih (Makedonija, Slovaška, Ceška) s prispevki: - Klun, Zupan, Kryžanowski: Application of laser vibrometry in dam health monitoring ESAT, Slovaška; - Kryžanowski, Humar: Dam Engineering in Slovenia, 80 years of dam engineering in Macedonia, MACOLD, Skopje; • Izvedba vabljenih predavanj: • Humar: „The development of dam construction in Slovenia and their prospects for the future“ (Slovaška); • Humar, Zupan, Kryžanowski: Fiber optic measurments of mass concrete, Brno TU, Ceška; • Udeležba na 90. obletnici ICOLD, Pariz, 3. december 2018; • Priprava in prijava prispevkov za 78. Letno srecanje 2019 ICOLD v Ottawi. Opomba: Polno porocilo je priloga zapisnika in je dosegljivo na sedežu društva. Sledila so ostala porocila po programu. b) Porocilo Urednika Spletne strani Porocilo je pripravil Andrej Sedej. Spletna stran je v prenovi. Obnovila se je vsebina spletne strani, obvestila na naslovnici. Trenutno je v delu posodobitev karte pregrad v skladu z veljavno klasifikacijo. Delo bo koncano v dveh mesecih. c) Financno porocilo Financno porocilo sta pripravila Jana Možina in Krešimir Kvaternik, zaradi njune odsotnosti pa je porocilo podala predsednica društva, Nina Humar. V letu 2018 so bili odhodki žal višji od prihodkov. Pojavil se je dodaten strošek ekskurzije zaradi nekaterih clanov, ki so se od nje odjavili v zadnjem trenutku, povecujejo se stroški do ICOLD. Sicer pa društvo še vedno posluje s pozitivnim poslovnim izkazom. d) Porocilo predsednika Nadzornega odbora Porocilo je predstavil dr. Branko Zadnik. Clani nadzornega odbora v sestavi, v sestavi: dr. Branko Zadnik, Luka Javornik in Andrej Rajh, so pregledali delovanje in poslovanje društva SLOCOLD v letu 2018 na osnovi naslednjih dokumentov: - Porodilo predsednice o delu društva SLOCOLD v letu 2018; - Podatkov iz letnega poroéi18 za 2018 obdobje Od 1.1.2018 — 31.12.2018, kí je bilo poslano na AJPES (Agencija RS za javno pravne storitve). V sklopu tega bilanca stanja na dan 31. 12. 2018 in izkaz poslovnega izida za leto 2018; - Pojasnila k izkazom in poslovno porocilo. Navedeni dokumenti so bili posredovani clanom NO v digitalni obliki in predstavljeni na korespondencni seji NO SLOCOLD 10.05.2019. Nadzorni odbor ugotavlja, da so nastali prihodki in odhodki društva v letu 2018 v skladu z njegovim poslovnim nacrtom ter da je društvo v letu 2018 pozitivno poslovalo. Nadalje je ugotovljeno, da so aktivnosti društva, ki so razvidne iz porocila predsednice ter predstavljene tudi v glasilu Velike pregrade potekale skladno s sprejetim letnim planom. Nadzorni odbor predlaga Skupšcini SLOCOLD, da potrdi bilanco stanja in poslovnega uspeha e) Porocilo predsednika Castnega razsodišca Porocilo je predstavil Vinko Koren. Castno razsodišce v letu 2018 ni obravnavalo nobenega primera. Želimo si, da bi bilo tako tudi v prihodnje. a) Porocilo Urednice Glasila Porocilo je podala Mateja Klun. V letu 2019 sta izšli 2 številki glasila Velike pregrade, in sicer decembra ter aprila. Uredili smo obveznosti do NUK-a ter in poravnali grehe iz preteklosti. Arhivirane so vse spletne številke do leta 2009. Glasilo je pridobilo novo številko ISSN za spletno izdajo: ISSN 2670-4188. SLOCOLD sem registrirala na portalu SVAROG kot založnika in odslej sami skrbimo za arhiviranje obveznega spletnega izvoda. Urejen je vpis v COBISS, ob izidu se vsaka številka vpiše v COBISS, na željo avtorja pa se lahko posebej vpiše tudi posamezni prispevek. Ce bi kdo od avtorjev želel vpis katerega prispevka, naj o tem obvesti urednico. Glasilu smo nekoliko posodobili izgled. Poskušamo cim bolje slediti cilju, da se v glasilu poleg obvestil pojavljajo tudi strokovne vsebine in rubrika z aktualnimi novicami iz sveta ter da je v njem po 1 prispevek študentov z UL FGG. Ker glasilo izhaja le 2-krat letno, vzporedno vodimo tudi spletno stran na portalu LinkedIn, kjer je možno najti aktualne novice, utrinke z dogodkov … Tudi letos pozivam clane k prispevanju vsebin, posebej zaželene so tudi strokovne vsebine v obliki kratkih prispevkov. Letošnja prva številka je tik pred izidom, trenutno cakamo še nekaj zadnjih prispevkov. Tudi letos predvidevamo izid dveh številk, druga številka bo predvidoma izšla decembra. 4. Razprava o porocilih in sprejetje porocil Po predstavitvi vseh porocil je predsednik zbora odprl diskusijo na predstavljena porocila. K razpravi se je prvi prijavil dr. Zadnik, ki je izpostavil narašcajoce stroške društva, ter potrebo po usklajenosti prihodkov in odhodkov. V diskusijo se je kljucila predsednica društva, ki je poudarila, da so clani zelo aktivni, da si za udeležbo na mednarodnih dogodkih sami krijejo stroške bivanja in poti. Da pa seveda moramo aktivno pristopiti k problematiki in poskrbeti, da si bomo zagotovili zadostno financiranje. Možnosti so v organizaciji izobraževanj, dogodkov (domacih in mednarodnih) ter seveda v smiselni vzdržnosti. Dr. Kryžanowski je še dodal, da zagotovo imajo prisotni v avditoriju s svojim znanjem in izkušnjami zagotovo zadosti kapacitet za pripravo kakovostnih delavnic in dogodkov. Da je nujno, da se povezujemo z aktivnimi društvi in organizacijami. Predsednik delovnega predsedstva je po zakljucku diskusije odprl glasovanje o porocilih za leto 2018. Zbor clanov je soglasno sprejel Sklep 4/1: Zbor clanov sprejema podana porocila za leto 2018. 5. Plan dela za leto 2019 Plan dela za leto 2019 je predstavila predsednica društva. Pricela je s cilji in prioritetami: • Zagotavljanje kontinuitete - ohranitev društva in konsolidacija njegove vloge. • Prenos znanja in skrb za razvoj stroke. • Krepitev zmogljivosti in osvešcenosti ter obvešcanje clanov. • Ohranitev prisotnosti in nadgradnja našega sodelovanje na aktivnostih ICOLD. • Utrditev naše prisotnosti in sodelovanja v strokovnih komitejih ICOLD in EUROCOLD. • Okrepitev sodelovanja z drugimi sorodnimi društvi v Sloveniji in nacionalnimi komiteji sosednjih držav. • Pridobitev novih podpornih clanov in aktivacija neaktivnih podpornih clanov. • Vkljucevanje mlajših kolegov v aktivnosti društva z namenom zagotovitve ustreznega kadra v prihodnje. • Osvešcanje širše javnosti. • Identifikacija možnih dodatnih virov financiranja. Predlagani plan dela za leto 2019 je sledec: • Organizacija Ekskurzije SLOCOLD v tujino – Ceška. • Udeležba na 87. Letnem srecanju ICOLD v Ottawi (8. do 14. julij, 2019). • Sodelovanje slovenskih predstavnikov v tehnicnih komitejih in delovnih skupinah ICOLD in EUROCOLD. • Udeležba naših predstavnikov na mednarodnih in domacih simpozijih in srecanjih. • Sodelovanje in strokovna podpora na Svetovnem inženirskem forumu (8.–11. april 2019). • Organizacija (mednarodnega) posvetovanja oziroma delavnice. • Ustrezna predstavitev pregrad – odgovor nasprotnikom gradnje. • Knjiga velike pregrade v Sloveniji – nadaljevanje dela. • Vecjezicni slovar „Varnost pregrad“ – oživitev aktivnosti. • Regulativa na podrocju velikih pregrad - priprava pobud. • Izdaja 2 številk glasila Velike pregrade. • Priprava in prijava prispevkov za 88. Letno srecanje 2020 ICOLD v Delhiju. Na koncu je bil predstavljen še financni nacrt za tekoce leto. Zbor clanov je soglasno sprejel Sklep 5/1: Zbor clanov sprejema podani plan dela za leto 2019. 6. Razno Pod tocko razno je predsednica društva izpostavila aktivnosti mladih clanov. Diskusija se je nato nadaljevala v spodbudnem duhu za njihovo aktivnost. Izpostavila so se vprašanja o nasprotnikih pregrad, njihovi aktivnosti in o tem da bo SLOCOLD aktiven na podrocju ozavešcanja javnosti o pomenu pregrad, predvsem o okoljskih storitvah, ki jih zagotavljajo in se o njih ne govori. Uradni del 27. zbora clanov je bil koncan ob 11.50. Po kratkem odmoru je sledil neuradni del s strokovnimi predavanji prof. Jaromirja Rihe iz Ceške in doktorskega študenta UL FGG Yaserja Ghafoorija z diskusijo. TRADICIONALNA STROKOVNA EKSKURZIJA DRUŠTVA 2018 Letošnja strokovna ekskurzija društva nas je popeljala po pregradah v kantonih Valais in Vaud v južni Švici. Na pot smo se odpravili v cetrtek, 4. 10. 2018 v vecernih urah, sledila je dolga nocna vožnja po Padski dolini, mimo Milana, ter nato preko prelaza Simplon do našega prvega postanka, pregrade Mattmark. Pot je potekala brez zapletov in zato smo za eno uro prehiteli tudi tocne švicarske ure. Za strokovno vodstvo na ekskurziji se je zelo potrudil clan Švicarskega komiteja, Marc Balissat, ki nas je spremljal na objektih. Pregrada Mattmark (na Sliki 1) velja za najvecjo nasuto pregrado v Evropi. Zgrajena je bila leta 1967, rezervoar pa je koncno koto dosegel leta 1969. Kot zanimivost naj omenimo, da je krona pregrade kar 2200 m nad morjem, telo pregrade pa je visoko 120 m. Vecina materiala, vgrajenega v pregrado, je bila pridobljena iz morenskih nanosov ledenika Allalin. Akumulacija zadržuje približno 108 m3 vode in se napaja iz okoliških ledenikov. Pregrada pa je na žalost poznana tudi kot prizorišce najhujše gradbene nesrece v Švici. 30. 8. 1965 se je namrec tu zgodila katastrofa, saj se je z roba ledenika Allalin sprožil snežni plaz, pomešan z drobirjem ter zasul gradbišce in prostore, namenjene prebivanju delavcev. Umrlo je kar 88 ljudi (glej Sliko 2). Slika 1: Dolvodno lice pregrade Mattmark. Po ogledu je sledilo kosilo in nato vožnja proti Martignyju, kjer smo se nastanili v hotelu. Martigny je umirjeno in idilicno mestece na križišcu poti, ki povezujejo Švico, Italijo in Francijo. Mesto ima bogato zgodovino in precej artefaktov, saj naselbina obstaja že od starega veka. Med drugim lahko tam najdemo tudi rimski amfiteater iz 2. stoletja. Imeli smo sreco, da smo prenocevali v mestu ravno v casu zakljucka letnega sejma »Foire du Valais«, ki je že 50 let tradicionalni dogodek, ki privabi vec kot 200.000 obiskovalcev. Slika 2: Pregrada Mattmark z gorvodne strani, v ozadju umaknjen ledenik Allalin. Po pripovedih domacinov smo videli povsem drugacen obraz mesta, z živahnim vecernim dogajanjem, ki smo se ga seveda udeležili. Slika 3: Pregrada Les Toules. Drugi dan smo priceli z ogledom locne pregrade Les Toules, ki je prikazana na Sliki 3. 86 m visoka pregrada je bila zgrajena leta 1964 kot prva locna pregrada v Švici. Slika 4: Med ogledom pregrade Les Toules. Pregrada ima zelo dolgo krono, in sicer meri kar 460 m, bila pa je že sanirana, saj je njena primarna zasnova precej vitka. V kroni je debela le 4,5 m v peti pa 20,5 m. Tudi ta objekt se nahaja na visoki nadmorski višini, in sicer je krona na 1811 m. Razlog za sanacijo so bile težave s stabilnostjo bokov, zato so v letih 2008–2011 boke dodatno ojacali z dozidavo približno 66.000 m3 betona na dolvodni strani. Po obilnem »tipicnem« kosilu smo dan nadaljevali z obiskom pregrade Mauvoisin (Slika 5). Gre za kupolasti tip locne pregrade, zgrajene na reki Dranse. Zgrajena je bila leta 1957, visoka je 250 m in ima 520 m dolgo krono. Debelina v kroni je 12,0 m, v peti pa na najširšem delu kar 53,5 m. Tudi ta pregrada se nahaja na visoki nadmorski višini, krona je na 1976 m. Volumen, v pregrado vgrajenega betona, presega 2 milijona m3, ki za sabo lahko zadržuje vec kot 200 milijonov m3 vode. Še dandanes je pregrada uvršcena med 10 najvišjih na svetu. Slika 5: Pregrada Mauvosin. Slika 6: Mauvosin z gorvodne strani. Sledil je povratek proti našemu hotelu v Martigny. Polni vtisov in energije smo se po vecerji odpravili v mesto in okusili sejemski utrip mesta. Po kratki noci je sledil dan, obarvan z locnimi pregradami in razgledi na najvišje alpske vrhove. Zapeljali smo se še višje v Alpe, do jezera Emosson in pregrad Emosson in Vieux Emosson. Dogodkov tega dne zagotovo še dolgo ne bomo pozabili. Pregrada Emosson je bila zgrajena v švicarsko-francoskem partnerstvu, dokoncana je bila leta 1975. Pred pricetkom gradnje sta si državi, z namenom, da zagotovita, da državna meja ne bi potekala preko pregrade (kar zaradi razlicne zakonodaje in glede upravljanja lahko ogroža varnost), izmenjali ozemlji. Pregrada tako v celoti leži na Švicarskih tleh, ker pa je del prispevnega obmocja akumulacije v francoski lasti, sta se državi med drugim dogovorili tudi, da je del razpoložljive vode v ženevskem jezeru pravzaprav francoski. Pregradi Emosson in Vieux Emosson sta med seboj povezani s tunelom in zahvaljujoc našim gostiteljem, nas je avtobus zapeljal preko 520 m dolge krone pregrade Emosson. Na sredi smo naredili tudi postanek za fotografijo (dokaz na Sliki 11), in nato preko »detajla« poti (ovinek na kroni pregrade) nadaljevali pot proti nasprotni brežini. Na tem mestu moramo pohvaliti našega šoferja, ki je avtobus mojstrsko pripeljal preko pregrade. Pot smo nato nadaljevali po tunelu, ki je pred nami po koncani etapi prevozila le še spremljevalna karavana Le Tour de France, saj služi le za vzdrževanje in sploh ni odprt za javnost. Slika 7: V podzemlju pregrad Emosson. V tunelu smo imeli postanek za ogled dovodov do turbin, ko pa smo iz njega zapeljali, smo se že bili pri nekaj 100 m višje ležeci pregradi Vieux Emosson. Sledilo je tradicionalno švicarsko kosilo in ogled pregrade, katere krona se nahaja na nadmorski višini 2227 m. Sledil je povratek skozi labirint tunelov nazaj v dolino in nadaljevanje poti proti Franciji in Chamonixu. Slika 8: Pogled na pregrado Vieux Emosson in nižje ležeco pregrade Emosson. Dan smo zakljucili v »meki alpinizma«, Chamonixu. Ker je tudi vreme ugotovilo, da so tehnicni ogledi mimo, ni bilo vec tako prijazno in smo si žal okoliške vrhove ogledovali le iz doline in še to le takrat, ko so pokukali izza oblakov. S sprehodom po mestu smo pravzaprav že pocasi zakljucevali našo ekskurzijo, ki si jo bomo zapomnili po odlicni organizaciji, obilici hrane (sploh topljenega sira), lepem vremenu, zanimivih, zelo visokih in predvsem lepo vzdrževanih pregradah ter po švicarski gostoljubnosti. Slika 9: Razgled nad Chamonixom. Slika 10: Topljeni sir! Nedelja je bila namenjena povratku domov in živahnim klepetom na avtobusu. Ravno med to potjo smo tudi zaceli prvi pogovor o odseku za mlade znotraj SLOCOLD, ki pa je v casu nastajanja tega potopisnega clanka že aktiven. Hvala organizatorjem, se že veselimo naslednje ekskurzije! Avtorja: Mateja Klun in Simon Žiberna Avtor slik: Simon Žiberna Slika 11: Skupinska fotografija na kroni pregrade Emosson. MEDGENERACIJSKA IZMENJAVA ZNANJ IN IZKUŠENJ ZA VARNO PRIHODNOST PREGRAD IN PREGRADNEGA INŽENIRSTVA, Delavnica YEF-ITCOLD, Santa Sofia, Italija V cetrtek, 9. maja 2019, je v kraju Santa Sofia v Italiji potekala delavnica pod naslovom »Povezovanje mlajših in starejših generacij strokovnjakov na podrocju pregrad«. Delavnico je organiziral italijanski forum mladih inženirjev YEF-ITCOLD (angl. Young Engineers Forum, Italian Committee on Large Dams) skupaj s podjetjem Romagna Acque - Societŕ delle Fonti. Slednje ima v lasti dve veliki pregradi, vecjo Ridracoli in manjšo Conca, poleg tega pa se ukvarja še s pripravo in oskrbo s pitno vodo. Delavnica je bila sestavljena iz dveh vecjih delov. Prvi del je obsegal predavanja, v sklopu drugega pa smo se odpravili na teren, kjer smo si ogledali pregrado Ridracoli. Predavanja so bila razdeljena na 4 sklope. Delavnico sta otvorila predsednik uprave in direktor podjetja Romagna Acque, ki sta povzela problematiko in pomen velikih pregrad za italijansko družbo. V Italiji je po mednarodni klasifikaciji ICOLD kar 540 velikih pregrad, ki se uporabljajo za razlicne namene: namakanje, poplavno varnost, pridobivanje elektricne energije, oskrbo s pitno vodo in ne nazadnje rekreacijo ter turizem. Vec kot 60 % od teh pregrad pa je že starejših od 50 let. Uvodni nagovor sta nadaljevala predstavnika ITCOLD in YEF-ITCOLD, ki sta prvi sklop predavanj zaokrožila s cilji in namenom delavnice. S problematiko glede staranja pregrad in tveganji, ki se pojavljajo v zvezi s tem, ob hkratnem pomanjkanju zanimanja za podrocje gradbeništva, še toliko bolj pa za podrocje pregradnega inženirstva, se soocamo v številnih državah po svetu. Rešitve za zmanjšanje tveganj je treba iskati med drugim v izmenjavi znanj med starejšimi strokovnjaki, ki imajo veliko izkušenj na podrocju gradnje, projektiranja, monitoringa in vzdrževanja objektov, in mlajšimi inženirji, ki so še na zacetku karierne poti z veliko motivacije in s poznavanjem novih pristopov analiz pregradnih objektov. Giulia Buffi, koordinatorica YEF-ITCOLD in clanica odbora YEF-ICOLD, meni, da je kljuc za iskanje rešitev problematike velikih pregrad ravno v izmenjavi in povezovanju znanj obeh generacij in ne toliko v samem prenosu znanja predvsem starejših generacij na mlajše. Slika 12: Otvoritev dogodka. Drugi sklop predavanj je bil namenjen predstavitvi YEF iz drugih držav. Med njimi so delo YEF predstavili predstavniki iz Ceške, Švice, Francije in Slovenije. Delo slovenskega foruma mladih inženirjev YEF-SLOCOLD je predstavila Mateja Klun. Vsem predstavitvam je bilo skupno, da so YEF relativno mlada združenja, stara od nekaj mesecev do nekaj let. Poleg tega pa imajo YEF-i skupno tudi eno glavnih aktivnosti, tj. promocijo inženirskih poklicev mlajšim, ki se še odlocajo za poklicno pot. Preko razlicnih predstavitev svojega dela in organizacij ekskurzij jim želijo približati poklic inženirja gradbeništva in njegov pomen tako za družbo kot celoto kot tudi za ohranjanje naravnih vrednot. Slednje je bilo zaokroženo v okviru tretjega sklopa, v katerem so 4 mladi italijanski inženirji in 1 inženirka predstavili svoje dosedanje delo. Govorniki so bili iz razlicnih sektorjev, kot so državna uprava, projektantska podjetja in podjetja za razvoj merilne opreme, zato je bilo predstavljeno delo in izkušnje zelo zanimivo za širšo publiko. Med drugim so predstavili veliko novih pristopov za analize pregrad in primere sodobne opreme za izvajanje monitoringa na pregradah. Prvi del delavnice se je zakljucil z zelo nazornima in zanimivima predstavitvama starejših inženirjev, ki sta bila pomemben clen pri nacrtovanju in gradnji pregrade Ridracoli. Slika 13: Skupinska fotografija na pregradi Ridracoli. Prvotni namen pregrade je oskrba s pitno vodo 2 italijanskih provinc (Forli, Ravenna) in Republike San Marino. Drugotna funkcija pa je pridobivanje elektricne energije za oskrbo bližnjih naselij. Organizatorji so nam omogocili tudi ogled prekrasnega akumulacijskega jezera, ki smo ga prepluli z elektricnim colnom. Po koncu ekskurzije se je uradno zakljucila tudi delavnica. Ceprav sama nisem strokovnjak na podrocju pregrad, so me tako predstavitve mlajših in starejših pregradnih inženirjev kot sama pregrada navdušile. Domov pa sem odnesla pomembno porocilo delavnice: izmenjava znanj med generacijami mora biti obojestranska. Tako bodo skrbi glede pregradnega inženirstva v prihodnosti veliko manjše. Upam si trditi, da to velja tudi za druga podrocja gradbeništva. Slika 14: Pregrada Ridracoli. Avtorica: Klaudija Sapac Avtorji slik: Giulia Buffi, Ludovica Ruggeri, Mateja Klun EKSKURZIJA DRUŠTVA ŠTUDENTOV VODARSTVA V BOSNO V okviru letošnjega programa Društva študentov vodarstva je bila organizirana strokovna ekskurzija po Bosni in Hercegovini, ki je potekala drugi vikend v aprilu. Izlet je bil namenjen vsem študentom Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, program pa je vkljuceval obisk petih pregrad v BiH, od tega treh na reki Neretvi in dveh na reki Trebišnjici. Na Neretvi smo obiskali pregrade Jablanica, Grabovica in Salakovec, na Trebišnici pa Trebinje 1 in Trebinje 2, ki smo ju obiskali prvi dan ekskurzije. V nadaljevanju so izpostavljene nekatere zanimive podrobnosti o omenjenih objektih. Zabeleženi povprecni letni pomiki krone pregrade Trebinje 1 so 40 mm v odvisnosti od višine vode v akumulaciji in zunanje temperature. V poletnih mesecih znašajo do 60 mm v dolvodni smeri, v zimskih pa do 20 mm glede na zacetno lego. Leva brežina je že bila sanirana, saj se je po izgradnji pregrade pojavil zdrs. Obnova je bila izvedena z 90 primarnimi sidri, dolgimi 20–30 m, kasneje je bilo namešcenih še 10 pomožnih sider za razporeditev obremenitve primarnih sider, saj so bila ta obremenjena do maksimalne nosilnosti. Slika 15: Pregrada Grancarevo (Trebinje I) (Avtor: Damjan Wallner). Za evakuacijo visokih voda ima pregrada v levi bok umešcena dva preliva v dveh nivojih. Izpraznitev akumulacije je mogoca skozi dva temeljna izpusta na vsaki strani, in sicer zato, da se ohrani simetrija strukture, ki je potrebna, da se napetosti ne bi koncentrirale samo na eni strani. Za morebitno nujno potrebo po izpraznitvi akumulacije se lahko uporabi tudi odvodni kanal na desni strani pregrade. Zanimivo je, da so bili predvideni projektni pomiki veliko manjši od tistih, ki se dogajajo v resnici, vendar doslej ni bilo nobenih težav, ki bi povzrocile nestabilnost pregrade. Po rednem spremljanju in izvedenih analizah se je pregrada pokazala kot varna. Pomike spremljajo z geodetskimi meritvami jezovne zgradbe glede na geodetske fiksne tocke in dodatnimi merilnimi listici, vgrajenimi v telesu pregrade. V telesu pregrade se poleg pomikov spremljajo tudi tlaki. Trebinje 2 je betonska masivna pregrada, zgrajena dolvodno od HE Trebinje 1 in obratuje glede na potrebe po energiji, sicer pa je glavna vloga dnevna izravnava za gorvodno elektrarno Trebinje 1. V okviru ekskurzije smo študentje poleg strokovnega dela imeli priložnost videti tudi lepote starega dela Mostarja z znamenitim mostom in si v tipicni bosanski restavraciji privošciti prave bosanske cevapcice s kajmakom in baklavo. Drugi dan so bile na vrsti pregrade na Neretvi. Po poti smo šteli, koliko primerkov Golfa 2 srecamo na cesti, in po dveh urah smo jih našteli približno 73. Izlet v BiH ne bi bil pravi izlet, ce si ne bi privošcili jagnjetine na žaru, ki smo si jo zaslužili po vseh ogledih. Slika 16: Pogled na Mostar (Avtor: Damjan Wallner). Pregrada Jablanica je bila zgrajena na mestu, kjer se reka Rama izliva v Neretvo, obratovati pa je zacela leta 1955 kot prva in najvecja hidroelektrarna na reki Neretvi. Zgrajena je bila v dveh fazah, in sicer v letih 1947–1955 in 1955–1958. Proizvodnja energije se je zacela februarja leta 1955. Po izgradnji je bila to najvecja hidroelektrarna v nekdanji Jugoslaviji. Pregrada ima osem prepadnih prelivov. Z izgradnjo locno-težnostne pregrade, visoke 85 m, neposredno ob izlivu reke Rame v Neretvo, je nastalo akumulacijsko jezero z najvecjo dolžino 30 kilometrov, ki se razprostira vzdolž Neretve do Konjice, po Rami pa do vasi Gracac. Po najkrajši poti med jezerom in krajem, kjer stoji strojnica v Jablanici, se voda dovaja na turbine skozi dva predora, dolga približno 2 km, in padcem 111 m. Hidroelektrarna Jablanica ima 6 turbin z mocjo 30 MW s skupno inštalirano mocjo 180 MW. V neposredni bližini pregrade je kamnolom. Odstranjevanje materiala z miniranjem bi lahko potencialno ogrozilo varnost pregrade, vendar so s stabilnostnimi analizami pokazali, da miniranje ne predstavlja nevarnosti za njeno stabilnost. Grabovica je 60 m visoka betonska pregrada, akumulacija za njo pa se razteza približno 11 km gorvodno vse do odvodnih kanalov HE Jablanica. Zaradi lege v ozkem kanjonu reke Neretve je akumulacija zelo dolga, ampak precej ozka. Ogledali smo si lahko zelo slabo stanje vgrajenih betonov. Pojasnijo nam, da v casu gradnje ni bilo pravega nadzora, kakovost dela pa je bila slaba. Eden od razlogov so bili tudi zelo kratki roki in želja po cimprejšnjem zakljucku del. Za potrebe preiskav vgrajenih betonov je bilo na pregradi izvedenih vec 10 m vrtin. Analiza vzorcev je pokazala, da je kakovost betona zelo slaba, prisotne so votline, konstrukcijski stiki so slabi. Kljub že izvedeni sanaciji pregrada še vedno pušca. Obravnavajo se variante za dodatno sanacijo, saj je treba to storiti cim prej, vendar je iz financnih razlogov projekt še vedno v zacetni fazi. Razlicici sanacije predvidevata ali vbrizgavanje ali vgradnjo geomembrane na gorvodno lice pregrade. Slika 17: Pregrada Grabovica (Avtor: Matjaž Hauptman). Salakovac je akumulacija, ki je nastala z izgradnjo 70 m visoke betonske težnostne pregrade v kanjonskem, deloma zakraselem delu reke Neretve. Tudi ta pregrada ima težave, povezane z zelo slabo kakovostjo vgrajenega betona. Volumen akumulacije je približno 68 milijonov m3, jezero pa se razprostira približno 20 km vse do odvodnega kanala HE Grabovica. Na pregradi se soocajo z velikimi izgubami koristnega volumna akumulacije zaradi kraškega terena. Saj kljub izgradnji injekcijske zavese, ki sega le do globine 42 m, ne pa do neprepustne podlage, prihaja do izgub. Težavo z vlago imajo tudi v galerijah v pregradi kot tudi v predorih, vgrajenih v hribino. Za reševanje težave so bile izvedene dodatne raziskave in preiskovalne vrtine, da bi dolocili pot vode, vendar niso prišli do konkretnejših ugotovitev. Raziskave so bile izvedene tudi s pomocjo obarvanja vode in so pokazale, da se voda vraca v Neretvo 4–5 km dolvodno od pregrade, vendar pot skozi skalo še ni povsem znana. Po tem obveznem strokovnem delu smo si ogledali most, zrušen pri snemanju filma Bitka pri Neretvi, tako da lahko ta izlet oznacimo kot vsestranski, saj smo bili deležni tudi nekaj zgodovine. Slika 18: Ena skupinska (Avtor: Damjan Wallner). Popoldne smo prispeli v Sarajevo, takoj smo se odpravili na Bašcaršijo in kupili rocno izdelane bakrene džezve. Seveda nismo zamudili niti priložnosti, da ponovno okusimo cevapcice in nove vrste baklave ter popijemo tradicionalno bosansko kavo. Cas, ki smo ga nacrtovali za ogled mesta in proste aktivnosti, smo izkoristili tako, da smo v mestu iskali lokal, v katerem bi se lahko zbrala celotna skupina izletnikov. Mimogrede smo si na poti ogledali kraj atentata na avstro-ogrskega prestolonaslednika, ki velja za povod za prvo svetovno vojno. Naposled smo le našli zanimiv pub z živo glasbo, v katerem smo se poveselili, plesali in podružili z domacini. Zadnji dan je bil namenjen vožnji nazaj v Slovenijo. Na avtobusu smo se pogovarjali o ekskurziji in si ogledali nekaj starih jugoslovanskih filmov, kot sta Valter brani Sarajevo in Ko to tamo peva. Izlet nam bo vsem ostal v zelo lepem spominu – veliko smo se naucili in se ob tem tudi zabavali. Ob uspešno zakljucenem delu se zahvaljujemo organizatorju ekskurzije DŠV in vsem donatorjem, ki so prispevali sredstva: Hidrotehnik, d. d., EHO PROJEKT, erozija, hudourništvo, okolje, d. o. o., IZVO-R, projektiranje in inženiring, d. o. o., TEMPOS, okoljsko gradbeništvo, d. o. o., DRI upravljanje investicij, d. o. o., in VGB Maribor, d. o. o. Napisala: Magdalena Tasevska Avtorja slik: Damjan Wallner, Matjaž Hauptman 38. GOLJEVŠCKOV SPOMINSKI DAN, 21. 3. 2019, UL FGG Tradicionalni Goljevšckov spominski dan, ki ga vsako leto v marcu skupaj prirejata Oddelek za okoljsko gradbeništvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (OOG FGG UL) in Javni raziskovalni zavod Inštitut za hidravlicne raziskave (IHR) v spomin na spoštovanega profesorja dr. Milovana Goljevšcka, nestorja slovenskih hidrotehnikov, je potekal dne 21. 3. 2019. Letošnji je bil že 38. po vrsti in v veliki predavalnici H-10 OOG na Hajdrihovi ulici 28 se je zbralo pribl. 70 vodarjev in strokovnjakov sorodnih strok. Sodelavci vseh treh kateder OOG in IHR so pripravili 10 referatov, svoji z Goljevšckovo nagrado nagrajeni magistrski nalogi pa sta predstavila tudi študenta magistrskega študijskega programa Vodarstvo in okoljsko inženirstvo. Kar nekaj vsebin je bilo povezanih z dejavnostmi Slovenskega komiteja za velike pregrade, predvsem pa je spominski dan za udeležence pomenil možnost seznanitve z novostmi, diskusijo in ne nazadnje prijetno druženje, zato se že veselimo srecanja tudi prihodnje leto. Slika 19: Poln avditorij na 38. spominskem dnevu. Avtor: Matjaž Cetina, predstojnik Oddelka za okoljsko gradbeništvo UL FGG Avtorica slike: Klaudija Sapac SVETOVNI GRADBENI FORUM (WCF), Cankarjev dom, April, 2019 Inženirska zbornica Slovenije (IZS) in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG) sta pod pokroviteljstvom Svetovne zveze inženirskih organizacij med 8. in 11. aprilom 2019 v Ljubljani organizirali Svetovni gradbeni forum z naslovom »Odpornost stavb in infrastrukture«. Svetovni gradbeni forum 2019 je posvecen temam, ki prispevajo k spodbujanju kakovosti in trajnostnemu razvoju. Program foruma je bil razdeljen na 6 glavnih podrocij: . Energija v 21. stoletju – ucinkovitost rabe virov v grajenem okolju; . Gradbeništvo 4.0 – napredno konstrukcijsko inženirstvo; . Kulturna dedišcina v digitalnem svetu; . Upravljanje s tveganji zaradi nesrec in za odpornejše skupnosti; . Vecanje zmogljivosti družbe na podrocju inženirstva; . Upravljanje z nepremicninami in premoženjem, integralno informacijsko modeliranje stavb. Ker menimo, da imajo pregrade pomembno vlogo pri trajnostnem razvoju in so ucinkovit odgovor in orodje pri omilitvi vpliva podnebnih sprememb se je SLOCOLD na pobudo IZS in UL FGG aktivno vkljucil v dejavnosti organizacije in priprave strokovnih vsebin. SLOCOLD je prevzel strokovno vodenje in usmerjanje najbolje obiskanega sklopa Energija v 21. stoletju – ucinkovitost rabe virov v grajenem okolju. Sklopu sta poleg tujega gosta dr. Emilia M. Colóna, predsedovala naša clana dr. Željko Vukelic in dr. Andrej Kryžanowski. Avtorica: Nina Humar Slika 20: Nekaj utrinkov z dogodka (Vir slik: MEdiaspeed). Rezultat iskanja slik za BRUMADINHO AKTUALNO V Braziliji se je ponovno porušila jalovinska pregrada. Gre za 86 m visoko pregrado, zgrajeno leta 1976. To je že druga tovrstna katastrofa, leta 2015 se je namrec na tem obmocju prav tako porušila jalovinska pregrada. Lastnik obeh pa je rudarsko podjetje Vale. https://www.theguardian.com/world/2018/feb/28/brazil-dam-collapse-samarco-fundao-mining Posnetek 9.–11. septembra 2019 bo v Milanu »15th International Benchmark Workshop on Numerical Analysis of Dams« v Milanu. Razpisane so 4 teme: seizmicna analiza betonske pregrade Pine Flat, seizmicna analiza nasute pregrade Menta, hidromehanska analiza porušitve nasipa in odprta tema. Program v Milanu bo tokrat bogatejši še za delavnico Modern »Methods for Nonlinear Earthquake Response History Analysis of Concrete Dams«, ki jo bo izvedla ekipa prof. Anil K. Chopre z Berkleya. Vec informacij in opis nalog najdete na naslovu: https://www.eko.polimi.it/index.php/icold-bw2019/2019. Še je cas za prijavo! Prišlo je do delne porušitve pregrade Dunlap v Teksasu. Na 91 let stari pregradi se je sredi belega dne porušila zapornica. Domnevni razlog je slabo vzdrževanje in dotrajanost. Trenutek porušitve je ujela varnostna kamera. Po dogodku je prišlo do popolne izpraznitve akumulacije. Posnetek: https://www.youtube.com/watch?v=KjTPH_DZtfM Povezava: https://www.expressnews.com/news/local/article/Aging-steel-suspected-in-dam-failure-at-Lake-13852316.php Vabilo na seminar: FLOOD MANAGEMENT, SPILLWAY DESIGN AND PUBLIC SAFETY, na Kreti 30.9.2019–1. 10. 2019. Vec informacij na povezavi: https://www.eurcold2019.com/seminar Še ena porušitev, tokrat v Nebraski, kjer je prišlo do porušitve pregrade Spencer; težnostne pregrade, pretocnega tipa, zgrajene leta 1927. V casu visokih voda so imeli dodatne težave z ledom, ki jim je preprecil dvig zapornic. Posledica je bila prelitje nasute pregrade in delna porušitev prelivnih polj. Preiskava še poteka. Povezava: https://lex18.com/stormtracker-blog/2019/03/18/historic-flooding-causes-nebraska-dam-failure/ Aktualne novice je moc spremljati tudi na: https://www.linkedin.com/company/slocold/ Slovensko društvo za podzemne gradnje letos ponovno gosti, tokrat že 12. mednarodno konferenco o predorih in podzemnih objektih, ki se bo odvijala 21. in 22. novembra 2019 na Gospodarskem razstavišcu v Ljubljani. Predvidene teme so: projektiranje, tehnicni in okoljski vidiki, varnost v predorih in analize tveganj, inovativni pristopi, raziskave in gradnja predorov. Vec o konferenci lahko si lahko preberete na https://www.ita-slovenia.si/12-konferenca/ ali kontaktirate društvo na info@ita-slovenia.si. Vljudno vabljeni! CLANARINA SLOCOLD Vse, ki še niste poravnali clanarine za leto 2019 vljudno naprošamo, da to storijo cim prej. Individualna clanarina je tudi letos 25 €, poravnate jo lahko z nakazilom na racun društva. Podatki za placilo: Prejemnik: Društvo SLOCOLD, Hajdrihova 4, 1000 Ljubljana IBAN: SI56 0201 0001 9573 887 BIC: LJBASI2X Referenca: SI 00 2019 Namen: Clanarina za leto 2019 NAPOVED STROKOVNE EKSKURZIJE DRUŠTVA 2019 Jeseni 2019 se bomo odpravili na Ceško. YEF novice Vsi, ki se želite prijaviti v forum YEF, pošljite sporocilo na naslov: slocold.yef@gmail.com in v zadevo napišejo »želim biti obvešcen«. Prejeli boste povabilo za clanstvo, ki ga potrdite s klikom na povezavo. NASLEDNJA ŠTEVILKA VELIKIH PREGRAD Naslednja številka izide decembra 2019. Vse ki bi želeli s svojo vsebino prispevati h glasilu, vabimo, da prispevke pošljete na naslov mateja.klun@fgg.uni.lj-si. Na ta naslov sprejemamo tudi zanimivosti iz sveta pregradnega inženirstva. Vsi prispevki so zelo dobrodošli. Rok za oddajo prispevkov je 6. 12. 2019.