Političen list za slovenski narod.
Po polti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 fld., ia četrt leta I 4 fld., za en mesec 1 fld. 10 kr.
V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta £ 3 fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. t
Posamezne številke veljajo 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „ Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo,
VrednlJtvo je v Semeniških ulicah h. št. a, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '',6. uri popoludne.
Štev. 167.
V Ljubljani, v ponedeljek 24. julija 1893. }
Letni!* XXI.
Obrtna enketa.
Z D u u a j a, 22. julija.
Danes poročam .Slovencu" o izjavah slovenskih veščakov. V četrtek 20. t. m. se je namreč v permanentnem odseku vršilo zaslišanje obrtnih zastopnikov kranjskih, včeraj pa še nekaterih pooblaščencev štajarskih in primorskih. Od jednajst povabljenih društev in zadrug kranjskih prišlo je bilo d e v e t zastopnikov in sicer:
1.	Za mojstersko bolniško blagajnico v Ljubljani krojač in načelnik Matija Kune;
2.	za kovinsko zadrugo v Ljubljani načelnik in učitelj podkovne šole £dvard Schlegel;
m.	3. za pomočniški oddelek kovinske zadruge na-
čelnik in kleparski pomočnik Alojzij Lenček;
4.	za zadrugo gostilničarjev in kavarnarjev v Ljubljani načelnik in gostilničar Franc Ferlinc;
5.	za zadrugo krojačev, klobučarjev in krznarjev v Ljubljani krojač in načelnik Franc Sturm;
6.	za kranjsko obrtno društvo v Ljubljani stavbeni mojster in načelnik Filip Supančič;
7.	za konservativno obrtno društvo v Ljubljani mizarski mojster in načelnik Josip Regali;
8.	za čevljarsko zadrugo v Ljubljani čevljarski mojster in načelnik Ferdinand Turna;
9.	za katoliške rokodelske družbe v Ljubljani, Novem Mestu, Št. Vidu in na Vrhniki ključavničarski pomočnik Janez Rebek.
Izostala sta: zastopnik trgovinske zadruge v Ljubljani trgovec Emerih Mayer in pooblaščenec obrtnikov kočevskih.
Včeraj so bili prišli:
Iz Stajarske: 1. Dragotin Hribar, tiskar in načelnik občeslovenskega obrtnega društva v Celju ; 2. Martin Korbar, sedlar in barvar za I., II. in IV. zadružno skupino v Ljutomeru.
Iz Gorice: Blaiij B i t e ž n i k, kamnoseški mojster; 2. Giovani F e r r a r i o, marelar v Gorici
za italijansko društvo „Societa di mutuo socorso fia gli artigiani di Gorizia."
Iz Trsta: 1. Just Piščanec načelnik posojilnega iu konsumnega društva v Bojanu, ki je ob enem zastopal tudi obrtno društvo v Barkovlju in gospodarsko društvo v Skednju; 2. G. E. Morin, pek in podpredsednik pekarske zadruge v Trstu.
Kot sedmi prišel je bil še trgovec Ferdinand H ab el iz Šlezije.
Izostala sta zastopnik gostilničarske zadruge v Trstu in pooblaščenec društva .Consortio degli ar-tisti" v Zadru.
Veščak Rebek je govoril slovenski, kar je poslanec K lun prestavljal na nemški, Perrario pa se je posluževal italijanskega jezika, katerega je nemški tolmačil podpredsednik Exner. ki je tudi predsedoval obema sejama. Drugi pooblaščenci so vsi govorili nemški. Ker toraj prestave niso dosti zamujale seje in ker so bili veščaki v bistvenih rečeh dokaj soglasni, bila je enketa, ki se je pričela ob dveh popoldne, prvi dan dovršena ob s/46. uro zvečer.
Po navadnem pozdravu podpredsednika Exnerja poprijel je besedo veščak Kune k neki splošnji izjavi, ki se nekako glasi:
.Slovenski obrtniki dozdaj nismo imeli jednakih shodov, kakor po drugih kronovinah. Izjave naše bodo toraj izvirale iz našega lastnega prepričanja iu iz naših skušenj. Mi obrtnega vprašanja ne smatramo ne za politično ne za narodno vprašanje; politične in narodne stranke ga sploh ne morejo nepristransko presojati in zato mislijo, da ga bodo tudi me-rodajne politične in narodne stranke državnega zbora težko presojale brezstransko. Vsled tega stopijo slovenski veščaki z nekakim dvomljivstvom pred obrtno enketo ter imajo le malo upanja, da bi Se obrtno vprašanje rešilo v smislu in po volji obrtnikov. Ali če se nič ne zgodi, bodo škodo imeli le oni, katerim mora biti obstanek sedanjega reda pri srcu. Roko-
delci pa bodo lahko živeli pod vsaktero državno formo.
Rokodelstvu se ne more pomagati, da bi to ne bolelo velike obrti. Ali obrtna svoboda je tako zelo škodovala rokodelstvu, da je treba za njegovo ohranitev napraviti jez podoben branivni carini. Ce se nima poguma rabiti jako radikalna sredstva z naglim vspehom, vsa posvetovanja nič ne koristijo rokodelstvu. Ako bi se vse izvršilo, kar so zahtevali obrtni shodi, bi se morebitne koristne posledice pokazale še le čez desetletja, ne da bi nam pa mogel kdo dati poroštvo, da se dotlej zopet ne spremeni zakon.
Da bi tudi sedanji rod čutil korist obrtnega varstva, moralo bi se kapitalističnim podjetnikom, ki s svojim denarjem tudi pri rokodelstvu špekulirajo, s postavnimi iu liskaličniini sredstvi nakladati vsaj tolika bremena, kolikoršna nosijo rokodelci, ki morajo primeroma plačevati večje direktne in nedirektne davke, najemnine itd. Rokodelcem pa bi se morala konkurenca zlajšati z manjim obda-čenjem, manjim hišno-najemnim davkom za njegove prodajalnice in delavnice, z napravo državnih strokovnih šol itd.
Trgovini z mešanim blagom bi se morala prepovedati prodaja rokodelskih izdelkov in pridržati rokodelcem samim, ki morejo še životariti. To bi v prvi vrsti zadevalo oblačilne obrti, krojače, črev-Ijarje, krznarje, klobučarje, ženske rokovičarje, dalje urarje, zlatarje, mizarje, sedlarje itd., ker velika produkcija najhuje stiska ravno te obrtnije.
Skoda, ki jo stavbene obrti delajo rokodelstvu, bi se morala s tem odpraviti, da se primerno vravna snovanje kapitalističnih stavbenih družb in jim prepove vsakatero rokodelsko delo v lastni režiji.
Da se pomaga pa tudi najmanjšim rokodelcem, ki delajo ali sami, ali le z malo pomočniki, in katerih je največ, bi bilo treba, ker zlasti na deželi izdeluje le surovino, njegov zaslužek postavno vsaj tako zavarovati, kakor to že velja glede zaslužka
LISTEK
Pot v Rim.
(Dalje.)
Bežali smo mimo več manjših kolodvorov. Ti so prav slabi. Zvonca ne bi hotel vzeti še naš pastir za svojo .čedo", kadar jo pase v gorah.
Lepe, pokrite postaje smo dobili v Trevizu, v Mestrah, v Padovi in Bolonji. V zadnje mesto smo dospeli 11. aprila v zarji. Noč nam je hitro minula. Krajšali smo si jo s slovenskim petjem. Lahi so ga povsod radi poslušali. Vsi smo bili prav dobre volje.
V Bolonji je jel jeden železniški čuvaj hvaliti naš vlak. In govoril je resnico. Naši vozovi so bili proti laškim, kakor solnce proti luni. Na Laškem imajo prav slabe in umazane vozove. In ravno taki so tudi laški parobrodi. Ko nas je ta mož pohvalil, je jel prositi miloščine. On je tedaj odprl .praesta quaesimus", pred katerim nismo bili nikjer več varni.
Od Bolonje smo 6e več ur vozili poleg reke Rene. Zrli smo okoli sebe krasno z oljkami in vinogradi obsejano dolino. Žito je bilo že veliko in detelja za košnjo. Kmalu pridemo v gole, grebenaste, in večkrat pretrgane Apenine. Vožnja je bila krasna, pa občutljiv mraz.
Šli smo iz predora v predor. Vseh skupaj smo jih našteli 46. Kraj je ondi pust, kakor pri nas Kras. L9 tu in tam vidiš grmiček, katerega pridno obirajo ovce in koze. Vrhovi Apenin so bili s snegom pokriti.
Predno smo dospeli na vrhunec, smo videli trg Poretti z glasovitimi žveplenimi kopeli. V Pra-hiji na vrhu Apenin je prišla železnica 617 metrov nad morje. Odtod je šla navzdol v krasno Toskansko in k mestu Pistoji. Krasno je bilo videti z vrha ure dolgo raviin z rodovitnim poljem in raznim žitom.
Od Pistoje smo leteli mimo prostornega mesta Prato v Floreuco, najlepše laško mesto.
Vlak je stal v Florenei pol ure; mi smo pohiteli v restavracijo velikauskega kolodvora, da si s kavo privežemo dušo. Dobili smo jo, a tudi slano plačali. Tu smo se prepričali, da je Lah velik prijatelj denarja, da kdor nima precej okroglega, naj ne bodi na Laško. Skomine so se nam cedile po krasnem mestu iu njegovi katedrali, katere kupolo smo že od daleč iz voza zrli, a morali smo dalje proti jugu. Zal, da nismo saj jedno uro ostali v tem divnem mestu.
Zasedemo vozove, in hajdi dalje. Solnce je silno pripekalo. Do mesta Arezzo smo drdrali po rodovitni ravnini tik reke Arno. Na obeh 6trančh smo
videli mnogo vasij, gospodskih hiš, drevoredov, oljk in cipres, v daljavi tudi gozdov iu hribov. Nismo se mogli načuditi tej divoti. Kaj takega se vidi le na Laškem.
V	Arezti smo se mudili nekaj minut. Od Arezze dalje zagledamo med zelenimi hribi na levi strani visoko zidano mesto Kortono, kjer je pred 500 leti živela najprej velika grešnica, a pozneje velika spo-kornica — sv. Margarita Kortonska.
Mesto je videti staro, raztrgano. Obdano je z močnim obzidjem in stolpi. Po noči zapro vrata ter stražijo pred njimi zaradi apeninskih banditov. Zdaj se jih ne boje več toliko, ker jih je vlada močno iztrebila. Na tisoče jih je pobila.
V	mestu hranijo truplo velike svetnice. Tudi v to mesto nas je vleklo, a zaman! Morali smo dalje. Kmalu za Kortono pokazalo se nam je Trazimensko jezero, katero obdajejo trgi, vasi in gorovja. Sredi jezera so trije mični zeleni otoki. Tu smo se spomnili, kako je blizu tega jezera slavni Hanibal na-klestil ohole Rimljane leta 217 pred Kristusom.
Okoli treh popoldne pridemo na postajo .Chiusi". Tu smo malo obedovali. Ko je dobil tudi „ta črni" pijače, je globoko vzdihnil, in šli smo dalje.
Vročina je pritiskala; kraji so bili čedalje bolj nerodovitni. Željno smo gledali, kdaj se nam pri-
pomočnikov. Vsled sedanjega našega postavodajal-stva, ki varuje dolžnika, mali rokodelci toliko zasluženega plačila zgubljajo, da so te škode veliko večje, kakor zgube kupčijsko osnovane trgovine. Postave bi morale torej imeti posebne določbe gledč izplačevanja zaslužka od dela, ker je rokodelec navadno revnejši od naročnika. Z napravo in vzdrža-vanjem državnih strokovnih šol za boljšo in razumnejšo izučitev učencev bi se dalo rokodelstvo povzdigniti k umetnemu rokodelstvu. Ker če ne bi bil vsakdo primoran, učiti se rokodelstva znanim trnjevim potom in trpljenjem, ki ga morajo prenašati učenci, bi se ga poprijemali tudi bolj izobraženi mladeniči, kar bi bilo rokodelstvu in državi na korist."
Podpredsednik Exner je na te besede odgovarjal, da se neče spuščati v obrtno-politiČno razpravo gospoda veščaka, ki se z enketinimi običaji prav za prav ne strinja; zavračati pa mora trditev, kakor da bi bile stranke državnega zbora pristranske, kar je tem nepriličneje, ker je ravno obrtni odsek s sklicanjem enkete zadostno dokazal svojo nepristranost.
Prestopivši k posameznim vprašanjem bili so vsi za dokaz sposobnosti in za obli-gatorično pomočniško preskušnjo, ne patudiza preskušnjo mojstersko. Lenček, Schlegel, fiebek, Hribar, Karba, Bitežnik, F e r r a r i o in Piščanec so zagovarjali potrebo obeh teh presku-šenj, drugi pa so imeli razne misli o tem. Kune je rekel, da naj se mojsterska preskušnja zahteva le v dvomljivih slučajih. Pernerstorfer je veščaku oponašal, da zavzema državno-socijalistično stališče, Adamek pa ga je vprašal, v kakšnih dvomljivih slučajih naj se zahteva mojsterska skušnja? Kune je odgovarjal, da naj se to zgodi tedaj, ako kdo že več let obrti ni izvrševal, pa hoče vendar samostalen mojster postati. — Tu m a je omenjal, da veljajo pomočniške preskušnje že zdaj, mojsterskih pa ni treba, ampak vsakdo naj sme postati samostalen mojster, ako je skozi tri leta nepretrgano kot pomočnik izvrševal dotično obrt. Sturm pravi, da naj se mojsterska skušnja ne tirja od njih, ki so po smrti gospodarjevi kot opravniki za vdovo ali mladoletne otroke vodili obrtno podjetje, in da naj se ta reč sploh prepušča razsodbi zadrug. Regali se pridružuje temu mnenju.
Glede pomočniških skušenj so naši veščaki po-vdarjali, da ne bi bilo napačno, za rokodelske učence vpeljati letne skušnje, kar je v Ljubljani deloma že v navadi; ako bi pa kateri učenec zaradi tega ne mogel narediti pomočniške skušnje, ker se je njegov mojster premalo brigal za njegov pouk, priporočal je Supančič, da naj zadruga poišče druzega mojstra, ki bi morebiti na troške prejšnjega gospodarja izučil dotičnega učenca. Po njegovem mnenju bi bilo tudi dobro, ako bi se določilo število učencev, kolikor jih sme kdo imeti v pouku. — Rebek je glede skušenj priporočal, da naj se najprej zahteva teoretično znanje obrti, katere se je kdo učil, potem pa naj tudi praktično pokaže, kaj
kaže starodavni Rim. Imeli smo še uro do večnega mesta, in že se nam pokaže kupola sv. Petra. Ne moremo opisati počutkov, ki so nas navdajali oni trenotek. Vse nam je živo stopilo pred oči, kar nam govori zgodovina o poganskem in krščanskem Rimu. V to premišljevanje vtopljeni pridemo pod okroglo stekleno streho novega veličastnega kolodvora.
Prišli smo v Rim. Vtrujeni smo dospeli v večno mesto, vendar smo bili vsi veseli iu srečni. Ono, kar smo čutili, stopivši v večno mesto, se ne dd popisati.
Bilo je okoli 6. ure popoldne 11. aprila. Ko stopimo it voza, nas pozdravi naš rojak gosp. Ign. Žitnik. Peljal nas je potem v neko sobano, da nas razdeli in izroči gospodarjem, s katerimi se je bil poprej pogodil.
2e tukaj ni šlo vse v redu. Nekateri romarji so pogrešili, ker niso hoteli vzeti že določenih stanovanj, tenweč so si hoteli iskati cenejših. Vsak bi bil moral vzeti stanovanje od gosp. Žitnika najeto. Tako bi ne bil ta vrli gospod imel toliko neprijet-nostij in troškov.
Iz kolodvora se odpeljemo t stanovanja. Mrak se je že vlegel po zemlji. Ko smo se malo okrepčali, šli smo k toliko potrebnemu počitku. Vsi smo prav sladko počivali. Noč se /nam je zdela prekratka.	(Dalje sl<5di.)
se je naučil. Za pomočniško skušnjo naj učenec napravi kako reč, katero si sam izvoli, za mojstersko pa naj pomočnik izdela, kar mu zaukaže dotična zadruga.
Hribar je pri prvem vprašanju povdarjal, da naj bodo skušnje praktične, pa tudi teoretične, ker je velika napaka za obrtnike, da so premalo izobraženi. Postava bi morala siliti obrtnike, da učence pošiljajo v napredovalne šole. Iz skušnje ve, da je dosti obrtnikov, ki ne znajo ne brati, ne pisati. O knjigovodstvu nimajo nobenega pojma, tudi ne znajo presojati pri nakupovanju surovega blaga, in sploh ne ved6, koliko zaslužijo in ali imajo kaj premoženja, ali ga nimajo.
Poslanec Adamek opozarja veščaka, da se učenci v napredovalnih šolah nimajo učiti še le čitanja ali pisanja, ampak da se mora to zgoditi v ljudskih šolah. Tudi se čudi, kako je pri današnjem šolstvu še mogoče, da kak obrtnik ne zna či-tati ali pisati.
Hribar odgovarja, da je vendar istina, kar je govoril; on ima veliko z narodom opraviti, ali veliko Iaglje je poučiti sto kmetov, kakor jednega samega obrtnika. Poslanec Pernerstorfer vpraša veščaka, ali ni mogoče, da kdo, ki je v šolo hodil, pozabi branje in pisanje, ako se tudi pozneje v tem ne vadi?
Hribar odgovarja, da ta žalostna prikazen prihaja od tod, ker na Spodnjem Štajerskem otrok v šolah ne poučujejo v materinem, ampak le v nemškem jeziku. Navadijo se komaj toliko, da morejo za silo čitati, zato nimajo nobenega veselja do šole in raje iz nje izostajajo. Ljudje pravijo o takem otroku, da se slabo uči in ga dajo rokodelstvu v pouk.
Karba je ugovarjal predgovorniku, da bi bilo na Štajerskem veliko obrtnikov, ki ne znajo brati ali pisati, in se je tudi pri odgovoru na drugo vprašanje ločil ne samo od njega, ampak tudi od drugih veščakov. Skoraj vsi strokovnjaki so na to vprašanje odgovarjali, da naj pomočnik pri mojsterski skušnji svojo sposobnost za samostalnega mojstra pokaže s tem, da izvrši kako mojstersko delo. Karba pa je predlagal, da naj se mojsterske skušnje delajo pred učitelji obrtnih šol; ko ga je Adamek opozarjal, da bi to ne šlo, ako bi na dotični šoli za kako obrt ne bilo nobenega strokovnega učitelja, je Karba odgovarjal, da bi to ne bil nobeden zadržek, ker bi mogli v takih slučajih k preskušnji poklicati kakega izvrstnega mojstra dotičnega kraja.
Vsi veščaki so bili dalje za to, da naj se dokaz sposobnosti raztegne tudi na tovarnarska podjetja, kjer se izdeluje rokodelsko blago.
Kunčje poudarjal, da se mora dokaz sposobnosti raztegniti tudi na tovarnarska podjetja, ker bi bilo sicer bolje, odpraviti ga tudi za malo obrtnijstvo, kateremu je bolj škodoval, kakor koristil.
Poslanec N e u b e r odgovarja, da bi bil po tej izjavi dokaz sposobnosti le nekaka coklja, da bi velika podjetja prehitro ne napredovala; poslanec Adamek pa vpraša veščaka, ali je dokaz zmožnosti v istini več škodoval, kakor koristil, k e r s o vsi prejšnji veščaki trdili ravno nasprotno; in Richter ga opozarja na nasprot-stvo med njegovimi prejšnjimi besedami in sedanjo trditvijo.
Konečno se oglasi še podpredsednik E x n e r, češ, da zahteva veščak, kakor ga je on razumel, dokaz sposobnosti za malo obrtnijstvo le zaradi tega, da ga more tirjati tudi za veliko industrijo. — Kune: Da!
Soglasni so bili odgovori naših strokovnjakov tudi na četrto vprašanje, da naj se namreč dokaz sposobnosti zahteva tudi za trgovinstvo. Vendar niso vsi odgovarjali na to vprašanje.
Hribar je razven tega dostavljal, da naj se ta dokaz ne zahteva za vse kraje, zlasti ne za deželo, ampak za večja mesta; Karba pa je priporočal, da naj se za nastop takih obrtov od prosilcev zahteva tudi izkaz nekolikega premoženja.
Podpredsednik Einer ga vpraša, koliko premoženja naj izkaže? — Karba: „To naj se ravn& po obrti." — Einer: „Kdo naj pa to določuje?" — Karba: „Morebiti zadruga." — Einer: .Pri delniških družbah je izkaz premoženja veliko važnejši, in vendar so se ga znali izogniti."
Na peto vprašanje glede dokaza sposobnosti za ktvarnarje in gostilničarje odgovarjal je načelnik krčmarske zadruge v Ljubljani, veščak Ferlinc,
da naj se ta dokaz zahteva za mesta, ki imajo več kakor 5000 prebivalcev, iu da se ima v ta namen dotičnik izkazati, da se je tri leta praktično učil kot učenec in da je tri leta služil kot pomočnik.
Enako se je izražal Hribar; Kune pa je rekel, da naj se pri oddajanju patentov za kavarne in gostilne sploh v prvi vrsti ozirajo na nje, ki so se dotične obrti izučili; in Supančič je priporočal, da naj se gled^ kavarn in gostilen za vsak kraj določi gotovo število (numerus clausus).
(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. iulija.
Vojni minister baron Bauer je v soboto umrl po šestdnevni bolezni. Pokojnik je bil rojen leta 1825 v Levovu. Leta 1841 je dovršil vojaško inženersko akademijo in bil imenovan poročnikom. Leta 1845 je postal v inženerskem voju nadporočnik in 1848 pa kapitanski poročnik. Leta 1849 je bil kot stotnik prestavljen k pešcem. Leta 1854 je postal major in se je 1. 1859 udeležil vojske in dobil vojaški zaslužni križec in 1860. leta postal podpolkovnik; čez dve leti polkovnik. V vojski 1. 1866 je vodil jedno brigado in se je odlikoval. Zaradi tega mu je cesar podelil viteški križ Leopoldovega reda. Leta 1868 je postal generalni major in poveljnik 2. divizije. Leta 1874 je bi imenovan podmaršalom, potem je postal poveljnik štabnočastniškemu kurzu. Leta 1881 je postal feld-cajgmajster in leto pozneje vojaški poveljnik na Dunaju, pred petimi leti je pa bil imenovan vojnim ministrom. Sprva je kot vojni minister posebno priporočal častnikom, da naj se uče raznih avstrijskih jezikov. Jedenkrat je celo v delegaciji obetal, da bode gledal, da bodo častniki imeli potrebno jezikovno znanje. Bil je nekoliko bolj naklonjen Slovanom, kakor prednik njegov, Ie to je obžalovati, da so ga o marsičem napak poučili.
Občna volilna pravica. Kakor češko drž. pravo, tako tudi občna volilna pravica ima Mlado-Čehom služiti le za agitacijsko sredstvo, da si ohranijo popularnost. Z občno volilno pravico pa nimajo take sreče. Delavci jim ne verjamejo, da bi stvar resno mislili, kmetje pa o občni volilni pravici ne marajo dosti slišati. Češki kmetje mislijo, da bi bilo jim v škodo, ako bi tudi posli volili, ker bi jih utegnili majorizovati. Posebno S'tastny v svojem listu razklada nevarnosti, kj prete kmetom od občne volilne pravice. .Narodni Listy" bi radi svet prepričali, da je Si'astny jedini češki kmet, ki ni za občno volilno pravico, ali v tem je pa na na nekem shodu se drug kmet izrekel proti njej. Da pa kmetje res niso zanjo, to tudi najbolj dokazuje mladočeško glasilo samo, ker dan na dan dokazuje kmetom koristi občne volilne pravice in pri tem uporablja vse lepe fraze, ki jih je kdaj kdo izrekel o tej stvari. Staročeški listi so pa tudi proti občni volilni pravici, ker mislijo, da bi ovirala izvršenje češkega državnega prava. Veleposestniki, ki lahko največ store za češko državno pravo, bi potem izgubili sedanji vpliv in v narodne zastope bi pa najbrž prišli ljudje, kateri bi imeli vse druge nazore in bi se ne brigali za zgodovinske pravice.
Volitve v francosko zbornico so dne 20. avgusta in volilno gibanje se je že pričelo. V Parizu se je osnoval volilni odbor skrajne levice. V tem odboru je šest bivših pariških in šest drugih poslancev. Vrše se tudi že posvetovanja o volilnem oklicu. — V Parizu se je že tudi sestavil odbor, kateri bode delal za Floqueta. V panamski zadevi je bil Floquet močno kompromitiran, ali to ga nikakor ne zadržuje, da ne bi kandidoval za zbornico. Kakor skoro vsi panamitje, je Floquet velik nasprotnik cerkve in se je že izrekel za to, da se pravice cerkve še bolj omej& On je tudi velik nasprotnik tistih konservativcev, ki so pristopili republiki. Drugi panamit Proust se pa vendar ne ne upa več kandidovati. V Parizu se je sestavil celo odbor, ki bode delal za Pavla Straussa, kateremu se je nedavno dokazalo pred sodiščem, da je bil pobegnil od vojakov in da je kot član pariškega mestnega sveta sleparil pri prodaji mestnega sveta. Vidi se torej, da so na Francoskem ljudje, ki mislijo, da nista ljubezen do domovine in poštenje za narodnega zastopnika neobhodno potrebni lastnosti. — Kako nesramno se agituje, razvidno je iz tega, da se trosi novica, da se je kardinal nadškof Lecot izrekel, da se morajo priznati sedanji šolski
in vojaški zakoni. S takimi lažmi se begajo katoliški volilci.
Samoa spada mej one kraje na zemlji, zaradi katerih so sedaj še razpori mej raznimi državami, dokler jih ne prisvoji ta ali ona. Samoa sestoji iz več otokov, ki vknpe merijo kakih 50 kvadratnih milj, in ima kakih 35.000 prebivalcev. Na teh otokih od 1850. leta delujejo katoliški misijonarji in je tudi že tukaj kakih 5000 prebivalcev. V Apiji je apostolski vikarijat. Protestantski misijonarji delujejo tukaj že dalje. Leta 1872 je vsled razporov na Samoi angleška naselbina Nova See-landija bila sklenila, da tem zmešnjavam naredi s tem konec, da si prisvoji te otoke. Do tega pa ni prišlo. Pet let pozneje je neki ameriški polkovnik tukaj bil razvil zastavo Zjedinjenih držav, ali v "VVashingtonu s tem niso bili zadovoljni. Zjedinjene države in Nemčija sta pa pridobile pravico, tukaj napraviti premogovsko skladišče. Leta 1879 je Ma-lietoa se proglasil za kralja vseh teh otokov, poprej je na njih gospodarilo več glavarjev. Nemški, angleški in severno-ameriški konzul so pa pridobili neke pravice. Leta 1880 se je pa Malietoa Lanpepa vsilil za kralja. Ta se ne sme zamenjati s prejšnjim Malietoo. Novi kralj je našel nasprotnika v nekem Tamasese-ju. Malietoa Lanpepa se pa ni držal. Kazal se je sovražnika Nemcem, ki so ga vjeli in odpeljali v Kamerun. Sedaj je vladarstvo nastopil Ma-taafa, ki je zmagal Tamasese-ja. Novi kralj je tudi bil Nemcem neprijazen in so se vsled tega nemške lete izkrcale, ali so jih domačini popolnoma uničili. Nemci poslali so več vojakov, da so Mataafa pokorili. Anglija in Amerika sta pa poslali ladiji v varstvo svojih podložnikov. Proti koncu 1888. leta so razmere na tem otoku bile še nepovoljnejše, ker se Nemčija, Anglija in Zjedinjene države niso mogle sporazumeti, kako bi vredile razmere na teh otokih. Američani so dali Nemcem sovražnega Mataafo oklicati za kralja. Tamasese je bil premagan. Razmere so tedaj bile tako slabe, da se je bilo že bati velike vojske zaradi Samoe. V marcu 1889. leta je vihar uničil vse tuje ladije pred Samoo. Ta udarec je nekoliko ublažil nasprotja in koncem tega leta se je sešla v Berolinu konferenca, ki se je posvetovala, kako bi se vredile razmere na Samoi. Iz prognanstva povruivšega se Malietoo so priznali za kralja. Leta 1891 je Tamasese umrl in je zatorej kazalo, da na teh otokih nastane mir. Američani so pa baje se vedno delali za Nemcem sovražnega Mataafo, in to je povod, da se je ta sedaj začel puntati. Vstaja torej ni naperjena le proti Malietoi, temveč tudi proti Nemčiji, in baš to vznemiruje diplomate. Do kake vojske mej Nemci in Američani pač ne pride, ker bi taka vojska bila težavna. Ti otoki tudi niso vredui kake večje vojske.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 24. julija.
(Prvi vlak na dolenjski železnici Ljubljana-Kočevje.) Danes je šel prvi vlak na novi dolenjski železnici Ljubljana-Kočevje. Odšel je zjutraj ob sedmi uri 16 minut. Vožnjo ima določeno na 3 ure in 33 minut; iz Kočevja se vrne ob 3. uri 30 minut in pride v Ljubljano zvečer ob 7 uri 38 minut. Na vlaku so bili dvorni svetniki Bischoff, pl. Pichler in dr. Liharsik, potem železniški vodja Skala, stavbeni vodja in nadzornik Klemenčič, vladni svetnik dr. pl. Riiling, fml. vitez pl. Albori, državna posl. Šuklje in Schvvegel, deželna odbornika Mumik in dr. •Schaffer itd.
(Vaj deželne brambe) pri Planini, Rakeku in •Cirknici v dnevih od 27. avgusta do 14. septembra udeležč se brambovski polki št. 3, 4 in 5, ki štejejo 280 častnikov, 7700 mož in 60 fconjev.
(V ljubljansko duhovsko semenišče) vsprejeti so doslej nastopni gg. abiturijentje: Capuder Ivan iz Pugleda pri Moravčah, Eppich Josip iz Malgerna pri Kočevju, Jarc Anton iz Novega Mesta, Jereb Ivan iz Ljubljane, Klemen I v a n iz Vnaujib Goric (fare Brezovec) pri Ljubljani, Lampe Evgen iz Metlike, Oblak Valentin iz Mavčič pri Kranju, Oranič France iz Križev pri Tržiču, Ramovš Jakob iz Smlednika, Sever Ivan iz Škofje Loke, Širaj Andrej iz Metulj pri Blokah.
(Voj&ftka vest.) V Krško sta dospela komandn-joči g. fcm. baron pl. R e i n 1 ii n d e r in šef generalnega štaba polkovnik grof Orsini-Rosen-b e r g k strelnim vajam.
(Promocije.) Minule dni bili so na graškem vseučilišču promovani gospodje: Jos. Perko iz Trsta, Kamilo in Viktor Depiera iz Tinjana, Josip G r o s i č iz Draguča v Istri, Albin K a p u s iz Celja, Peter P i n a n c i k iz Gorice, K. M o s e t i č in P. Robba iz Trsta na doktorje prava; dalje je odvetniški izpit prestal z odličnim vspehom g. dr. T r e o, rodom Dolenjec; v sredo opoldne je bil pa na dunajski univerzi povišan doktorjem obeh prav g. Jos. vitez Schneid pl. Treueofeld iz Zapric pri Kamniku.
(Provincijalom) avstrijske provincije kapucinskega reda je bil izvoljen o. Tit. H a n u š e k.
(Toča — požar.) Iz ormoškega okraja dne 15. t. m. je po večih krajih našega okraja tolkla toča ter je tudi v vinogradih tu in tam naredila precej škode. A vkljub tej uimi bode letos, če nas še zopet ne obišče slična nezgoda — lepa trgatev. Vsled ugodnega vremena in pa vsled škropljenja proti pe-ronospori, katero se je letos skoraj povsod vršilo, si je trta po nekojih močnejih goricah tako opomogla, da visi grozd poleg grozda. Že dolgo ni bilo po goricah tako rodno, kakor letos. — Dne 21. t. m. je nastal v Središču požar, ki je upepelil dve hiši. Ogenj je — kakor se govori — nastal po neprevidnosti neke gospodinje, ki je v peč zakurila kruhu, potem pa odšla od doma. Na peči se je sušilo nekaj svežnjev klasja, kar se je potem vnelo.
(Umrl) je včeraj zvečer v Ljubljani v mitnici poleg cerkve sv. Petra zadet od mrtvouda posestnik gosp. Jožef Hočevar, poprej bivajoč na Rašici pri Vel. Laščah, previden s sv. zakramenti, v 78. letu svoje starosti. N. v. m. p. — Na Zalemlogu pri Železnikih umrl je včeraj dopoldne veleposestnik in trgovec g. Urban Veber vulgo Strojevec previden s sv. zakramenti. Bil je daleč na okoli znan po svojem lomu za ploščice, katere je v veliki meri razpošiljal na razne tudi oddaljene kraje. — Pred pet leti zadela ga je kap iu od tedaj se ni več do dobra opomogel. N. v. m. p.!
(Požar.) V nedeljo dopoldne je v Konjicah, kakor se nam od tam piše, pogorel nadžupnijski kozolec, obložen s krmo in snopjem. Ljudje sošli so se bili ravno k poznemu sv. opravilu, a nič niso mogli rešiti, ker je ogenj prehitro objel vso dolgo stavbo. Šestletni fantič je bil podžgal z žitom naložen voz, s katerega je plamen takoj švignil v streho. Skoda se je cenila na 1900 gld. Samo polovica je bila zavarovana. Požarna straža je ognju branila, da se ni širil dalje.
(Preminul) je v Gorici dr. Alojzij de L u z e n-berger, odločen zopemik Slovencev. »Corriere di Goritia" mu poje slavo kot iskrenemu zavednemu liberalcu in vrlemu laškemu rodoljubu. Umevno!
(»Bela žena".) Prva izdaja „Bele žene" pošla je že koncem februvarija leta 1890. Podpisani za-lagatelj oskrbel je torej drugi popravljen in pomnožen natis one knjižice, da tako ustreže mnogobroj-nim naročnikom, ki so se tekom treh let oglašali za »Belo ženo". Nova izdaja dobi se po 20 kr. izvod (tudi po pošti ne stane več) v katol. tiskarni sr. Cirila v Mariboru, ali pa pri pisatelju gosp. dr. Križaniču.
(Iz velikolaškega okraja.) 19. t. m. je gorelo v Dvorski vasi fare velikolaške. Pogoreli so štiri sked-nji in štiri kozolci. Nesreča je tem večja, ker so ljudje že seno spravili in jim je vse zgorelo. Zažgano je bilo najbrže po neprevidnosti.
(Učiteljska konferenca za kočevski okraj) na šolah s slovenskim poukom vršila se bodo letos dne 26. julija dopoldne ob 9. uri, in sicer v Vel. Laščah.
(Novice iz Amerike.) „Am. Slovenec" poroča, da je prišel v To\ver preč. g. Josip Zalokar, bivši župnik v Red Jacketu, Mich. Odločil se je, da odide misijonarit med Slovence po Montani, kjer se bode stalno nastanil. Sedaj je že na potu proti zahodu. — Na njegovo mesto v Red Jacket je prišel za župnika naš rojak g. Marko Pakiž. — V Biwabiku je dne 2. jul. prvikrat maševal v novo-dodelani cerkvi veleč. g. generalni vikar I. F. Buh. — Slovenca novomašnika častita gospoda Fran Jager in Anton Vilmansta postavljena za duh. pomočnika, prvi v angleški fari Vnebovzetja M. D. v Minneapolu, drugi pa v nemški fari sv. Stanislava v St. Pavlu.
(Odbor za abitnrijentski shed v Zagrebu) poslal nam je sledeče: Bratje abiturijentje! Približal se je čas, ko se je treba resno pripraviti na odhod med brate Hrvate. Uže vrsto let je navada, da se
koj po srednješolskih študijah zjedinijo hrvatski in slovenski abiturijentje v brattkem »zagrljaju", da v upu na vzajemno podpiranje, ua združene moči stopijo med svet, svesti si, da združena sila vse ovire premore. Torej, bratje it Ljubljane, Rudolfovega, Celja, Maribora, Gradca, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, udeležite se polnoštevilno slavnosti, katero prirede hrv. iu slov. abit. dne 4. in 5. avg. v kraljevem Zagrebu. Odhod iz Ljubljane je v noči med 3. in 4. avg. o 12 25, bratje iz Dolenjske in Zelenega Siajerja pridružijo naj se nam medpotoma. Kdor se želi udeležiti, naznani naj »osrednj. odboru za odhod v Zagreb" Ljubljana, Poljanski trg št. 5.
(Baron Andrej Winkler) je, kakor se nam poroča iz Gorice, odklonil ponudbo, da bi kandi-doval v deželni zbor ua mesto pokojnega Ivaučioa. Živeti želi v pokoju, ločen od političnega delovanja.
(Utok.) Proti sklepu mestnega zastopa goriškega, da pomnoži laške šole, podalo je 20 davkoplačevalcev v Gorici c. kr. deželnemu šolskemu svetu utok, v katerem se ugovarja pomnoženju laških šol, češ: sedanje zadostujejo, ako se strogo pazi, da obiskujejo vsi godni otroci šolo; mesto naj ustanovi poprej potrebnih, potem neootrebuih šol.
Društva.
(Vspored zabavnemu večeru), ki ga ua čast skupščinarjem družbe sv. Cirila iu Metoda priredi prva ljubljanska podružnica v torek, dne 25. julija t. I., na Hafuerjevem vrtu na sv. Petra cesti s prijaznim sodelovanjem slavnega pevskega društva „Ljubljaua" in oddelka godbe domačega c. in kr. pešpolka št. 17 baron Kuhn. 1. Koračnica, svira vojaška godba. 2. A. Kreutzer: Ouver-tura k operi „Das Nachtlager in Granada", svira vojaška godba. 3. Gj. Eisenhut: „Ustaj rode", poje pevsko društvo »Liubljana". 4. Ivanovici: »Donau-wellen", valček, svira voiaška godba. 5. ***: »Pesem koroških Slovencev", poje pevsko društvo »Ljubljana". 6. Sehinzel: »Phantasie iiber russisehe L;e-der", svira vojaška godba. 7 Koudela: »Loizka polka", svira vojaška godba. 8. A. Nedved: »Za-stavenička" , p3je pevsko društvo »Ljubljana". 9. Jedlicka: „Kleines musikalisches Panorama", svira vojaška godba. 10 Ioavec: »Domovina", pesem, svira vojaška godba. 11. Fr. Abt: »Gozdni čar", poje pevsko društvo „Ljubljana". 12. Foerster: „Kranjska slavnostna koračnica", svira vojaška godba. 13. Volarič: »Za dom", poje pevsko društvo »Ljubljana". 14. Scherenil: „Liederkrauz slo-venischer Lieder", svira vojaška godba. 15. Bednar: »Jugendstreiche", polka hitra, svira vojaška godba. — Vstopnina je za osebo 20 kr. — Začetek točuo ob 8. uri zvečer. — K obilni udeležbi vabi
odbor.
Telegrami.
Dunaj, 24. julija. Cesar je izrekel ba-roninji Bauer najsrčneje sožalje omenjajoč, da je smrt vojnega ministra nenadomestljiva zguba za cesarja in vojsko. Sožalje so izrekli tudi cesarica in nadvojvode.
Dunaj, 24. julija. Cesar pride iz Ischla na Dunaj, da se v torek udeleži pogreba vojnega ministra.
Dubrovnik, 24. julija. Ob petih zjutraj bil je več sekund trajajoč potres. Poslopja so se tresla.
Sibinj, 23. julija. Eumunska konferenca se je otvorila. Predseduje Ratiu. Vzelo se je na znanje poročilo odbora 25 članov in volil odbor 48 članov. Vzlic hudemu ugovarjanju skrajnih elementov izvoljeni so v ta odbor kandidati zmerne stranke.. Posvetovanja nadaljujejo se jutri.
Sibinj, 24. julija. Pri včerajšnjem banketu rumunske konference se je napivalo eksekutivnemu odboru, emancipaciji Rumu-nov od ogerskega ižesa, ter rumunsko-slovaškemu združenju.
Budimpešta, 24. julija. Ministerstvo notranjih stvarij je dobilo poročilo o sumljivem obolenju na ladiji v Komornu. Zdravniška preiskava se je že začela.
Belgrad, 23. julija. Skupščina je vspre-jela predlogo o konzumskem davku, s katero se obdači tudi kava in slador. Rešila je potem budget, tobačni in solni -monopol ter provizorični trgovski pogodbi s Francijo in Anglijo. Na to je pa prenehalo zborovanje do 2. dne avgusta.
So^ja, 23. julija. Knez se je povrnil i/. Varne. Kmalu odpotuje za dlje časa v Varno s soprogo in vsem dvorom.
Saaanitz, 24. julija. Nemški cesar odšel je dopoldne v Kiel.
Pariz, 22. julija. Senat se je izrekel, da ne sprejme onih dveh postavk budgeta, s katerima je v navskrižja z zbornico. Na predlog senatorja Travieux-a sta se dotični postavki izločili in ostali ves bndget jednoglasno sprejel ter se je seja do 10. ure pretrgala.
Pariz, 22. julija. Sijam je vsprejel francoski ultimatum, kolikor se tiče ozemlja pod 18. stopinjo.
Pariz, 22. julija. V zbornici je finančni minister Peytral priporočil, da zbornica vsprejme budget, kakor ga je odobril senat. .Zbornica je končno vsprejela budget s 377 proti 38 glasom, kakor ga je vsprejel senat, potem se je zaključilo zasedanje z živela-klici na republiko.
Pariz, 22. julija. Senat je jednoglasno vsprejel načrt zakona, s katerim se poslaništvo v Washingtonu povzdigne v veleposlaništvo.
Pariz, 23. julija. Iz Saigona se poroča, da so Francozi začeli boj s Siamci na otoku Khone in so po tridnevnem boju jim vzeli nekaj utrdb. Sijamci imajo sto mrtvih in dvesto ranjenih.
Pariz, 24. julija. Sijamski*odgovor se ni vsprejel. Ministerski rezident najbrž dne 26. t. m. ostavi Bangkok. Blokada sijam-skega obrežja naznani se jutri velevlastem. V ultimatumu zahtevala je Francija 2 milijona odškodovanja in da se takoj vloži tri milijone. V odgovoru Sijam priznava Franciji pravice samo do 18. širokostne stopinje in zahteva, da posebna komisija še pregleda francoske tirjatve.
Umrli so:
23. julija. Angela Pfeifer, delavčeva hči, 8 mesecev, Ulice na Grad 10, katar v črevih.
V bolnišnici:
21.	julija. Ana Pichler, gospodinja, 62 let, degeneratio hepatis.
22.	julija. Rozaliia Gašperlin, delavčeva žena, 37 let, carcinoma uteri.
Tuj c i.
21. julija.
Pri Maliču-. Vitez Weisz; Leidelinaier, Bleyer, Englisch, trgovci: Wiletič, potovalee, z Dunaja. — pl. Gosletti, tovarnar, iz Hrastnika. — Rosenzweig, zasebnik, iz Trsta. — Petrovič, posestnik, iz Aleksinca. — Gruden s soprogo z Vrhnike. — Miihlbach, trgovec, iz Draždan. — Miiller iz Pulja. — Pichler, potovalee, iz Augsburga. — Roms, potovalee, iz Prage. —
Perko, potovalee iz Celja. — Kramarič, trgovec, iz Maribora.
—	Thuler, potovalee, iz Linca.
Pri tHoitu: Faber, posestnik; Kriihwirth, Galitzenstein, trgovca; Zwarzina, potovalee, z Dunaja. — Lazzetof, profesor, iz Trsta. — Kurzweil, trgovec, iz Budimpešte. — Mihajlovio, trgovec, iz Gradišta. — Hosenberg, trgovee, z Reke. — Taussig iz Semlina. — Smole, trgovec, s soprogo iz Sevnica.
—	dr. Bešek, notar, iz Žužemberka. — Schweiger, rudniški svetnik, iz Ljubljane. — Morosskutti iz Št. Vida.
Pri avstrijskem carn: Gašperin, nadučitelj, s soprogo, iz Starega Trga. — Elli Ercolle iz Milana. — Albera, trgovec, s sinom, iz Kormina.
Vremensko sporočilo.
i
368 1
n rf a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	> 2 <-a 3
opazovanja		zrulcomera t mm	toplomera po Celziju			■S S E S rt " a
22	7. u. zjut. 2. a. pop. 9. ». zveč.	735 6 734-1 734-9	17-2 29-8 22-2	si. vzh. si. zapad	del. oblač. n oblačno	12 80 dež
23	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	736-8 736 9 739 1	17-4 230 19 4	brezv. si. svzh. brezv.	oblačno jasno del.jasno	2-70 dež
orednja temperatura obeh dni 23-1° in 199°, oziroma za 3 5 nad in 0'3° nad normalom.
S
Kot primerno d&rllee priporočamo osobito preč. katehetom ob konou tolikega leta:
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je preljubi naš soprog, oziroma oče, gospod
Urban Weber,
posestnik in trgovec,
včeraj ob */,ll. uri dopoldne po daljši bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 46. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v torek, dne 25. t. m. ob 9 uri dopoldne.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v farni cerkvi na Zalemlogu.
Predrazega rajneega priporočamo v molitev in blag spomin.
Z a 1 i 1 o g , dne 23. julija 1893.
Franja Weber roj. Bogataj, soproga. — Alojzij. Leopold, Fran, Ivan in Joalp, sinovi. — Amalija, Antonija in Kristina, hčere.
Nekaj prav lepili
pominske podobice
petdesetletnice škofovanja
sv. Očeta LE©5A XIII.
Dobivajo se v Katoliški Tiskarni in Bukvami
100 komadov gld. 1*50.
(holandske pasme)
365 1
je na prodaj v „Vila Poklnkar" na Dobrovi pri I^jubljani.
Prav sproten
Služba organista m cerkvenika orfilcLnist
se odda v Stranjah (p. Kamnik).
se odda v Stranjah (p. Kamnik).
Nastop službe o sv. Mihaelu. Ako zna prosilec primerno rokodelstvo, naj omeni. Postranski dohodek za poduk v zasilni šoli ob zimskem času.
Več pove Janez Molj, župnik.	359 3—3
išče službe. — Spričevala na razpolago.
366 6—1
Jarnej Arko
v Ljubljani, Ulice na Grad st. 4.
|v(HIKAGO!!
k najznamenitejši 2i
Kolumbovi svetovni razstavi
K*"r »V »V**« W»"» »'. »*►. .-"r	,V. r
......
... ....
priporoča vozne listke po najnižji ceni in najugodnejši kombinaciji, in sicer: iz Ljubljane do Chikage in nazaj I. in III. razred po gld. 245'—, I. in II. razred gld. 370"— in višej.
mejnarodna potovalna pisarna
Jos. Paulin v Ljubljani.
Prospekti vsakovrstnih kombinacij so na razpolaganje. Vožnja zagotovi naj se prej ko prej
367 1
Uršula Hočevar roj. Peveo javlja v lastnem in imenu otrok potrtega srca vsem sorodnikom prijateljem in znancem pretužno vest, da je njen iskreno ljubljeni mož, oziroma oče, stari oče, brat, svak in strijo, gospod
w>
liišni posestnik t Ljubljani,
po kratkej a mučnej bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, v 82. letu dobe svoje danes ob polu 8. uri zvečer zaspal mirno v Gospodu.
Truplo drazega umrlega bode dne 25. julija ob 5. uri popoldne v hiši na sv. Petra cesti, mitnica, hiš. št. 23, blagoslovljeno in na pokopališče sv. Krištofa v lastno rakev preneseno.
Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Predragi rajnik bodi priporočen v blag spomin.
V Ljubljani, dne 23. julija 1893.
A
Najcenejši, najelegantnejši in najtrajnejši
-izaik in tsr»
iton tlak
za cerkve, krstne kapele kapele, vestibule, koridore, stopnišča, kuhinje, kopalne sobe, verande itd. itd.
priporoča specijalna lirma
Rella Comp. n;i Dunaju,
katera sedaj tukaj in na Gorenjskem dela nekaj tacih de), katera se izvrše po najnižji ceni po gld. 2 50 do 3 50 kvadratni meter v najlepši napravi in z večletnim jamstvom. Od te rirme narejena dela vidijo se tukaj v kopališču v hotelu pri Slonu, Rudolfinumu in mnogih zasebnih hišah.
Naročila za tukaj in na deželi vsprejema	349 9—4
Ntsavl>en.o poAjetje
Viljem Treo
3Iarije Terezije cesta štev. 10 v Ljubljani.
O n 11 a j s k a borz
a.
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	143	gld.
1 Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	.
Salmove srečke, 40 gid........66	.
Windischgraezove srečke, 20 gld..........—	.
Ljubljanske srečke.........23	,
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	150	,
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2880	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	103	„
Papirnih rubeijev 100 ............130	,
Dni 23. julija.
Papirna renta 5%, 16* davka ....	97	gld.
Srebrna renta 5%, 16* davka ....	97	.
Zlata renta 4*, davka prosta.....118	„
4* avstrijska kronina renta, 200 kron . .	96	.
Akcije avstro-oger«ke Jaanke, 600 gld. . .	980	„
Kreditne akcije, 160 gld................333	„
London, 10 funtov stri........124	,
Napoleondor (20 fr.)................9	„
Cesarski cekini....................5	„
Nemških mark 100.........61	„
35 kr.
90 I 65 „
90 I 90 „ 90«/,. 88 „ 27'i.
Dne 22. julija.
Ogerska zlata renta 4*.......115 gld. 40 kr.
Ogerska kronina renta 4*, 200 kron . .	94
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	147
5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	164
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....193
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 *	98
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/i *	—
Kreditne srečke, 100 gld.......197
8t. Genois srečke. 40 gld.......67
65 50 25
80
25 50
- kr.
n
30 .
m
50 I
75 50
Sf Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitki. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„11 E R C U B"
Hlfollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
atdT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih jflnvnic. Ig