262
Naši dopisi.
v
Dobrova 9. avgusta. (Šolsko in drugo.) V tukajšnji šolski občini bilo je pretečenega šolskega leta 273 za vsakdanjo šolo zadosta starih otrok; od teh bilo je radi bolehavosti in nezadostnega telesno-duševnega razvoja 36 otrok obiskovanja šole za eno leto oproščenih. Domača šola štela je 231 vsakdanjih in 43 ponavljavnih učencev in učenk; 6 vsakdanjcev iz tukajšuje šolske občine hodilo je v šolo v drugih krajih.
Teoretično-praktičnega sadjarskega poduka vdele-ževalo se je redno 66 dečkov iz II. razreda in pouav-lja\nice, a samo praktičnega pa od časa do časa tudi še 26 odraščenih strank. Ta poduk obrodil je za prvi začetek tukaj prav povoljni sad.
Šolsko leto dokončali smo tukaj dne 28. p. m. kolikor možno slovesno in spodbudno s sv. mašo z blagoslovom, prvim sv. obhajilom za otroke, zahvalno pesmijo, javno preskušnjo in delitvijo daril odličnim otrokom v obeh razredih.
Tega dne zbralo se je zjutraj ob pol 6. uri iiad 200 učencev in učenk v šolskih sobah, od kodar so se par minut pred 6. uro za šolsko zastavo paroma podali v domačo farno cerkev, kjer so mali povabljenčki pri krstnem kamnu z vrlim gospodom katehetom našim, Jos. Laznikom, krstno obljubo na glas obnovili ter se potem s prižganimi svečami poaali na jim odločeni prostor pred velikim altarjem. Na to sledila je sv. maša z blagoslovom. Med sv. opravilom razlagal je blagi gospod katehet v jedrnatem ogovoru malim povabljenčkom kaj ginljivo zadnjo večerjo Izveličarjevo. Ves govor segal je ne le mladini, nego tudi odraščenim, ki so se svetega opravila mnogoštevilno vdeležili, globoko v srce; smelo trdim, da pri tem nijedno oko ginjenja suho ostalo ni. Po dokončanem govoru darovali so otroci sveče; po mašnikovem zavživanji bili so pa obhajani. Kot sklep cerkvenemu   opravilu  zapela  se je še zahvaljena pesem.
Obhajančkom preskrbeli so naš za šolo zelo vneti gospod župnik Jernej Babnik v farovžu primeren zaju-trek; a gospod katehet obdaroval jih je z knjižico „An-geljček" in s spominki na prvo sv. obhajilo.
Okolu pol 8. ure potem pričela se je (čitna pre-skušnja v I. razredu trajajoča dobro uro; šest odličnih otrok bilo je tu obdarovanih, devet pa pohvaljenih. Ko so se jim pisanke in šolska naznanila razdelila, šli so prec na svoj dom.
Od pol 9. ure naprej nadaljevala se je preskušnja v II. razredu trajajoča z vsem sKupaj cele tri ure. Vspeb bil je na vse strani povoljen in poslušalcem všeč. Tu bilo je 15 odličnih in 19 pohvaljenih otrok. Odlični otroci v obeh razredih dobili so krasno, a pohvaljenci v II. razredu pa navadno vezane knjižice: „Očenaš in deset božjih zapovedi", „Molitvenik", »Slovenski vrtnar"f ^Izidor pobožni krnet", »Nedolžuost preganjana in pove-ličana" in „Genovefa" za darila.
Darila preskrbeli so sledeči dobrotniki in ljubitelji šolske mladine: Polnosiovljeni gosp. dr. Josip Poklukar dal je 5 gold., v. č. gosp. župnik Jeriej Babnik in gospodje: Josip Zore. Anton Rotar iu Ivan Glavič, posestniki, dali so vsak po 3 gld.; g. Alojzij Adamič, trgovecf in Mežuarjeva mati darovala sta vsak po 1 gold. Vsi skupaj zložili so toraj celih 19 gold. a. v. Vrli knjigovez gosp. Ivan Bonač navrgel bil je štiri krasno vezane „Molitvenikekt brezplačno. Še enega dobrotnika in posebnega prijatelja tukajšnje šole mi je omeniti in ta je naš blagi g. katehet Josip Laznik, ki je tudi letos za celo leto šoli kot inventar naročil „Vrteca" iz lastnega žepa.
Vsem tem vrlim in blagomilim dobrotnikom tukaj v svojem iu obdarovancev imenu izrekam gorečo, presrčno in iskreno zahvalo ter jim kličem iz dna srca: Bog plačaj in povrni tisočkrat! Ob enem prosim pa tudi prav uljudno, da i v prihodnje svojo naklonjenost šoli ohranite in s svojimi blagimi dejanji napredek šole pospeševati izvolite. Bodite prepričani, da, kar za prospeh šole storite, ni zavrženo, nego obrodilo bode obilo koristnega sadu mladini v korist, vam samim pa v ponos, v čast in slavo.
Vsa darila stala so z vsem skupaj 15 gold. 35 kr., toraj ostane še 3 gold. 65 kr., kateri znesek porabil bode se v prihodnjem šolskem letu za uakup šolskega blaga revnejšim učencem.
Ob enem mi je sveta dolžnost, se vrlemu knjigovezu g. Ivanu Bonaču, kateri nam je 42 knjižic za premije po nezaslišano nizki ceni kaj krasno povezal, javno zahvalili. Kdor hoče glede vezanja knjig natančne, izvrstne iu pa tudi najceneje postrežbe, naj se le kar do gosp. Bonača obrne, in žal mu ne oode.
Še posebno } a priporočam gosp. Bonača vsem kraj-nim šolskim svetom in šolskim voditeljstvom ter okrajnim učiteljskim knjižnicam za vezanje bukvarničnih knjig ter vezauje knjižic za premije ob koncu šolskega leta. Kar bi se pri marsikomu drugemu moralo za drage denarje dolgo časa pričakovati, preskrbi g. Bonač točno in brzo ter lično iu tudi najceneje.
Letina se je do sedaj tukaj prav dobro obnašala; seno in ozima žita opravilo se je ob najlepšem vremenu pod streho. Mlatva ozimine gre h koncu; žito dobro plenja. Suša začela je uže precej zelo pritiskati (so-sebno po brežinah). Turšica, proso, fižol in drugi pridelki kaj lepo kažejo in obetajo obilnega pridelka, ako Bog kake posebne nesreče ne pošlje čez-nje.
Zdravje je, hvala Bogu, prav povoljno. Bog daj, da nam nebo skoraj zemljo z dobrodejnim dežjem napoji!
M. Rant.
263
Iz Ljubljane. — Naredba naučnega ministra,
po kateri se ima razun Kranjske gimnazije razpustiti še 12 druzih takih zavodov, nahaja, kolikor bolj se osvetijo nasledice njene, toliko več nasprotstva. Med tem poročali so časniki izjavo ministra Gautsch-a nasproti deputaciji gornje-avstrijskega mesta Steier, katero je zadela enaka osoda. Minister je neki rekel, da pred odloži svoj ministerski posel, kakor bi pa preklical ono naredbo. — Tudi se je culo, da se je podal na cesarjev dvor v Išel; — pa vse to nikakor ni spremenilo prepričanja prizadetih. — Češki klub storil je uže svoje sklepe, o korakih, ki bi bilo storiti nasproti odredbi ministrovi, češki listi pa dan za dnevom jasneje dokazujejo, kako pristranska in njim sovražna je ona odredba. — Glasilo štajerskih nemških konservativcev „Gratzer Volksblatt" pisal je začetkom omahljivo, ne prav vedoč kam. Kolikor bolj pa se o stvari sami podučava, toliko nepovoljnejša je sodba njegova o odredbi ministrovi.
Kakor se nam poroča, storjeni so koraki za rešitev kranjske gimnazije deloma že, deloma store se še v teku tega tedna. — Kadar pride pravi čas poročamo bolj na drobno o važni tej zadevi.
— Volilni shod, katerega je sklical drž. poslanec dr. P oklu kar velikega Šmarna dan popoludne v Idriji, bil je zelo obilno obiskan. Predsednikom izbran je bil župan gosp. Lap a j ne. Pred poročanjem o svojem delovanji izrekel je poslanec dr. Poklukar čestitanje in pohvalo zarad sijajnosti in velikega vspeha, ki ga je imela svečanost Wolfova prejšnji dan, potem poročal je o delovanji delegacij, državnega zbora, posebej o delovanji slovenskih poslancev in nekoliko o lastnem delovanji. V blizo 5/4 ure trajajočem govoru razložil je bolj obširno razmere in delovanje v delegaciji, delovanje kvotne deputacije, zadeve obrtnega poduka in pa sedaj vsled vedenja naučnega ministra Gautsch-a nastali položaj. — Govornik ni obžaloval postopanja naučnega ministra, ker se v tem jasneje razodeva nasprotstvo nje* govo zoper državno-zborsko večino in program vlade Taaffejeve. Kriza, ki nastaja, je potrebna; da pa bode izid njen nam povoljen, treba, da so volilci in poslanci v ožji dotiki in v soglasji, in pa, da složno in trdno stoji vsa državnozborska večina. — Glasna pohvala poslušalcev sledila je govoru ter se še posebej izrazila v dveh predlogih, stavljenih po gosp. mestnemu županu Lapajnu in po gospodu dekanu Kogeju, ki sta bila oba soglasno sprejeta ter sta izraževala poslancu popolno zaupanje. — Potem sledile so še tri napit-nice in to gospodu rudniškemu nadsvetovalcu Novaku, gospodu dekanu Kogeju, poslanec dr. Poklukar pa je za slovo še napil meščanom idrijskim v roke gospoaa župana Lapajneta.
— Potovanje čeških bratov. Kakor je bil sijajen sprejem čeških gostov po vsi slovenski zemlji in kakor so se smeli in so se slavili povsod tudi javno v prvi vrsti v Ljubljani, dalje v Bledu in Postojni, tako pokazale so se takoj zapreke, ko so Čehi  stopili na tr-
žaška tla. — Tam tudi v čitalničnih prostorih godba ni smela svirati narodnih pesmi; več kot trem skupaj policija ni pustila hoditi po ulicah, zastave ki so bile razobešene pri St. Ivanu njim na čast morale so se odpraviti, tako, da se je Cehom pokazala popolna slika zaprek in nasprotja, s katerimi se majo vedno boriti primorski Slovenci- — Kedaj bo tam bolje!
— Wolfova slavnost. Minulo nedeljo slavilo je meščanstvo idrijsko povodom razkritja spominske plošče zelo sijajno in veličastno slavnega svojega rojaka kne-zoškofa Anton Alojzija Wolfa. Že v soboto bilo je mesto bogato okinčano z zastavami in slavoloki. Malo pred 7. uro zvečer sprejel je mestni župan gospod Štefan Lapajne iz Ljubljane došle slavnostne goste v imenu slavnostnega odbora pa jih je pozdravil gospod Fr. Kos, praznično oblečene gospodičine pripele pa so gostom na prsi šopke. Odzdravila sta v imenu došlih gostov gg. dr. Vošnjak in dr. Poklukar, potem pa se je pcmikal med sviranjem godbe in pokom možnarjev sprevod skoz ljudstva polne ulice proti cesarski pivarni. Ob 8. uri zvečer igrala se je v cesarskem gledališči z živahno pohvalo znana opereta „Čevljar baron." Gospodje in gospice igralke — zgolj diletanti — rešili pa so svoje naloge v resnici pravilno in lepo, kakor zelo izurjeni igralci.
Slovesnost razkritja spominske plošče, ki je vzidana v severno steno mestne cerkve sv. Barbare vršilo se je v nedeljo jutro od 8. do 10. ure. Pričelo se je s sv. mašo, katero je v tej cerkvi bral prečastiti gospod kanonik Anton Ur bas med petjem Slavčevega pevskega zbora. — Unajno slavnost pričel je pozdrav, katerega je govorila gospodičina M. Serjun-ovaz tik cerkve postavljenega odra sledeče:
,.Velečastita gospoda! Premili Slovenci!
Jutri slavimo praznik, katerega sinemo prištevati najlepšim dnem narodnega našega gibanja in delovanja.
Dve desetletji je že minulo, odkar je naše očete prešinil ogenj domoljubja, da so začeli hrepeneti po tem, kar je v blagor očetnjavi!
To domoljubje je rastlo, razvijalo bujno cvetje ter rodilo obilo sadu, s katerim si hrani naš narod svoje duševne sile in ki nas oživlja z ljubeznijo do mile domovine ter nje vrednih zaslužnih sinov.
In plamen ljubezni je vžgal tudi naše žensko srce pridobljivo za vse lepo in sveto; zato nam duša vzki-peva od radosti, ker nam je prilika dana, uveriti Vas, velecenjena gospoda, da smo tudi me Slovenke svojim voditeljem hvaležne in srčno vdane ter da njih vzglede ponosno posnemamo.
Ta prisrčna zagotovila Vam v imenu Idrijskih Slovenk prinašam nasproti. Sprejmite je kot iskren pozdrav ljubeznjivo in bratsko! Skromno je sicer, a hranimo je kot dragi biser domovini na slavo — in narodu na korist!
Vsa čast in hvala Vam, predragi gostje!"
Živahni živio-klici iz srede zbranega občinstva, katerega je bilo polno na vsem trgu in bližnih pro-
264
štorih odmevali so po končanem govoru. Ko je potem prenehala godba, govoril je slavnostni govor deželni poslanec idrijski, gosp. F. Stegnar, kije v obširnem, zanimivem govoru opisoval življenje in dejanje slav-ljenca. — Pazljivo poslušalo je občinstvo nad uro trajajoč jako razumljivo govorjen govor, med katerim se je razkrila spominska plošča, na kateri je brati sledeči napis:
V Idriji je bil rojen 14. rožnika
1782 Anton Alojzij Wolf.
knezoškof ljubljanski.
Bil je preblag mecen kranjske dežele, ustanovitelj Aloj-zijevišča,   svojemu narodu podaril je  sveto  pismo  in slovar in Idriji bil je največji dobrotnik. Umrl v Ljubljani 7. svečana 1859. leta. V hvaležen spomin postavili sorojaki 1887. Potem,  ko je godba zopet doigrala svoj odločen komad, nastopi gospica M. Lapajnova,  nežnomlada hči mestnega župana,  se v lepem govoru zahvali izrekoma pevskemu zboru „Slavčevemu" ter izroči in pripne krasne trakove  k zastavi  njegovi  v imenu  gospa in gospic idrijskih.
Po dokončani slavnosti ogledali so si unanji gostje zanimivosti Idrijskega mesta izrekoma rudnik in tovarna za pridobivanje živega srebra in za izdelovanje cinobra. Ob 1. uri popoludne bil je v cesarski pivarni poleg glavne cerkve skupni obed, pri katerem so se vrstile mnoge napitnice, prva cesarju, dalje: knezo-škofu in njegovemu namestniku kanoniku Urbas-u, navzočim trem deželnim poslancem, c. kr. okrajnemu glavarju Brus-u, višjemu c. kr. rudniškemu svetniku J. Novaku, meščanstvu idrijskemu itd. — Proti 5. uri popoludne začelo je dežvati, vendar pa je bila tudi ljudska veselica na večer v gostilni Didak-ovi jako vesela in živahna.
Gostje so polni hvale o gostoljubnosti in ljubeznivosti, kakor tudi o narodni zavednosti Idrijčanov.
—  Umrla je gospa Ivana Pleiweis-ova rojena Ko-pecky, udova pokojnega trgovca Conrada Pleiweis-a, tašča trgovinske zbornice predsednika Josip Kušar-ja, profesorja Vodušek-a, trgovca Saj o vi ca v Kranji in pa dr. zd. Zupane-a. Pokojna dosegla je še le svoje 63. leto.
—  O Einspieler-jevi slavnosti, ki bode prihodnjo nedeljo v Svečah se nam piše, da naj se društva in osebe, ki se želevdeležiti slavnosti, kar pred oglase pri g. župniku Jan. Wieser-ju v Celovcu. Treba je preskrbeti deloma voz, deloma gostilničarjem v Svečah hrane, da se ne pripravi premalo pa tu ne preobilno v škodo podjetnikov.
—  Vreme. Pri nas dežvalo je izdatno minulo sredo in pa nedeljo. Polje je dobro namočeno in ajda z repo in otav© vred si opomagujejo. Minulo sredo je žalibog tudi med dežvanjem treščilo v Bezlajevo hišo v Gornji Šiški, ki je pogorela.
— »Davorin Trstenjak, slovenski pisatelj, spisal Andrej Fekonija, založil Anton Trstenjak v Ljubljani/' je naslov ravnokar izšli, 32 strani obsegajoči brošuri, ki opisuje delovanje slavnega našega pisatelja in se dobiva pri gosp. založniku po 30 kr. Z veseljem pozdravljamo in gorko priporočamo to knjižico.