Leto LXVL, št. I34                                 L)nbl]ana, sreda 14. Jtinfla 1933                                      ccna Din 1.-

Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemši nedelje to praznik©. — Inserati do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek pesebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO tN tJPRAVNlSTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. ft
Telefon St, 3122, 8123, 3124, 3125 to 31»
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta,
telefon St. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon Št. 65,
podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190 — JESENTCE, Ob kolodvoru 101.
Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351.
Bratom Bolgarom iegamo v roko
S svojo znano slovansko gostoljubnostjo je bela Ljubljana danes po đolgih letih zopet pozdravila v svoji sredi bolgarske brate in
obnovila stare vezi ljubezni in vzajemnosti
LfubUana, 14. junija. j 2e zadnjič. ko smo pisali o-b spreje-mu predsedmika »Oblika« prof. Branka Popo-vića o težavah pri prvi jugoslo-venski ume tmast i razstavi v Beogradu, •smo se spominjali tuđi najognjevitejše-ga govornika za združenje Jugoslove-nov, Branka Popovića, ki je ob drugi ju gasiovenski umetnostni razstavi v Sofiji 1. 1906. užigal umetnike iz Srbije in Bolgarije ter iz Hrvatske in Slovenije za. zedinjenje vseh Jugosloveno-v. Lepi čaši so bili tedaj in bogati najlep-šfti upov, a vso obetaiočo našo srečo je presekalo orožje tujih spletk. Dolga leta so bila srca vklenjena v ledu srda in sovraStva. Sele pa sve tovni vojni je pa tuđi v Bo'lgariii spet posiialo solnce ljubezni in prav danes se spominjanio ■mučeniške smrti velikega borca za jugo slovensko zedinjenje Aleksandra Stambolijskega. Pred svojo smrtjo je ta veliki mož videl tuđi naše kraje in se navžrl topot našega Bleda ter z vro-čo IHibe-arifijo do Slovencev položil svoje srce na žrtvenik domogne za ljube-•zen vseh Jugoslovenov.
In kakor bi nam Starmbolijski ob 10-•letnici svoje smrti poši-ljal iz večnosti ■žarke svoje ve-dno plamteče knibezni, tako je po dolgotrajnem sJabem vremenu davi posijaflo solmce nad Ljubljana •ko smo spn-eieanal'i po dol/gih, dolgih. težkih tetfti goste rz Bolgarije.
Ne bomo opiso-vall naših Justc-v, ki se   irMar nišo izipremenila.   "Radostni
sme'h'Uaioči se obrazi gostov in njMi tžareče oči, ko so izstopaii iz vagona ibrzovlaka, so jasno pričale, da tuđi v •njih še vedno gori najioplejša liubezen do nas, njih bratov na skraj-nem zapa-■dfu slovanskega sveta. Od tam ste prišli, bratije, kjer vam pogledi plavajo na pohimesece Carigrada, od tam. kjer na-šo jugoslovensiko zemljo božajo valovi Crnega morja. Od Crnega morja do sinjega Jadrana naj danes trepetajo duše, ko pod Triglavom stopate na naj-zapadnejšo mejo naše jugoslo-venske oblasti in moči. In kakor vam s hrepe-neniem plavajo oči proti Carigradu, tako se od nas oz-rite Še dalje proti zapadu in severu k onim. ki čakajo v sužen jstvu tud i vaše pomoći. Starodavno bo'lgarso carsko Trnovo pošilja pozdrave vojvodskl'Gospe sveti in blagi materi na Sveti gori. Rvlo in Trnovo pri vas. patrijarhijski Bečani. sončna Fruška gora s svojimi svetci, Sv. Vla-ho ob Jadranu v vedno ponosnem svo-bodnem Dubrovniku in vsi starodavni oznanjevalci naše večne posesti ob Jadranu prosijo danes z rnaterami na Pri-morskem in na Koroškem. da bi bili naši obrazi vedno tako solnoni, kakor so danes, ko si po tolikih letih spet odkri-tosrcno stiskamo masko roko. Z ni'i>mi pa prosi ves naš mgoslovenski narod od Crnega morja. Soluna do Triglava im Gospe svete ter do Tilimenta, da bi ostalo tako na veke
Prisrčen sprejem gostov na kolodvoru
Današnji poset  ob obletnici smrti velikega Jugoslovena Stambulijske-ga naj obnovi stare veri med Slovenci in Bolgari v bratsketn objemu
s Srbi in Hrvati
Z jugoslovens&ami trobojkami na prsili so smehljajoči se izstopili iz brzovlaJca ČJani Udruženja bolgarskth inženjerjev, ki so obenem člani Federacije slovanskin inženjerjev. Pod predsedstvom tnž. Geneva s tajnikom inž. Stojlovom so se pripeljali inž. Dončov, direktor državnih železnic v pokoju, inž. Ivanov, direktor gradbe vodovoda, inž. Kavčev, inž. Organdjijev, inž. Salabašev, inž. Sarafov. inž. Kazjakov, direktor tramvaja, inž. Kafedžiski, inž. Cankov, inž. Zografov, inž. Berov, direktor vodovoda in inž. Korburov, vsi iz Sofije in drugih bolgarskih mest, silno nas je pa razveselilo, ko smo videli njih sprem-stvo, namreč zastopnike beograjskega ln-ženjerskega udruženja, bivšega rektorja inž. MitroviĆa, tnž. Veličkovića. inž. Aran-djelovića, ini. Maslaca, inž. Petrovića s soprogo, Inž. Loncarevića s soprogo, inž. Miloševića 8 soprogo. inž. Janijuševića in tiskovnega atašeja pri bolgarskem posla-nižtvu v Beogradu Točeva. V Zagrebu se je tej, vso našo javnost osrečujoči bratski družbi, pridružU tuđi zastopnik zagreb-škega udruženja inž. Klinska s soprogo, a na kolodvoru je izletnike sprejelo naše Udruženje arhitektov in inženjerjev s predsednikom inž. Mačkovskom z vsem odborom in večino članov, predsednik Inženjerske komore inž. šuklje in vsi profe-sorji tehniške fakultete s svojimi slušatelji. Borzo dela je zastopal šef VonČina. za občino sta pa predrage goste prišla pozdravit načelnik gradbenega odseka ob-činskega sveta inž. Bevc in dr. Brilej, pri-sotni so bili pa seveda tuđi odborniki Jadran ?kp  Straže.
[ Predsednik inž. Mačkovšefc Je goste x>o-zdravU predvsem kot 61ane Federacije slo-vanskih inženjerjev in kot svoje bolgarske kolege, pri tem je pa poudarjal. da jih s se bolj radostnim srcem pozdravlja kot najmilejše zastopnike bratskega bolgar-skega naroda na skrajni meji države.
Častitljivi sivi predsednik bolgarskih inženjerjev inž. Genev je izrazil svojo srečo, da končno stopajo v LJubljano, ta najbolj
j od njih domovine in najbolj proti zapadu pomaknjeni center slovanske kulture. Od davna že Bolgarija spoštuje to belo Ljub-Ijano in vedno je bila Ljubljana Bolgarom tuđi primer, ki je vreden, da ga posnema-jo tuđi pri vsem svojem sedanjem delo-vanju. Ljubljančani so znani tuđi v Bolgari j i kot najodličnejši in najiskrenejši borci za združitev vseh Jugoslovenov in že pred 50 leti je z njim i bodril jugosloven-sko vzajemnost v Sofiji na zgodovinski ^Besedic Zahej, ki njegovo delo ni bilo nikdar pozabljeno. Sprejmite naše spošto-vanje, veliko naše priznanje in veliko na-šo ljubezen, ki jo vam prinašamo iz daljne svoje   domovine!   živeli   bratje!
Z zadovoljstvom je na ta zgodovinski prizor pobratimstva med najvzhodnejšimi in najzahodnejšimi brati zri mmunski zu-nanji minister Titulescu. ki se je pripeljal z istim vlakom, v naglic! na kolodvoru zajtrkoval in se odpeljal dalje na znamenito londonsko konferenco. v spremstvu Ljubljančanov so se gostje deloma odpe-ljali, deloma pa odšli peS v hotel »Union«, kjer stanujejo. Ko so jih ljudje apoznali, so jih povsod pK>zđravljali z največjimi simpatijami ter kazali svoje veselje, da Ljubljana  končno  sprejema  tuđi  Bolgare.
Poklonifev pred Presernovim spomenikom
S pomernbnitni besedatni o jugoslovenskem   zedinjenju   so   bolgarski ffostle Doložill nređ spomenik krasen venec
Ob 11. so se gostje sestali z zastopoiki 1 ljubljanskih inženjerjev in arhitektov, na-to f»o pa odšli pred spomenik Prešerna, kjer so se mu poklonili in položili venec. Začuđena množica mimoidoč*h <*e je takoj zibralđ okroe: spomenika ter se % \ gosti vTed apožtljivo ođlcrila. ko je spre-govoril bolgarski pred-sednik inž. Genev. V roki mu je trepetal zelen ovorjov venec, z njega so pa v vetrcu vibra'i *i^go-aloremska trobojfca in belo-zeleno-rdeča bolparska tro*bo|ka, združeni v frđno P^nT.jo
SV\'Očamo je govornik i-zpragovocil: >Borcu za zedinjenje slovanskih naro-dov, budltelju Slovencev k združftvf z vsem Jugo8lovenl, glasniku srečnejŠe bo-do6no*ti Jugoslovenov _ ta venec v imenu   bolgarskega   naroda!<
Ko je gov*orniik položi]  venec  na ple iestal, se je <*brn*l proti občinstvu, rekoč: ^Na^od!   TI  pa,  da se spominjai  ir   po-->>. : .š  njegovo proročanstvo In  da se  rav-
naš po nauklh svojega giganta, bodi budi-telj k zedinjenju! Narod, k! ne časti prednikov.   nima   bodočnosti!<
Poset pri banu
Po tem  v  srce sesrajočem  prizora  se ;e vsa akiupina  napotila po Wo!fovi ulfci p^ed univerzo,   nato   pa   v   ba-Tiovmsko     >a]a6o, kjer so se poklonili  banu  dra>v«ke  banovina 2.. dr. Dragu MaruŠiSu.
Ban dr. Drago Marušič je sprejel deputacijo, ki so bili v njej predsednik bolgarskega udruženja inž. Genev s tajnikom i-n*. Stojlovom ter še dvema gospodoma, zastopniki glavnega odbora Udruženja ju-goslovenskih inženjerjev in arhitektov predsednik prof. inž. Mitrović in predsednik beograjske komore inženjerjev inž. Smiljanić ter predsednik našega udruženja inž. Mačkovšek. nad vse ljubeznivo ter izrekeJ dobrodošlico kot bratom, ki so so-rodni po krvi in jeziku. Obenem je pa ban israzil  svoje  preverjenje, da se  bodo  po-
| čutili pri nas. kakor doma med brati. Predsednik bolgarskih inženjerjev inž. Genev se je zahvalil za sprejem ter izjavil, da se počutiio kakor med svojimi ter da so nadvse srećni in zadovoljni zaradi pri-srčneg-a sprejema. Ban se je s posamezni-mi člani deputacije prijazno razgovarjal še nad ćetrt ure, nato se je pa deputacija poslovila in se pridružila ostali skupini ter ođšla v palačo ZTOI. kjer jih je sprejel predsednik ZTOI Ivan J e 1 a č i n s prisrč-nim govorom. Predvsem je poudarjal gospodarski pomen obiska Bolgarov v Ljubljani, zlasti je pa podčrtal tuđi važnost njih poseta za vso nacionalno bodočnost jugoslovenskega naroda, v enakem smislu je govoril tuđi predsednik bolgarskega udruženja inž. Genev, nato so si pa z naj-vecjim občudovanjem ogledali vsa dela mojstra plečnika. ki slovi tuđi v Bolgariji, nato so pa občudovali obnovljeno krasoto mestnega magistrata.
Ogled velesejma
Ob 12.30 je skupen ohed v Slami^evi r-s-stavraciji. za tem «n* bolsar^ki jrost|e ogle-dajo vele?ejem. od koder ob 16.15 izpr?d slavnetja velespjmskeca vhoda odideio pes skozi tivolskf drevor?d na neboti^nik, nato si r& ^e 7. avtomobili ocrledaio Liubljano. Od 20. bo prijateljska več^rja v ro>taviM(*iji >Zv» 2da«
Izlet na Bled
Jutri se odpeliejo ^oetje z avtobusi sko-zi Kran.t, Tržič in Besunjs v Zirovnioc, k>r b<> zaiutrek v Osvaldovi restavT ariji. Po zajtrku sp pjljejo »kozi I^esce na Bldd in v Bohinj. k}3r srredo tndi k slapu Samica. 0b 12. bodo gofttip ž^ spet na Ble-dj pri obedj v hotelu sJ^klerc, po ob?du FJe pa t>e!}eio z f«\tomobi!i ocrledat ^l^ktrarno v Za«ipu. od  ko^p-r ee vrn^jo  na  Blerl  in  ima-
io po ogledu bleiskib lopot ob 16.30 w etanek   v   Farkhot^lu.   Ob   17.30   zapuste   z
avtcDiobill Bled te^ ?e pri^^lj ■■io naravnost na cla^Tii kolodvor v Ljnbljam. od kod?r se ob 20.03 7. brzovlakom  odpplj^io    proti
Bp-^trradu   v   iomoviTio.
Uparao in žalimo, da bi sp bol^arski g[cetje v naših Icrajib počutili prav Inko sr^Čne. kakor &i ^oču^imo mi ab njih ob-iekii. Prev3r]eni pa amo. da bomo te ini z Bolcari obnovili ;n spet niv-^ali tak^- ^tike i*d  veri,   k:   nas  povedo   k   'dm^sti.
Razprava o agrarni reformi 7 poslanskem klubu
Beograd, 14. juni ja. p. Današnja dopol-danska seja Naredne skupščine se je zelo zavlekla, ker se jo pred sejo skupščine vršila seja poslanskega kluba JRKD, na ka-teri so razpravljali o agrarnih zakonih, ki pridejo danes na dnevni red Narodne skupščine. Predsednik odbora za proučitev  ten zakonov g. dr. Slavko šečerov je podal ob-širno poročilo ter naglasil, da zakon o likvidaciji agrarne reforme v severnih pokraji-nah  države  ne  bo obremenil  niti  za  eno | paro, pač pa bo prinesel veiiks koristi, ker bo naposled pripomogel revnim Ijudein  do  ' lastne zemlje. Govorilo je nato še več po-  1 slancev, nakar je povzel besedo kmetijski | minister g. dr. Tomašić, ki je v obširnem  j ekspozeju    obrazložil    celokupni    problem  j agrarne reforme in podčrtal nujno potrebo,  j da   se   to   vprašanje   definitivno  likvidira. Ob uri, ko to poročamo, seja kluba še traja.
Seja senata
Beograd, 14. jun i ja. p. Danes doT>oWne je ime I sejo kilub senatorjev, nakar se }e ofo pol 12. vršila kratka seia senata, na kateri je bi! določen dn-evni rod prfliodnje sele. Senat bo med drugim razpravljal na pritaođn': seji tuđi 0 zakonu o gasflcih.
Zasedanje tarifnega odbora
Beograd, 14. jundia p. Tarifni odbor, ki ie nedavno zas eda 1 v Liatbliani m s\Toja ro-svetovania rrekinil, bo nadalieval razpravo 0 definitivni stilizaciji tanine reforme p>rt-hodtfiji pone-deljek 19. t m, v Beogradu pod predsedstvo-m bubljanskega železniškega dire-ktorja  fn-ž. Zugmusa.
Pravilnik* o lekarnah
Beograd, 14. juni ja. AA. Na podlagi zakona o lekarnah in nadzorstvu nad zdra-vili je minister za socialno politiko in narodno zdravje predpisal izpopolnilo k iz-premembam in dopolnitvam pravilnika o zdravilih in zdravilnih specijalitetah z dne 13. oktobra 1932. Po tem izpopolnilu bo vsakdo, kdor ne bi v roku 3 mesecev po-slal stalnemu strokovnemu svetu za pro-učevanje zdra\il seznama novih cen s podrobno navedbo cene za vsako ingredienco posebej za vse prijavljene, odobrene odnosno registrovane aparate, kaznovan z globo 1500 Din odnosno z zaporom 30 dnl, če globe ne bi mogel plaćati.     *
Hitlerjeve „injekcije"
Avstriji
Terorističko   akcijo   narodnih   socialistov   v   Avstriji
vodi še£ Hitlerjevih napadalnih ođdelkov Rohm —' Nov
konflikt zaradi aretaclje dr. Habichta
Dunaj, 14. junija. r. Notran|©f>o!itični položaj v Avstriji se je v zadnjih 24 urah tako poostriL da je v Avstriji zavladalo pravo obsedno stanje. Glavno besedo ima policija, ki ie s sklepi vče-rajšnje seje vlade dobila izredna po-oblastila. Teroristična akcija narodnih socialistov je izzvala oštre in energične ukrepo vlade. V svrho zašćite jav-nega reda in miru ie vlada imenovala za vse dežele posebne varnostne ravnatelje, ki imaio pravico poslužiti se v slučaju potrebe celokupne avstri.lsfke oborožene sile, to je policije, orožni-štva in vojaštva, za katere ie odnejeno nekako mobilizaciisko stanje. V teku včerajšnjesa dne so bili aretirani v'Si funkcionarji in voditelji narodno socia-lističnega pokreta, hitlerjeva stranka v Avstriji pa proglašena za protidržavno. V avstrijskih vladnih krogih zatrjujejo. da je vsa ta teroristična akcija z rano-žečimi se bombnimi atentati inscenirana iz Berlina. Akcijo vodi kapetan Rdhm, šef napadalnih ođdelkov Hitler-jeve stranke v Nemcifi. Po informaci-iah teh krogov je kapetan Rohm orga-niziral vso akcijo brez vednosti vodstva avstrijske narodno socialne stranke, a po zatrdilih }z Berlina tuđi brez ved-no^t? merodainih berlinskih krogov.
Avstrijski tiskovni
ataše v Berlinu
aretiran
Berlin, 14. jun I ja. NemŠka vlada !e •zaradi vcerajšnje aretacue h'+lerjevega 1X)vei jenika v Avstriji, tiskovnoga atašeja nemškega poslaništva na Dunajii in drž«iv.iozborskega poslanca dr. Ha-'blchta sezli, po nenavadniji renresali-iah. DjvI ob 4. so agenti tame politične
■polic'je po nalogu pmskei;a mlntstr-skega predsednika Goringa obkolili vl-\o avstritskega tiskovnega atašeja v Berlinu sroh \Vaseierbecka ter mu na-■povedali aretacijo. Grof VVasserbeck je protestira! in takoj tetefonično kHcal avstrijs4\esa kancelarja v L<mdon« ter evstrijsko vlado na Dunahi in hi obve-•stil o tej nameri. Bilo mu }e «qx>početio, naj se uda samo sili. Ko je ta odgovor •sporočil komisarju tajne policije, so po-'liciiski organi s silo vdrli v njegovo vilo, viomili vrata v njegovo spalnfoo ter ga uklenjenega odveđli v zapor.
Ogorčenje na Dunaju
Dunaj. 14. milija. Vest o nasilni are-taciji avstrijskega tiskovnega atašeja v Berlinu grofa \\asserbecka Je tzzvala y tukatšnlih vtadnih krogih sifeio ogorčenje. Takoj po povratku zveznega i kancelarja dr. Dollhissa, ki se bo danes I na poziv vlade z letalom vrnil iz I^oii-donaT se bo ses/tala vlada k izredn^ seji, da raz pravi ja o tem dogodku m na-daljnih korak ih. V vladnih krogth ra»-■mišliak) o tem, da bi zaradi kršenja mednarodnega prava zahtevaH rnter-venejik) Društva narodov. V pravnih krogiii pa to odsvetujoio, ker ie avstrij-ska vlada sama prva kršila eksrterhorl-ialna prava nemškega dskovnega atašeja dr. Habichta, čeprav Ima v rokah dokaze, da je dr. Habicht kršrl to ok*-'terrtoritalnost ter se vmešaval v av-•stHiske  notrante  zadeve.
Ostavka solnograskega deželnega  glavarja
Solnograd,     14.   j unija.      Solnograški    de-želni glavar  dr.   Rchrl je poda! ostavko,  ki
jo je utemeljit s tem. da je vlada z imenovanjem takozvanih varnostnih direktorjev delansko   ukinila  deželno  autonomijo.
Vopi đolgovi ogrožajo londonsko konSerence
Američani groze, da bodo zapustili konferenco, Ce se bo razpravljalc o vojnih dolgovih
London, 14. junija. V ospredju zanimanja vseh krogov svetovne gospodarske kon-ference je trenutno vprašanje vojnih dol-gov, kojih prihodnji obrok zapade jutri 15. t. m. v plačilo. Ysa prizadevanja za dose-go sporazuma v svrho revizije in enotne ureditve vojnih dolgov so ostala brezuspeš-na. ker ameriški merodajni krooi. zlasti pa senat odločno odklanjajo vsako revizijo in zahtevajo brezpogojno plačilo zapadlega obroka. Evropske države trenutno ne mo-rejo plaćati, vrhu tega pa čakajo vse na ^zid londonske konference. Včeraj in danes so se vršili med NVashin^tonom in ev-ropskimi prestolnicami v tem pogledu živahni razgovori. Kakor se doznava, je An-glija ponudila samo delno plačilo zapadletja obroka, Francija odklanja sploh vsako plačilo pred končno ureditvijo tega vprašanja. ostale evropske države pa ćakajo na to, kaj   bosta   storili   Anglija  in  Francija.
Pariz, 14. junija. AA. Glede na prista-nek USA, da se obrok, ki zapade 15. iu-nija. plača simbolično, to ie samo delno, piše »Matin«, da gre tu samo za osebni pri-stanek predsednika Roosevelta. ki se mu pa kaj lahko utegne pripetiti, da ga bo ameriški  kongres desauviral.  Na  to  je v osta-
lem pripravljen tuđi Macdonald, toda zanj in za Anglijo je vkljub temu vprn>anje plačila obroka 15 junijti definitivno rešeno. Velika Britanija bo do tega dne plačala 2 milijona funtov in niti enega pennvja več — ameriška \Tlada nai pa gleda, kako se bo  resila  iz zagate.
Daladier je v Londonu dal novinarjom snoči izjavo, v kateri naglaža, da ostane Francija pri svojem sklepu od 15. decembre lanskega leta in ne plača nobene akontacije.
Pariz, 14. junija. AA. Iz Washingtona poročajo, da je včeraj zahteval senator Lewis na seji senata, da ameriški delegati na svetovni gospodarski konferenci brez odloga zapuste London, ker so na konferenci začeli razpravljati o vprašanju vojnih dolgov. Lewis je naglasil, da bi morali aroe-riski delegati, ki so iz gole kurtoazije morali prisostvovati debati o vojnih dolgovih. enostavno zapustiti konferenco, kakor so to storili v podobnih razmerah na prejfinjih konferencah italijanski in nemški delegati. Bolje je, je končal Lewis, da naši delegati zapuste London, kakor pa da bi padli v past, ki jim jo v Londonu pripravljajo.
Sestanek Dalaclier-Mussolini -Hitler
Parte, 14. junija. AA. Havas poroča: »Journal« pravi, da je bll eden izmed na]-važnejših včerajšnjih do^odkov v Londonu sestanek pre<isednika franeoske vlade Da-ladierja z italijanskim delegratom Suvi-chem. Razpravljala sta o francosko-itali-janskih nesporazumljenjih in o načinu, kako bi se dala na pođlagi pakta štirlh spraviti 3 sveta. »Echo de Pariš« poroča, đa Je pričakovati v kratkem »estanka med Dala-dierjem In Mu^olinijem. nato pa med I>a-ladlerjem in Hitlerjem. Oba sestanka naj bi se vršila še pred ratifikacijo pakta.
Iz državne službe
Beograd, 14. jun i i a. p. Za šeia sanitetno teJinlške-ga odde-'ka Higijenskega zavoda \ Ljubljani 'e bil imenovan dosedandi priiStav inž. Stojan Guz&Jj.
Zvoćni kino IDEAL
TOM KEEN v senzacijonalni pu-stolovgčini
ZAPAD KRVAV?
Borbe   kovbojev   na   življenje   in
smrt
Ob 4^ 7. In 9. uri zve6er
PRE^^FJRA!                     NOVO
Sorzna porodila.
INOZEMSKE  BORZE
CuHh: Pariz 20.3&25, London 17JM, Nevi York 427.—, Bruselj 72.35, Milan 26.95, Madrid 44.3260, Amsterdam 207.75, Berlin 121.75, Dunaj 57.76, Sofija 15.41, Var-Sava 58.05, Bukare&t^ 3.08,
^^* *     1            _____________________                             >PLOVEN8KI   NAROD<, «n« 1*. Jimrja 1H55                                                                                    <ffv   p4
Ureditev prometa
v Ljubljani
Naredba upravnika policije v Ljubljani o prometnih
oreoovedili in omeiitvah
Ljubljana,  14.   Juni ja. Na području uprave policije v Ljubljani ▼eljajo do nadaljnjega naslednje prometne prepovedi,  omejitr©  in  ureditve:
§1.
1.  Promet \ Tivolskem parka.
V Tivolskem parku je dovoljena vožnja z vsemi vozili in v vseh smereh ter ob vsa-kem času po cesti od Celovške ceste mimo velesejma in mimo brezovega gozdička do tivolskega gradu in hotela Tivoli; dalje mimo ribnika čez železniški prelaz v Nun-sko ulico. Poleg tega je dovoljena kot vozna cesta pot od velesejma proti brezove-mu gozdičku, ki se pri mostičku odcepi proti Koslerjevemu zidu in vodi ob njem do hotela Bellevue in po cesti mimo hotela Bellevue proti stari cerkvi v Siški. Po ostalih cestah in potih v okolišu Tivolskega parka je vozni promet prepovedan.
Tivolski park je ozemlje, ki ga omeju-jejo: Cesta na Rožnik od železniškega pre-laza do mestne meje, mestna meja proti severu do Vodnikove in Celovške ceste, po tej do železnice in železniška proga do Ceste na Rožnik.
2.  Promet na ljubljanski grad.
Za vsa vozila je dovoljena vožnja na Grad in doli samo po vozni poti na Grad od Karlovškega mostu, pri čemer vozila ne smejo prekoračiti brzine 6 km na uro. Pre-povedana je po tej cesti vožnja za preiz-kušanje motornih in drugih vozil. Ulica na grad od cerkve Sv. Florjana je za motorna vozila prepovedana, za vozila z živalsko vprego pa dovoljena le za neobhodno potrebne vožnje za hiše in druga zemljišča ob tej cesti.
3. Za vozni promet prepovedane ulice.
Vozni promet je prepovedan po nasled-njih cestah in ulicah ražen za potrebe sta-novalcev ob njih:
Židovska ulica, Nunska ulica od Gra-dišča do Bleiweisove ceste, Ribja ulica. Ključavničarska ulica. Krojaška ulica. Vodna steza, Puharjeva ulica od Gledališke ulice do TvrSeve ceste, dokler ne bo pre-urejena. Vošnjakova ulica od Bleiweisove ceste do Gosposvetske, Za čreslom. Strojarska steza in Barvarska steza od Poljan-ske ceste do Kapiteljske ulice, Medarska ulica in Dvorni nasip od Frančiškanskega mosta do Dvornega trga.
4. V  eni smeri  dovoljena  vožnja.
Samo v eni smeri je dovoljena vožnja v Frančiškanski ulici, in sicer samo v smeri od Tvrševe ceste proti Miklošičevi cesti ter po Gallusovem nabrežju, to pa samo v smeri od St. Jakobskega mosta do mosta Pod Trančo.
5. Časovna omejitev prometa.
Na   Pogačarjevem  in  Vodnikovom   trgu
(sadni   in   zelenjadni  trg),   po  Dolničarjevi
ulici.   Semeniški   ulici  in  po Nabrežju  20.
septembra   je   prepovedan   vozni   promet
med 7.  in  11. uro.
6. Tromostje (FranČiškanski  most).
Srednji most je namenjen samo vozne-mu prometu, stratiska mostova pa za pe-Sce.
7. V Selenburgovi ulici.
je prepovedan promet s tovomimi vozili vsake vrste. Tzvzeta so tovorna vozila za lokalne potrebe v tej ulicu
Prepovedano je tuđi postajanje vozil, ražen kolikor je potrebno za vstopanje in tzstopanje. Pešcem je prepovedano ovirati promet s postajanjem po hodnikih. To ve-Ija posebno za kriziSče pred poslopjem glavne pošte.
8. Parkiranje avtomobilov.
Parkiranje avtomobilov je dovoljeno v nasledniih ulicah:
RazŠirjeni del Frančiškanske ulice (za hotel »Union«):
Gledališka ulica ob hi§ah med Knaflje-vo ulico in Aleksandrovo cesto (za operno gledališče);
Erjavčeva cesta ob hišah nasproti dram-skemu  gledališču  za to gledališče:
Masarvkova cesta pred glavnim kolodvorom na zapadni strani vzhodnega otoka:
Beethovnova ulica med Knafljevo ulico in 'Aleksandrovo cesto v smeri proti Aleksandrovi cesti:
Cisaletnva ulica ob justicrii palači;
Tabor ob Sokolskem domu;
Simon Gregorčičeva ulica za bansko palačo:
St. Jakobski trg ob cerkvi nasproti pošt-ne   direkcije;
Mestni trg za Robbovim vodniakom;
Krekov   trg   ob  Fabianovi   gosrilnl:
Ruska ulica:
Pred dolenjskim kolodvorom In gorenj-skim kolodvorom:
Kongresni trg nasproti restavraciji Zve-zda:
Kongresni trg nasproti univerzi ob vremenski hišici:
Lipičeva ulica za bolnico in
Lipov  drevored  ob velesejmu. 9. Avtobusnl promet in stojišča.
Kot postajališča za avtobuse so dovoljene naslednje ulice in trgt:
Tavčarjeva ulica, Gledališka ulica od Puharjeve ulice do Gosposvetske ceste. Krekov trg. Kongresni trg nasproti resta-vraciji Zvezda, Borštnikov trg. Dolenjska cesta pred gostilno Cešnovar.
Dovoz na stojišče v Tavčarjevi ulici se vrsi iz smeri Ježiće po TvrSevi cesti. Trdi-novi ulici in Cigaletovi ulici, odvoz po Tav-čarievi ulici in Tvrševi cesti.
Dovoz na stojišče v Gledališki ulici se vrši iz smeri 5t. Vida po Celovski cesti, Blehveisovi cesti in Puharjevi ulici, odvoz po Gledališki ulici in Gosposvetski cesti.
Dovoz na stojišče na Krekovem trgu se vrši iz smeri Dolenjske ceste in Stepsnje vaši po Streliški ulici, iz smeri Sv. Križa in Sv. Jakoba po Komenskega ulici, Resljevi cesti in Kopitarjevi ulici. Odvoz se vrši po istih ulicah.
Avtobusom, ki obratujejo na progah med Ljubljano in zunanjimi kraji, je dovoljena vožnja samo do oblastveno ugotovlienih postajališč. Prepovedana jim je pa vsaka vožnja po notranjosti mesta tzvzemši za nujna popravila, nabavo goriva in izredne primere, za katere bo uprava policije dajala posebna dovoljenja.
10. Stojisča za izvoSčke (evtoiTVOŠčke in flakarje).
Kot postajališča za izvoščke (avtoizvo-§£ke in fiakarje) so dovoljene naslednje ceste in trgi:
Aleksandrova cesta, zapadno od vhoda v kino »Ideal«, Miklošičeva cesta nasproti hotelu »Union«, Mestni trg pred prodajal-no mestne elektrarne, Masarykova cesta na otoku med Kolodvorsko ulico in Mikloši-čevo cesto, Zalaska cesta. pred bolnico, vzhodno od vhoda.
11. Kolesarjenje in vožnja z ročnimi voziČki.
Kolesarjenje   in   vožnja   z ročnimi  voziČki po hodnikih in  pešpotih  sta  na  vsem področju uprave policije prepovedana. 12. Gonja živine.
Gonja živine v gručah je dovoljena v smeri proti klavnici in sejmišču samo po naslednjih ulicah:
a)  iz smeri Tvrševe ceste: Pokopališka    cesta,    Vilharjeva    cesta,
Smartinska cesta, Jegličeva cesta. Lipičeva ulica. Vrazov trg, Sv. Petra most, Ambro-žev   trg,  Poljanska   cesta:
b)  iz smeri Celovške ceste: Alešovčeva  cesta.  Černetova  ulica. Jan-
ševa ulica. PodmilšČakova ulica, Koharid-ska ulica, Smoletova ulica, Pleteršnikova ulica, Livarska ulica. Pokopališka ulica in dalje kakor pod a):
c)  iz smeri Tržaške ceste: Langusova   ulica.      Verstovškova   ulica,
Groharjeva cesta, Dobrilova ulica. Trnov-ski most, Cerkvena ulica. Trnovski pristan, Pruiski most, Prule, Gruberjevo nabrežie. Za gradom. Domobranska cesta, Poljanska cesta:
Č) iz smeri Dolenjske ceste: Karlovški most. Za gradom. Domobranska cesta. Poljanska cesta:
d)  iz smeri 5tepanje vaši: Poljanski most, Pn! ian^ka cesta;
e) iz smeri Most:
Zaloška  cesta.    Vodmatski  most,     Ob Ljubljanici.   Poročntkova  cesta.    Poljanska cesta: f) !z smeri Smartinske in Savske ceste:
Smartinska cesta, Jegličeva cesta in dalje kakor pod a):
g) iz smeri glavnega kolodvora: Masarvkova   cesta,   Jegličeva   cesta   in dalie lcakor pod a).
13. Tranzitni promet in tranzitni težki nromet
Za  tranzitni promet Tobče,  in posebno 1 I   za težki tranzitni promet naj se uporablja-jo naslednje komunikacije: Krofaift Unija:
Bleiwei*ora cestt—Rim»ka cesta—del E-monske ceste—Cojzova ce«ta—Sentjakobski most—Trubarjeva ulica—Sv. Jakoba trg— del Rožne ulice—del Florjanske ulice—Karlo vška cesta—Za gradom—Domobranska cesta—del Poljanske ceste—Ambrožev trg —Sentpeterski most—del Fugnerjeve ulice— del Sv. Petra ceste—Jegličeva cesta—Masa-rykova cesta
Radialne linije zunaj krožne linije:
a) Celovška cesta, b) del Tvrševe ceste z odcepi. Vodovodna, Linhartova in Vilharjeva cesta, c) Smartinska cesta, č) Zaloška cesta, d) del Poljanske ceste, most čez Grubarjev prekop in del Hradeckega ceste ▼ pravcu proti HruSici, e) Dolenjska cesta, f) Ižanska cesta, g) Opekarska cesta— Krakovski pristan—most Čez Gradaščico— Krakovski nasip, h) Cesta v Mestni log— Karunova ulica—Trnovski most—del Emon-ske ceste in kot odcer> Cesta na T.oko. i) Tržaška cesta, i) del Erjavčeve ceste—Cesta v Rožno dolino in kot odcep Cesta na Rožnik.
Komunikacije znotraf krožne linije: a) Gosposvetska cesta, b> del Tvrševe ceste—Tavčarjeva ulica in Dalmatinova ulica—Komenskega ulica—del Vidovdanske ceste—Tabor—Vrhovčeva ulica, č) Metel-kova ulica, č) Pražakova ulica—Stomškova ulica—Tabor—del FfiCnerjeve ulice- (med Taborom in Sv. Petra cesto), d) Vezova ulica. Kongresni trg—Wolfova ulica—Marijin trg—del Miklošičeve ceste (do Trga Kralja Petra) ter kot odcep del Sv. Petra ceste (do Resljeve ceste), e) Reslieva cesta —Zmaiski most—Kopitarjeva ulica—Stre-liška  ulica  in Poljanska cesta.
§2-
Kolikor kazniva dejanja ali opustitve iz te naredbe ne spadajo pod strožje odredbe kazenskega zakonika ali ministrske uredbe o zaščiti javnih čest in varnosti prometa na njih, se kaznuiejo po čl. 69. zakona o notranji upravi z denarno kazniio od 10 do 500 Din, ob neplačiln denarne kazni v od-rejenem roku  pa  z zaporom  1  do  10 dni.
Kršitev predpisov § 1.. točka 13.. je kazniva. če je zagrešena kljub izrečni prepo-vedi ali zapovedi uprave policije ali njenih organov.
!?3.
Naredba dobi obvezno moč 30. dan po objavi v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine«.
Ljubljana, dne 31. maja 1933.
Kerševan s. rM upravnik policije.
Usnjarska in tekstilna industrija
na velesejmu
Naffinejše usnje ševro in lak izdelujemo že doma — TtkB v tekstilni
stro^d napredujemo
Ljubljana, 14- junij a-
Ta važna panoga našega gospodarstva je bila doslej zastopana na vseh velesejraskih prireditvah. Letos razstavljajo usnjarsici industrijci v paviljonu G, v katerem so razstavljeni v šestih kojah izdelki usnjar-skih tovara, v sedmi koji pa čevljarske po-trebščine Seunigove tovarne »Sela«, Tacea-&t Vid, ki je edina tovarna v državi, ki iz-deluje poleg čevljarskih leseniV in železnih cvekov, okovic in zakovic tuđi vložke za čevlje iz slame, kopoka, plutovine, platna it&
Usnjarstvo, ki je na5a močna domaća industrija, bi moralo biti na gospodarsko tako pomembni prireditvi kakrsna je vele-sejem, bogatejše zastopano. To velja posebno za močne, stare tovarne, ki uživajo ugled tuđi v inozemstvu. Saj je ta industrija pri nas tako razvita, da bi bila !ahko zastopana v posebnem lastnem paviljonu, tako pa so nekatere velike tvrdke stišajene v nekaj metrih razstavnega prostora, ki ne reprezentira niti velikosti obrata niti kapacitete.
Med najstarejširu tcvarnami je Vošnjakova iz Soštanja, ki je bila ustanovljena že leta 178S., ki razstavlja vse vr; t_ indu3trij-skega usnja. Tovarna Potočnik iz Slovenj-gradca razstavlja predvsem ti \iano vinj-sko usnje, po katerem je veliko povpraSe-vanje. Nekaki izložbi svojih izdelkov sta v dveh manjših oddelkih opremili veliki xo-varni Freund iz Maribora in Vrer~ •■• iz Marenberga, katere specialitete so notranj-ke. V velikem oddelku razstavlja Mokrcmo-ška tovarna usnja, ki je bila ustanovi]eia že leta 1828. Dokaz, da je usnjarstvo v naših krajih, posebno na Dolenjskem eno naj-starejših obrti. Tovarno v Mokronogu, ki je bila v početku le mala strojama, xi so jo po požaru Mokronoga znatno povećali, so leta 1930 pregradili, povečali in opremili z najmodernejšimi stroji, s katerimi izde-lujej ^ vse vrste podplatnega in deloma zgornjega mazanega usnja. Tovarna slovi po svojih izdelkih podplatnega usnja, od tega posebno poznano usnje za čevljarsko industrijo. Specialni izdelek tovarne je Goodhear croupon, podplatno usnje za industrijsko izdelavo. Podjetje je tuđi opremljeno za izdelavo svinjskega usnja za galanterijske svrhe, ki ga razstavlja v vseh barvah in tiskih. Za svoje prvovrstne \z-delke je bilo odlikovano na letošnji po-mladni obrtni in industrijski razstavi v Londonu z Grand Prix in veliko zlato ko laj no. TvTdka Lavrič iz Ljubljane razstavlja v velikem oddelku izdelke iz tovam v Konjicah in St. Vidu pri Stični. Tuđi ta tovarna je stara nad 80 let in se je razvila iz majhne obrti v StiĆni. Razstavlja *-azno-vrstno blago: boks usnje, kromovo juhtino za sportne čevlje, posebno za smuške in za stremena, krom podplate, kipsi in pitlingc za delovne čevlje, prav tako podplate za jamske in naj fin ej se čevlje.
Naša usnjareka industrija je tako napredovala, da že doma izdeluje tuđi najfi-nejše usnje ševro in lak, ki smo ga doslej izključno lc uvažali. Tuđi kromovo usnje, za katerega je velika poraba za sportne čevlje, se sedaj vse izdeluje v domaćih to-varnah.
Usnjarska trgovina je odvisna od trgovine surovin, v kateri pa vlada trenutna hausse. Ceprav je za izdelke mnogo reflek-
tantov, je zaradi desorientacije in nejasne situacije manj zakljuckov. Zaradi Čvrste tendence cen navzgor pa so kupci neodloč-ni in caka većina ustalitve.
Naša usnjarska industrija uživa v državi najboljši sloves, kar dokazuje veliko zanimanje zanjo. Razstavo so obiskati trgovci in interesenti za usnjarsko branžo iz vse države.
Gotovo je pri nas najobčutnejša vrzel v industriji pomanjkanje domačih tekstilnih tovarn, ki bi zalagale naš trg s solidnim! izdelki po zmernih cenah. Vse drugo bi še šio, le obleka je večinoma še ve&o tako draga, da mora človek vse leto štediti in si odtrgovati od ust, če se hoče pošteno oblačiti. Razveseljiv je pa pojav, đa smo se za-čeli osamosvajati tuđi na polju tekstilne industrije, kjer smo dobili sele v novejšem času znano solidno domače tekstilno podjetje, Teokarovičevo tovarno v ParaČinu. Tovarna je sicer že stara, pa je bila pred vojno v Leskovcu še skromna in se je raz-mahnila sele po vojni, ko sta jo podjetna in širokopotezna lastnika gg. Slavko in Laza Teokarovič premestila v ^aračin, južno od Beograda. Podjetje je zdaj moderno, za-posluje mnogo delavcev in uslužbencev, v socialnem in gospodarskem pogledu je na višku in vedno bolj pridobiva na ugledu. Na našem velesejmu razstavlja svoje prvo-vrstne izdelke v paviljonu M, kjer je v obratu tuđi manjši stroj, ki nazorno kaže, kako se izdeluje blago. Mnogo je to podjetje izvažalo in še izvaža tuđi v inozemstvo.
Resnica o itialinovcu
Ljubljana, 14.  junija.
Te dni smo čitali več člankov o kako-vosti malinovca, ki so ga oblasti zaplenile nekaterim proizvajalcem, ker je bil slab in ni odgovarial higijenskim predpisom. Ker so bili očitki glede malinovca pavšalni in hote ali nehote škodujejo ugledu vseh pro-ducentov. je potrebno, da javnosti pojasnimo, kaj je kaj ni škodljivo v malinovcu.
Nekatere tvrdke res izdelujejo umeten malinovec brez malin, namestu njih pa doda jo malinovcu tako zvani ekstrakt. V ta-kem primeru naj oblasti malinovec preišče-io in producenta tuđi občutno kaznujejo. Med producenti so pa tuđi tvrdke, ki vsa-ko leto pokupijo po ćele vagone malin. Naj samo menimo, da ie neka ugledna ljubljanska tovarna za izdelovanje mal«novca lani samo v škofjeloškem okraju nakupila za 100.000 Din malin. Ti proizvajalci imajo na zalogi malinov suceus in zato je logično, da izdelujejo pristen malinovec, ne pa umet-nega.
Glede barvanja malinovca je pa treba omeniti, da ga bar\ra većina izdetovalcev, in sicer le na zahtevo in pritisk odjemal-cev. Naravni malinovec ima medio rdečo barvo, zato ga je treba barvati. Barva ie pa popolnoma neškodljiva. Na 100 kg malinovca se doda poldrugi dkg barve. Če računamo, da se iz te množine napravi naj-manj 3000 porcij malinovca. priđe na porcijo jedva 5 tisočink gram barvila. To je tako neznatna količina, da zdravju absolut-no ne škoduje. Če oblasti malinovec pre-iskujejo zaradi barvanja, je pač potrebno, da prepovedo tuđi barvanje drugih živil. Saj barvajo producenti tuđi razne vrste peciva, skoraj vse liker je, nekatere mesne izdelke. ćelo maslo, konzervirane paradiž-nike. zlasti pa kandite. Gotov je. da je v kanditih mnogo več barvila kot v malinovcu. Nemski ceniki priporočajo okrog 100 vrst barv za kandite, likerje. sadne so-ke, surovo maslo itcL s pripombo. da so užitne in dovoljene po nemškem zakonu o živilih.
Ne zagovarjamc barvanja malinovca, zahtevamo pa, da merodajne oblasti strogo kaznujejo vsakega, ki izdeluje in prodaja umeten malinovec.
Produkcija gojencev zagrebške GA
Ljubljana,   14.   junija. V   ponedeljek     popoldne  smo   slišali  v Filharmoniji devet gojencev zagrebške  državne glasbene akademije iz klavirskih niž-jih in srednjih razredov prof. g. Srećka Ku-marja. Nastopili so: Babič Bogdan (n. r. I.), Babič   Dušan   (s.   r.   I.),   Kumar  Vukosava (s. r. rV.),  Očko Dragica (1- r. II.). Prager Greta  (s.  r.  V.),  Hintermajer Nada  (s.  r. rVV),   Matkovič   Lucija   (s.   r.   III.),   Reier Truda (s. r. VI.) in absolvent srednje sole Marčelja  Dušan.   Z   zadoščenjem  pozdravljamo   glasbeno-kulturno   izmenjavo   nara-ščaja   med   Zagrebom   in   Ljubljano   in   se nadejamo,   da   gojenci   naše   glasbene   sole čimprej vrnejo prijateljski obisk. Po našem časopisju smo prav površno poučeni o clas-benih   dogodkih   onkraj  Sotle  in  še  dalje, še manj  pa vedo o naših tam.  O lepi turneji n. pr. Trboveljskesa slavčka ni bilo v zagrebških ali srbskih Hstih menda niti čr-ke.   Z   medsebojnimi   obiski   gojencev  glas-benih   šol   in   javnimi   produkcijami   bi   se naši   glasbeni   stiki  poglobili   in publika   bi bila  o našem in  glasbenem delu  naših bratov točno informirana. Kot drugo zanimivo in zelo razveseljivo dejstvo je program, s katerim so včeraj nastopili Zagrebčani. Se-stavljen je bil izključno iz domačih del. Zasluga za to gre prof. g. Srećku Kumarju. ki je, kakor vedno za svoje vokalne koncerte, tuđi sedaj za svoje klavirske gojence z vse hvale  vrednim trudom    in    veliko skrbjo zbral,   izprosil,   pa   morda   tuđi   iz   lastneqa žepa   honoriral   točko  za   točko   programa. Na njegovo pobudo je bila ustvarjena mar-sikatera kompozicija, ki bi je sicer nikoli ne bilo.   Smernica  za  sestavo  programa njegovih   klavirskih   učencev  je bila  in  je  torej v glavnem propagiranje domače tozadevne literature   in   njeno  čim  pospešnejšo    rast. Na programu    so    bili    Slovenci:    Slavko Osterc,  Danilo  švara,  Fran  Sturm,     Emil Adamič, Ivan Grbec, Janko Ravnik, Mino-vil Logar in  Matija Bravničar ter Hrvatje: Dugan   Franjo,   oče   in  sin,   Ivan   Matetlč, Boris Papandopulo.  Božidar  Kune  ter Josip   Slavenski.  Izvajana   dela   so  pokazala, da se ne merijo lahko samo z marsikateri-mi   deli   tuje   klavirske   literature,   ki   jih slišimo  sempatam    na  naših   produkcijah, ampak da jih po svoji vsebini, instruktiv-nosti in umetniški kvaliteti dostikrat moč-no nadkriljujejo. Žal, so ta dela po veliki večini rokopisna in ne vsakemu učitelju do-stopna. Skrbeti bo treba kmalu za njihovo izdajo, nakar jih borno gotovo mesto tujih del slišali tuđi doma.
Vsi učenci g. Kumarja svojemu razredu in svoji stopnji razvoja primerno obvladajo tako tehnično kakor interpretacijsko svoje naloge. Vsi so močno nadarjeni, prav posebno pozornost pa zasluži io n. pr. Kumar Vukosava, Prager Greta, Matkovič Lucija. Očko Dragica in Marčelja Dušan. To lepo stopnjo umetniškega razvoja pa bomo dosegli tuđi s časom in pridnostjo vsi ostali.
Produkcija je bila slabo obiskana. Kriva je bila temu preskromna reklama. Pri nas je treba za vsako reč udariti na največji boben. To si je treba za prihodnjič zapom-niti!                                                     —-Č.
Nsipođiio eteđališče
DRA3IA
Začetek ob 20.
Sre<laf 14. junija: Okence. Red Sreda.
Cetrtek, 15. Junija: Zaprto.
Petek, 16. junija: Ob pol 21. uri koncert pevskegra zbora  Krakovo-Trnovo.
Sobota, 17. junija: Ob 14. uri Srce igračk, mladinska predstava. Globoko znižane cene od 15 Din navzdol. — Ob 20. uri Tartuffe. Red C.
Nedelja, 18. junija: Okence. Izven. Globoko znažane cene od 20 Din -narađol.
Dve mladlnskl predstavi v soboto dne 17. t. m. Vse vodnfke sokolske dece In naraščajo opozairoaino, da sta v soboto <3ve mladinski predstavi po sloboiko znižanih cemah. Točno ob 14. uri se uprizori v tfra-mi Golle'va milaKTinska igra Srce Igračk. Veijajo ceme od 15 Din navsdol. Zveče-r ob pol 20. uri pa se po je opera Gorem j-ski slavček tuidl po globoko znižanih cenah od 20 Din navzdol. Dramsika predstava tra>a dve uri ter kon-ča točno ob 16. uri, operna pa konca db pol 22. uri zvečer. Vstopnloe so že v predprođaji pri dnevni "blagainl v otperi.
OPERA Začetek ob 20.
Sreda, 14. junija: Jim In J1U. Red B. Cetrtek,  15.  junija:   Manon.   Globoko  znl-
žane cene od 30 Din navzdol. Izven. Petek, 16. junija: Jim in Jill. Red A. Sobota, 17. junija: Ob pol 20. uri Gorenj-arki alavčok.  Mla-^lnska predstava.  Globoko znižane cene od 20 Din navzdol.
Poalednja predstava opere  Manon v
letoSnjl sezoni bo na pra2aiik v četrrejc Za to predstavo veljajo globoko znižn>ae cejne od 30 Din navzdol. Ker je to ^na nvažih najboljših ipredstav, Še pra.v posebno opozarjamo posetnlke veleseđma na ta Operni  večer.
Zahteve naših gostilničarjev
Ljubljana. 14.   juntja.
•Iz resohKfije, ki eo jo sprejeli vjemj gostilal^arji Iz dravske banovine na svo-jeim aborovanju, navajamo še ostale za-hiteve   in   želje:
Gostilni6arti prosio pristojne oblasti, naj "upoštevajo njihov akrajno neu-goden položaj tn jim ne ob»davčijo že ltak r>'dle-ga dohotfka po đosedanjih kljačih. Bansko upravo p<rosijo, naj prilagodi svoj odlok glede pobiranja občin&ke trošarine od vina in žganja od privatnikov, ki si nabavka* jo vino in žganje nepoor»'iro pri prođu-centih. odlofcu ftnančnega miaiJtra. po ka-tereni mora vsakdo plaćati občinsko tn-5 žarimo, še vedmo se izdajalo gostilniške 'koncesije, čeprav nišo potrebe, ^ aa mne-nje strokovnih organizacij ^n obitnaitia za. stopstev se oblaatva često sploh ne otzi-rajo. Preveč se upoštevajo žal osebne intervencije. Gostilničarji odilo6ao proteatl-rajo, da se izdaja vedno več 1o-A>ue*ij za ^paro^ajo klobas po ulicah in po hišah m •aic&r ćelo taikim Ijudem, ki že iavrSuj^io eno obrt.
Uipravme oftxLfiAti najstrožje i«rajajo t>redpise o policijskih imh po gostilnUkii) obiitih 'n aalagajo aa.uvn^st. d*-ak \i;č:*e ^Cfeni. Po privatnih b *ah pa prtrijdio l^ud'^ \ecelice in zabrave ob godbl ;n plo-^s-u ne grlede na policijsko uro. G<wti:ničar-'ji prosijo bansko upravo, da 'ikcem- 7 tem ^>O(gllodu v«e potrebno Se pred glavno tuj-•sko sezono. V svojih zahtevah gostilničarji 'ioftlej žal še nišo našli nob^aega rHfcump-Vanja. Ofcžirno re-solucljo 2ak.:ju&uiejo z TDesećan.i:
>Zajpo8tavljeni, gospaiar»lo unlčeni, precirani, ponižani Ln uial eni slovtseno i3a4oveJujfctii-» v imenu na§:h stp.n«»v;skih ■zdiniženj in v imenu vueh po3ameznih Čla-*a<yv. da borno v botioče §:i z naSlmi glaeo-VI <t\ v po£:le<tu vsesr-i j«.vne!?.\ delovanja ^e za ODimi narodnimi v »Hto'.ji, ki ho£ejo *P'kazati razamevanje, voljo :n 'judi dej.v ^iji za rešitev našega (vb-ta .2, stvlaji:ega fcfcvrdržnega   Ln   goa.vodarak^   uni^ujoče^a
KOLEDAK
IXuies: Sreda, 14. junija, katoličani: Bazilij, Zlatana, pravoslavni 1. junija.
Jutri: Cetrtek, 15. junija, katoličani: Sv. R. T., Vidoslav,  pravosla\*nl 2. Junija.
DANAŠNJE PRIREDITVE Mino Matica.: Pardon  gospodična. Kino Ideal; Zapad krvavi. Kino šiška: >Atlantik< ob 18^0 ili 20.30. Match LJubljan.  ftaho\-ski klub   ; JNAD »Jadran«  ob  20. v kavarni  >Evropa<r.
PRIREDITVE NA PRAZNIK
Kino Matica: Pardon, gospodična. Kino Ideal: Zapad krvavi. Kino šiška: >Atlantic« ob 17.19 in 21. SK Grafika: VSK Triglav,    prijateljska tekma o-b 17. na igrl^u Ilirije.
DEŽURNE LEKARNE
Etanes: Ramor, Miklošičeva cesta 20; Tmkoc2y. Mestni trg 4.
Na praznik: Bohinec, Rimska oesta 24; dr. Kmet, Tvrševa cesta 41; Leustek, Re»-ljeva cesta 1.
(fstfBGil sita
in rešeta
Tako je in tako ostane: Mi radi in Ini le preveč Medimo, ker moramo, drugi pa nočejo, ker jim ni treba. Potlej pa ni bud~ Žetskega ravnotežja v Hednji in vse skupaj grc rakovo pot. Lepo in lahko je dajati drugim dobre nasvete, če se ti ni treba tame mu ravnati po njih. Če pregleda visoka revizijska komisija poslovanje te ali one ustanove in spozna, da v poročilu prav ra prav ne bo kaj povedati, ker je vse v redu, in če si pomaga taka komisija iz zadrvge s tem, da priporoča dotični ustanovi, naj bolj Štedi, bi človek prlčakoval, da bo komisija sama dala dober zgled. Pa bi *c zmotil. Taista komisija, obstoječa iz 3 čla-nov in tajnika, predloži v isti tapi ustanovi račun, ki znala cellh 70.000 dinarčkov. če bi vsaj pomislila, kakšne utegnejo biti po-tledlce takega računa. Morda bi si bila pre-mislila in bi bila v znamenju Stedenja malo popustila.
Kdo nam pa jamči, da ne bodo začeii uh a jat i med revtzorje po vrsti vsi naii ve-letrgovci in veleindustrijdt da o profesor-jih od gimnazijskih do vseučililkih niti ne govorimo. Ćasi so težki, a Uveti moramo vsi. Nekaj takih komisij bi nam pa r«s lahko privolčili, da bi bili preskrbljeni čez zimo.
Iz Celja
—c V Mestn«m gledališČu bodo uprlso-rili Člani Dramatskega društva v Celju na Telovo ob 16. Bikhnerjevo bajko v štirih slikah »Pastirček Peter in kralj Briljantin« v režiji ge. A. Sadarjeve. Igra bo nudila mnogo zabave mladini pa tuđi  odraslim.
—c Mestno načelstvo v Celja razglaia, da izvršujejo oficirji in kontraktualni usluž-benci — topografi in triangulatorji vojaške-ga geografskega instituta v Beogradu od meseca maja triangulacijska in topografska dela na terenu v dravski banovini. Mestno načelstvo opozarja prebivalstvo, da 90 to dela splošno kulturnega značaja, in ga poziva, da ne ovira omenjemih oficirjev in drugih uslužbencev pri izvrševanju njihove naloge, temvec" jim v primeru potrebe po svojih močeh pomaka (n. pr. pri postavljanju piramid, prenašanju materijala in instrumentov, najemanju tovornih konj^ in voz, najemanju stanovanj za ofidrje uslužbence in vojake). V primeru nesporazuma naj se prebivalstvo obrača na šefa odsekov in sekcij. Prebivalstvo naj ne kvari in poŠkoduje stavljenih piramid in signalov, ker bodo krivci za te poškodbe odgovorni po čl. 72. zakona o katastru in državnih posestvih.
—c Evidenčne tablice za vozila. Lastni-ki biciklov in fijakarskih voz v celjskem srezu, ki so prijavili svoja vozila in oddali prometne knjižice pri sreskem nafelstvu v Celju, naj dvignejo evidenčne tablice čim prej v pristojnem občinskem uradu.
—c Falska elektrarna sporoča, da bo v nedeljo, 18. t. m. od 7. do 14. zaradi popra vil ukinila dobavo toka za mesto Celie in okolico.
—c Umrli so v celjski bolnici: v ponedeljek, 12. t m. 7°letni ohčinski reve* Blaž Pezdevšek iz Sopot pri Podčetrtku in 24-letna Kočnrjeva hčerka Alojzija HainSko-va, v torek, 13. t. m. pa 781etni hlapec An-drej Zoonc iz Trbovelj. 721etna dntnarica Marija NTend!ova «? Kalobja in 591etna dni-narica Antonija Ožkova  iz Laškegn
—c Za prvenstveno nogometno tekmo med prvakom celjskega okroJja SK Celjem in SK Atletiko, ki se bo pričela na Telovo ob 17. na Glaziji, vlada v Celju in okolici zelo živahno zanimanje. Sklenjenih je že mnogo stav na zmacovalca. Več izgledov na zmago ima vsekakor SK Celje, ki je v zadnjem času v zelo dobri formi Tekmo bo sod'l g. Nemec iz Maribora. Ob 15.30 se bo pričela na Glaziji predtekma med rezervama SK Olimpa in SK Jugoslavije.
—c Dve poroki. V žnpni cerlevi v Celju so se poročili tovarni5ki delavec Karol IpŠek iz Celja in kuharica Marna Matja-ževa z Ostrožnega ter posestnikov tin Franc Grosek 3 Ponikve s poseetnlkovo hčerko Matildo Mačkovo s PoniWc.
Stev  134                                                                                   »SLOVENSKI NAROD*, dne 14. junija 1333                                                                                       Sr«©''!
Veliko rudarsko zborovanje
Kako pomagati bratovskim skladnicam, ki so prttle v
zelo težak položaj
lrbovljc, 13. junija.
Vceraj ob 16. uri se je vršilo v tukajš-njem Delavskem domu zborovanje rudar-iev, ki ga je sklicala II. skupina rudarske zadruge. Zborovanje je vodil pokrajinski načelnik II. skupine g. Pliberšek, ki je po kratkih uvodnih besedah podal besedo podpredsedniku glavne bratovske skladnice g. Soberju iz Zagorja. V svojih izčrpnih iz-vajanjih je govornik navzočim obrazložil finančni položaj bratovskih skladnic, kate-rih obstanek je zaradi težke krize moćno ogrožen. V dobi ugodne gospodarske ku-njunkture, ko so rudniki polno obratovali, je bilo pri bratovski skladnici včlanjenih 16.000 rudarjev in plavžarjev, danes pa je to število skrčeno na okroglo 10.200 članov. To skrčenje pomeni ogromen izpad pri-spevkov na eni, na drugi strani pa velik porast pokojnin zaradi vpokojevanja de-lavstva. Tako se je lani skrčilo število članov za 1300. od katerih. je bilo okrog 360 vpokojenih. Ta izpad obojestranskih pri-spevkov in številnih vpokojitev povzroća silno oslabitev pokojninske blagajne. Lan-ske vpokojitve pa bodo nedvomno vpliva-le sele na letošnjo bilanco, ki bo očividno se žalostnejša. nego je bila lanska, ker so prišle lanske vpokojitve sele ob koncu leta.
Iz računskega zaključka, ki je bil predložen sobotni skupščini Glavne bratovske skladnice, je razvidno, da je imela bolni-ska blagajna bratovske skladnice v lanskem letu 2 milijona dohodkov in 2.7 milijona Din izdatkov, nezgodna blagajna skladnice je imela 2.2 milijona Din dohodkov in 3.1 milijona Din izdatkov, dočim je imela po-kojninska blagajna skladnice 12.2 milijona Din dohodkov in 13 milijonov Din izdatkov. Priman jkljaji pa se večinoma krijejo z obrestmi in drugimi dohodki. Ker se število članstva pri bratovski skladnici še ved-no krči, na drugi strani se pa tuđi dotok novih vpokojencev ne ustali, je pričako-vati v letošnjem poslovnem letu še večjega primanjkljaja, dasiravno so sedaj prispev-ki zvišani d-o najvišje z zakonom dopustne meje. Akora\-no so številke, ki priknzujejo primanjkljaj, za rudarsko delavstvo malo razveseljive, mora rudarsko delavstvo imeti vendarle pred očmi veliko socijalno misijo, ki jo izpolnjuje bratovska skladnica med rudarskim in plavžarskim delavstvom dravske banovine, kajti če bi lani to delavstvo ne prejelo nad 1S milijonov Din socijalnih dajatev, bi bila beda in pomanjkanje med delavstvom še strašnejša. Zato je naša dolJnost, da to največjo delavsko socijalno ustanovo ohranimo in čuvamo, da ne bo koristila samo nam, temveč tuđi na-š\m potomcem.
I Delavska delegacija je na sobotni skupščini Glavne bratovske skladnice med drugim tuđi predlagala, da se razveljavi do-ločba v novem pravilniku o lOletni karenč-ni dobi ter uvede 51etna karenčna doba. Drugi predlog delavske delegacije je bil, da se službena doba rudarjev zniža na 30 let in starostna na 55 let in da se sprejme v novi pravilnik določba, da se po dovršeni dobi in določeni starosti vpokoje ru-darji brez zdravniškega pregleda. Istotako naj bi se po tem predlogu vpokojili vsi ru-darji, ki so bili brez lastne krivde reducirani, pa so dosegli starost 45 let in imajo 20 let službe ter 90 50odstotkov delane-zmožni. Ražen tega je delegacija delavstva predlagala tuđi spremembo člena glede dečje opreme tn enake visine nezgodne rente mlajšemu ali  starejsemu nezgodniku. —
Poleg vseh gornjih predlogov je delavska delegacija sklenila nasloviti na ministr-stvo za šume in rudnike posebno spomenico, v kateri je zahtevala, da se za vso državo osnuje poseben fond, v katerega bi vsi rudarski podjetniki v državi vplačevali po Din 5.— od tone premoga. kakor to že vsa leta vplačujejo v pokrajinski pokojnin-ski sklad za rudarje naša premogovna pod-jetja v dravski banovini in iz katerega prc-jemajo naši starovpokojenci redne doklade in podpore. Iz tega skupnega centralnega fonda bi se potem krili primanjkl jaji pri bratovskih skladnicah in bili bi tuđi oskr-h ovan i starovpokojenci. Ta davek bi ne bil le naložen na premog, temveč na vse rude, izvzeto bi bilo edinole obdavčenje iz-voženega premoga. dočim naj bi se tuđi uvoženi premog obdavčil s tem zneskom. Taki fondi obstojajo že v češkoslovaški in Avstriji in se dobro obnesejo. — To je se-veda sele predlog, ki ga je delavska delegacija iznesla na skupščini Glavne bratovske skladnice, ker predstavlja edino mož-nost uspešnejše sanacije desolatnega stanja rudarskega zavarovanja, kajti preračunano je, da bi se zbral v enem letu v ta. fond znesek 28 do 30 milijonov Din, kar pomeni nedvomno svoto, s katero se bo dalo, če že ne naenkrat, pa vsaj stopnjevaje od leta do leta izlečiti hirajoče bratovske skladnice.  —
Če se predlogi delavske delegacije uree-ničijo, kar je le želeti, ne bo to le v korist ogroženim bratovskim skladnicam. marveč tuđi našim premogovnikom, zlasti pa našemu trpečemu delavstvu, ker bo tuđi rudarska industrija na jugu obremenjena s to socijalno dajatvijo, ki jo doslej plačuje samo rudarska industrija v dravski banovini, kateri bo s tem tuđi pri konkurenci vsaj nekoliko pomagano.
Zanitniva tiskovna obravnava
Oprostiloa razsodba v zadevi tožbe g. Maksa Osvatića, Id je tožil našega odgovornega urednika zaradi kritike filma Melodija 1000 otokov
Ljubljana, 14. jun Ha. Vćcra-i opoldfne je primci na ljubi'ansk&m okrožnem sorfišču mali senat, ki so ga rvo-rjfli gg. sv. o. s. KraJj kot predsedrJIk im sv. o. s. Hudnik ln s. o. s. dr. Stnakeli koi prisednika, raspravljati o še v januarju vložerai tožbi Maksa Osvatića rroti ure<fcn:-štvu »Slovenskoga Naroda*, ki ga je, brani* advokat g. dr. Rudolf KrJvic, radi objavljene Spectatorjeve krit::ke v našenn listu dme 2. januarja letio s pod naslovom >1000 otokov 1000 grehov*. Zasebni toži-telj Ma-ks Osvatič, ki raspravi ni prisostvo-vai, je po svojem advokatu %. dT. Mišku Rađoševiću iz Za^rejrja zahteval 500.000 Dm o-dškodnm-e. če-š da je kr'<ti»ka v našem listu  onemo-gočila njegov  rtim.
Advokat g. dr. Rad'ošević je v tričetri ure trajaioči obtožniici in kasneje v tem-peramentnem govoru razikosal Spe,ctator-ievo kriti.ko in skoro v vsakem izrazu vi-de4 kleveto, osebno razžaliterv i.n omalova-ževaiiie Maksa Osvafča, pa zahteval sfcro-^o obsodbo, češ da je Osvati£u zaradi te kritike odvzet vsak kredit in da le Sploh onamogočen v Javnem življenju. Povdaril :e tJiMli. da j-e Maks Osvat'nč ta film napra-vil s romočjo Svetlotona v Zagrebu. Koi STlavna opora tož-be so mu služile ugodme kritike drug-ih li-s+ov, od katerih so neika-te,re .*|zšle mno-go r>reje. preden je bil v dotičnih kraj'ih ta frlm sr>!oh predvajan, pa to rej te kritike n i ti ne morejo biti mero-daina, ker so izMjaično reklarrmega značaja za c\vn večji ob'vs\ filma, ne pa uanct-nostne kritiike. Prav za prav e.d'ma kr^ka po predvajanem fiJlanu ie bila o-na v »Slo-venskem Narodu^, za katero ra ie uredništva prejelo ćelo laskava priznanja ne le ;Jz naših krajev, nago tuđi h Dalmaciiie, same.
Razpntva Je bila zlasti zarthnlva s s*a-HŠča, je-H sploh kritika mojeoča in ck>yo-Hena, ako so potera take tožbe radi kritike umestne in opravičljive. Princip, je-U kritika sploh dovoljena ali ne, ie bil glavni, ker bo sleor lahko vaak šušnw v n^inaT-stvu a« književnosti izdajal kakršnitkoH de. Ia brez vsake umetnlške ali morahw vr©d-nosti, a da ga nihče radi tega ne bi smel v kritik] javno obsoditi in ga z,a npr>rej oue-raogočiti tam. kjer mu ni mesta in za kar nhna niti duha, niti pokliča.
Qasom preoranih pričevanj uoJednćh iu za to poidicanih predsta\-nifcov naše javnosti občinsitvu f%n ni u^aja?.
Posamezne inferiminirafie ods-tav^ke. za katftro j-e OsvatfCev zastopnte g. dr. Rađo-§<rv-ić trdit, da so navadn© kleve-te ifi raz-ialitve. je sodiSče odbilo z motivacijo, da Snectatorjeva kritika ni nrkjer prešla m^je zakonskih pre-dipisov ali sploh v kriti'tei do-vo^em-ih izra-zov, niti je žalila ossbno Mak?a Osvatiča. pač pa le rrjegovo ume-t-niški  n©dovršeno   de.lo.
Odstavek. v katerem je Sreotator ob-Mii»l nastop Bosance^- s fesi na glavah v em izrazito dahnafcinskem fMmu. ni vse->rival po mnenju senata razzalitve. ker ^sanci s fesi in dalmatnsiiko pe,srniio re-5 "i  spadajo v   ©notem  dalmatinski  fil«m.  Ni
to nekako dcile-nj« našrh pdemen ali pokrajini, kakor }e to trdM tožvte>W, n*ego j« le i-zražena že]»ja,; da fflTnsfci re«žise*rii pred-stavijo pu4>liki posamezjne kraje tako, koi so, a ne napaćno z drugimi ljudmi in dru-ginii noSami. Tudii v 'jztzzu, da se je sli-šala r^seirn »Dalmatinski šaj(kaš« kot brundanje tibetanskih menihov ni raziaHtve niti za Maksa Osvatića. še ma-ni pa za našo lepo narodmo pesem, ker je bila to le kritika tona v fjhmi, ne pa pesmi same ali I Osvatića. Sodišče je- sptoh v ćelo ti ođbi-k ponavljajoč"e se tožiteljeve trditve, da je bi] cMd Spectatorieve kritike separati-stičen t j. ćopiti rrebivalce posameznih pokrajlm naše države v strogo ločene ljudi, ker je bil ediini cilj kritik-e dati Daknaci'j/, kar je njenega, izklijoično n.jenega. Sodišče je spreje'o tu<ii kot popokioma umestaio jn pravj&io totiiko citat, v katerem ie Spec-tator obsodil ponav\ljanje pozdrava >ser-vu-s« in v katerem se ponavlaaio talijanski nazivi naših krajev. Povdarilo je colo, da bi niti v enem stfro-go lokaJmem fjlmu z lokalnim kok>ritom nobena držav-a ne dovodila rabe tuđih besed, pa naj sd bodo s:!o-van*ske, germanske ali romanike. Da je fotografija bila mestoma bre^ r^asti'ke, so potrdili strokovnjaki, pa ie sodišče- tud i to imkrimrnaci'jo odbilo in uvažilio ua§e sta-li^čec
Zanimiva je bi'Ia motivacija, s ka-tero ie 5odišče odlbilo iinkriminaciijo besed: »-Mar naj bo to fotografija moralnosti našega dalmatniskega deMeta, kn d^voii br&z.po-mitsleka tako svobodo vsa-komu t?ujcu? Ako je to navada berlinske^a pod-zeTmlija, ni tuđi naša. To bi g. OsvatlČ moral vede^ti,« katere b&sede so se nanašale na pribore v »limu. kier Osvatič priđe v Trogir, sreča lej>o dekile i-n io po d-veh. tren besedah že polju'biia. Sodišče je samo povdarilo, da 50 ravmo naša roctena dalmatinska d-ekic-ta z-nana kot moralna, ki se ne padajo zileipa. pa torej ta prizor r&s nj bil umesten, niti potreben.
V celot: je senat priznal clanek »100C otokov 1000 grehov «kot strogo, vendar pa umestno kritoko, ki ne presega meje zakona. Zato je naše<ga odgo-vorne-ga urednika oprostil vsake krivde in zavrni! tožite-\ieve navedbe kot neumestne, obenem pa je tako jasno in lepo odgovorit na vprasa-<nje, ali Je kritika, če tudJ »troga, umetnost-toln dei dovoljena ali ne, pa jo je Izrekel za (dopuštao.
Raz-prava je trajala tri ure.
AKROBATI
na žici
Predstava danes ob pol 9. uri zvečer. Jutri na praznik dve veliki akrobatski predstavi ob 6. uri popoldne in ob pol 9. zvečer na Sv. Jakoba trgu. Pri vsaki predstavi nov spored.
Stanovanjski najemniki za znižanje najemnin
Veliko protestno zborovanfe — tupmn dr. Dinko Puc proti previsokim najemnlnam
Ljubljana, 14. junija.
Dejstvo je, da je vprašanje reguliciie stanovanjskih najemnin zelo perece, slas'i še, kci se stanovanjski najemniki zavzenca-jo za to brez uspeha že tako dolgo. Snc-ći je dobila ta njihova borba moćan javen poudarek. Stanovanjski najemniki, drživai in zasebni nameščenci ter delavci, so ni-polnili veliko unionsko dvorano, da zaht^-vajo regulacijo najemnin ter dajo tuđi duška nerazpoloženju, ki se jih polašča pod pritiskom  socialnih prilik.
Predsednik Društva stanovanjskih ra-jemnikov g. Ceferin je ražen zborovalcev pozdravil še zastopnika banovinske uprave banovinskega svernika g. Mencingerja, župana g. dr. Dinka Puca kot zastopnika eb-ćine, zastopnika Vrhovnega strokovnegi sveta (svet narod, strokov., nameščenskih organizacij) dr. Kostla, predsednika Društva vpokojencev drž. nameščencev Llle^a in zasropnike tiska. Dmenjal je, da je dru štvo odločno zastopalo interese stanovani skih najemnikov ter se zlasti zavzemalo, da bi bil sprejet pooblastilni zakon, po katerem bi banovinske uprave regulirale stanovanjsko najemnino. Ostalo je pri ob-ljubah in zd<ij stan. najemniki manifesti-rajo za zakonsko, nujno ureditev nijemnm-skega vprašanja.
Odločno je spregovoril o najemninskem vprašanju žup^n g. dr. Dinko Puc, zavzc-majoč se za piavice stan. naiemnikov s prepričevalnini' utemeljitvami. Dejal je, da tolmači stališre mestne občmc in svoje v tem vprašanju naglašajoč, da je 7. veseljem sprejel vabilo društva, naj se udeleži zbo-rovanja. Tuđi ?ti.n. najemnik. imajo pravico, da se orcanizirajo ter bore za svoje ^Eterese v orgmizirani borbi — kot se bore hišni posestniki. — Upravičene zabtive vsakogar je treba podpirati in zahteva »ran. najemnikov po znižanju najem iia je po-vsem utemeljena. Zato jo pa morajo p >i-pirati rudi v onih delih države, kjer ne poznajo stanovanjskega vprašanji; vsak a krivica mora boleti vse, čeprav nism j vsi prizadeti. Kot je upravičena zahteva agrar-cev, kt ne morejo prodati pridelkov po so razmerni ceni s ceno industrijski'! produk-tov, da se znižajo cene tuđi primerno produktom, tako je treba tuđi zagovirj-.ti *u-hteve stanovanjskih najemnikov. Kit kmet težko kupuje obleko in druge pot.ebščine, tako tuđi nameščenec in delavec trpitu zaradi splošno poslabšanih gospodarskih prilik in stanovanjski najemnik mora še pla-čevati stanarino po stari ceni, čepriv so mu reducirali dohodke - plačo — že ve£-krat. Res morajo prevzeti tuđi namešće i~i (uTadništvo) in delavoi delež pritiska gospodarske krize, a upravičeni *o rahtevati pravične razdelitve bremonl
Priznati je treba, da Je med hHtahni p<v sestniki tuđi nekaj socijalno čutečth, ki so zavedajo, da pocene tuđi svoja stanovanja — ki so tedaj manj obdavčena —, će zri-žajo najemnine najemnikom. 2al so p* ti posestniki v manjšini. Stališča hišnih po ssstnikov ni mogoče zagovarjati, ker pomeni hišna posest najboljšo nal^žbo kapitala, ki se zdaj najbolje obrestuje; hišni posestniki so obdržali svoj kapital, .ličesar nišo izgubili, dočim se v denarnih zav idih naložen denar tako slabo obrestuje. Hi5ni posestniki pa zahtevajo poleg tega še oficijelno (!) 8 do 10% obresti takorekoč v zlatu naloženega kapitala, že amortiziranih investicij. V denarnih zavodih se obre.tt.j-jejo naložbe s 4%. Zaradi visokih sta larin trpi zdrav je poedincev in skupnosti, Ker ljudje stanujejo v slabih stanovanjih — zaradi tega trpi narod ter z njim država — zato je torej dolžnost vseh, da se zavzatae-mo za pravično stvar. Občina v tem pogledu nikakor ne more zavzeti kap'talistn .e-ga stališča! Vzporedno s tem se pa moramo boriti tuđi za znižanje obres* »e mere, Če so se znižali dohodki uradništva in delavstva, če so izgubili ceno poljedelsk: pri-delki, morajo znižati denami zavodi obrest-no mero — predvsem jim mora dati lep zgled Narodna banka —, znižati se pa morajo rudi zaradi tega stanarine.
Državne in občinske davščine na nišno posest so se zadnje čaše znižale — sev?cia predvsem zaradi tega, da bi se znižule tud1, stanarine in ne le v dobro hišnih posev.ni-kov. Toda najemnine se nišo znižile, ne2o so se ćelo zvišale! — Druge države so mnogo storile za omiljenje stanovanjske bed«, pri nas se v tem pogledu ne morerao pohvaliti. V Ljubljani je storila občina \ss, kar je mogla, sezidala je za 62 milij mov Din stanovanjskih hiš, a čez 30 mi.r muv je nudila ubožnejšim za jamstvo pri zida nju malih domov. Kljub temu pa pnmani-kuje v Ljubljani malih stanovanj. Hišni posestniki nikakor nišo upravičeni n-ipaditi mestne občine, češ, da je premalo sto-;Ta za omiljenje stanovanjske krize in 1a od-daja stanovanja po prenizkili najemninab. Občina odklanja kritiko hišnih ocse.'ni-kov. In zdaj tuđi ni več čas, da bi jja^ovar-jali absolutno gospodarsko svobodu; vedno bolj se posega med pravico zasoli e Iast-nine že skoraj povsod. Kakor sm-j cbxina diktirati tržne cenc. tako bi morala tuđi država regulirati visino stanarin; t tem po eledu, pri določanju stanarine, mort<no Zi-htevati tuđi gospodarsko kontrolo. — Država je določila pol milijarde Din za investicijska dela; smatramo, da bi bilo umestno uporabiti vsaj nekaj odstotkov te vsote za zgradbo malih stanovanj, ne bilo bi pa umestno uporabiti vseg.i tega denarja za ceste. — Potrsben je zakon z\ zatiranje oderuštva, a izvzeti bi ne smeli biii tuđi hišni posestniki, ki izrabljajo stisko * ajem-nikov — Konćno je g. župan izjavil. da bo on kakor    tuđi    občina    veHno    podpirala
upravičene zahteve  stan.  najemnikov.  (Vi-harno odobravanje.)
G. Čeferin je prečital opvavičilo poslan-cev in senatorjev, ki so ^a poslili preko JRKD, da se nišo mogli udeležit: zborova-nja zaradi zajedanja naro'ns skupščine. — V imenu Dnj§*va stan. na'emnikov je go-vorll g. dr. D. Lončar. Dokazova't je. da se naiemnine nišo znižale, ne^o so se zvišale: zn'žale so se pa samo v primerih, ko hišni posestniki n*$o mogli drugnće oJditi stano vanj E>ruŠt\'o še vedno t-di, k\r je izjavilo gitdo previsokih najemnin v časopisju. Boj ciru^tva je naperjen proti hiŠnim posestni-Kcnri spekulantom in r.e proti revnim po-sestnikom, ki so si zgradili z veiisimi žrt-vami skromne domove. Zahtevajo, da se najemnine na zakonit način maksimiiajo, da se prepovedo deložacije pozimi in da se pri plačevanju stanarin upošteva tuđi, da nameščenci in vpokojenci ne prejemijo redno prejemkov. Glede zakonite ureJitve stanovanjskega vprašanja se pa izjavljajo. da je treba osnovati zakon, ki bo upošteval različne kraje\rne prilike, sploh je pa treba urediti vsa potrebrn vprašanja tako, da .• ne bodo naprednejše pokrajine ravnale ^o zaostalih,  nego nasprotno.
Te zahteve so izražene tuđi v resoluciji, ki so jo zborovalc' so^lasno sprejeli. — \r imenu Vrhovnega strokovnega sveta ie podal solidarnosrno izjavo e«. dr. Kosti. Tz-med zborovalcev se ni priglasil nihče k be-sedi ter je zborovanje poteklo precej mirno v dobri uri.
Resolucija
Zborovalci, zbrani na javnem protest-nem shodu,    sklicanem po Društvu   stano-
vanjskih najemnikov skupno • strokovnlmi organizacijami državnih in privatnih usluž-boncev, vpokojencov in narodnoga delavstva dne 13. junija 1933 v veliki dvoraai hotela Union ugotavljajo. da je zaradi 3e vedno naraSčajoče gospodarske krize, ki je zajela ves svet in ni prizanesla tuđi na$i domovini, najbolj občutno prizadet ravno srednji sloj in pa delavstvo, ker morata nositi težko breme, ki mu ga nalagajo, ozi-roma diktirajo hišni posestniki s pretirano visokimi najemninami.
Ker se je poslabšala kupna moć delavstva radi redukcije plač in mezd ter r-e Je radi zmanjšane produkcije povećala brez poselnost, je vprašanje pravične ureditve ~.ranovanjskih najemnin vsen delovnih ifj» nov najbolj potrebna \n neodložljiva zahteva.
Zborovalci ugotavljajo. da srednji In delavski sloj ne zmoret« več sedanjih pre-tiTano visokih najemnin, ki jlma jemljejo polo\-tco in še več celokupnih dohodkov; zato  sta   izpostavljena  pomanjkanju.
Sedanje najemnine za stanovanja in lokale nišo v skladu z investirano glavnico. Za dennrne vloge je ugotovljena obroarna mera; le hišni posestniki lahko po rm*M volji  diktirajo visino najemnin.
Zato nrosijo zborovalci kraljevo vlado, da izda zakon, ki bo pooblaščal bana Dravske banovine, da izdela v svoji kompetenci za svoje področje uredbo t zakonsko močio o maksimiranju najemnin stanovanj. lo-kalov ter rrgovslcih poslovnih prostoror in sicer tako, da se stanovanjske n«jemrrtne 7Ttižaio sedanjim qo«podarskim in prido-bitnim prilikam primerno. Plačevanje do-ločene najemnine naj so odredi po dob! he~ plačevanja prejemkov in pokojnin. Prepo-vedale naj bi se tuđi deložacije v času od 1. novembra do 1. maja že iz aocialneu« cura.
Apeliramo na kr. vlado, da upofteva najnujnejše. v resoluciji navedene predlo-ge glede na obupni položaj stanovanj^kfh najemnikov ter da tak oj pristopi k niih ts-vajanju.
Dolenfska umetnost na razstavi
Na razstavi »Krke« ita velesefmu vicflmo izraztto đalenjska In slovenska defa
L/Jttbdjama, 24.  Janija.
Ko smo pred dnevi ob otvorltvi umet razstave ekuspine >Obli&< rpiaall, ksiko se pri na« poraja n-arodna ucnetaost, anno po ndarjall, da je jugoalovensfca umetnoet mogoča le z z/iružitvijjo tLmetnil&OiV i. -vseh strani dužarve, ne da bi pri tenu higubili svojo in^ividuakioet. Sve*t že danes poena tn tuđi ceni j<agoelovensko umetnost kot močao vejo svetcvne Itkovne umetnoati, »aj ob razstajvaii Meštrovića krltifea većino pdše o njej, prav tako pa pišejo o čisto mačilni jugoslovenski umetnosti tuđi, kaplar raaatavlja v inozemstvu Tone KraJj. Na kakšnlh temeljih bo sazidana naša mmetnost, je vseeaio, oditno to je gotovo, da mora ta temelj biti uetvar^en H sna-oća In daće. Moćan kamen v tem +e<me-IJu *o ta>di na Dole>nd»kecxi rojeni li* aro i uznertnlkl, kar nama prtfca njih raovtava na. •vele«e^mni r okviru dolenijrik« r«đsfltave. čeprav se dela posameznih raJsetaMJalcev eilmo razlikujemo med »e/boj, vendar hnajo v tfvojl uotrainjostl »kmpno tako moć lm tak dnih, da na« morajo preveriti, kako polje po njjfih ista tari Im ra njih diha leti vood AoleeiJBke zemlje, čeiprav umetnAki pripa-dajo raanion umetnoatniim smerem, von-dar so njih deJa vsa popolnoma dolenjska in slovesnefea.
Najmogo&nejše deluje iva. razstavi mo-nmmentailii! portret očeta Toneta Kralja. Slika je dosegla največji u«peh, kjerkoli Je bila raizstarljeaia, in povsod so jo listi objavili tuidi v reprodukciji, mi jo pa shra-mo tt Narodni galeriji, listi dniu pa veje tuđi iz svilene slike KraJjeve »apa*oge Mare, ki predoča pra-vlji&no vasico v Biie^u, umetnikov Kraljev rodno vas. Dolga je vrsta pastelov BožMarda Jaikca. Motivi iz novomeške akolice, vailovaaije maj^lške dolenjske pokrajine, musiika meiikih linid, njiv in grlčev, zelenega zlata travntkorv im zametno modre veCerme pokrajine. To ni Pariz niti ni Dunaj, ne Rim aM Praga, samo naša zenalja je, eamo naša uinetnost. In ker je nafia, je tnidi jugoslovens&a —
pa po^rTe^te J«keeve«a Hlatlmlka, Jrl J« ka-fcor sJep pevec-guslar! Po naftih cernkvlcah b božjih potih vlee votivne allke krfljer-, ki sr>oimlnija>o, kaiko Je sv. Plorijan obva-roval 4ot.13Qi kraj šibe ogmja. Gotovo so Totl^ne saifee po božjih pota naroda ttmetnost. Sedaj pa fpo^JeJte FVana Std-plov^ka >KrSko< In »dl s© vam, d* fcodi nad to siliiko plava »v. Flori^ac. Tafta jo, kakor bi Jo bU pred dvema atodotjem* obesll v samoetanfiki hodnik, tiib, neznan naroden umetnik. Pogiejte pa tuđi nj€«o-ve lesoreze ta Krš-kega! Ali nišo prekrcati, primitivni tn naivna, vendar pa konetrafe-tivni ta Kn^čiLnl za naa, kaJkor boSjapotm« podoblce po tmeam nam nesanamlh leeo-reacev. Žagar Jofiiko hodl %& »rojim moj-•trom Jakcem in Je oatrejfli ter 3tvrfm«j-fli. ker je mJajfiti ka Se ni ta&o oglajen ta tmiirjen. Fran Anfitt: je narksaJ >Rttwitfl&i grad«, da je katkor bi Ul te lofl«.. M«ra Preglje^a Je &!a v po&rajlno tone«« iprav tanfeo ansi ritem njenega doJ«nJ»keira ar-oa. General Re^hetti je eicer tnjec, refli^Jiar ima pa vea prsa poJna snreti&gs. zraka r«-njegorekega in čeprav Je diletant, ao todd njegova dela prav karakteristična ki topla umetnost. Etolesnjaktan aflikarjem se je ptI-fcljuiiil tuđi Saža šantel, Uri nam osflkrtv« romamtiko graxlov, idlllčnost cerkvtc m aM-kovitoet romantl&iih koti«ko<7 na DolenJ-sikem. Kipar Fran Gorše Je tzftfle»aJ na-groftrai spomenik narodnega vragojiteUJa Lorvšina. Ni^ deklam&torskega T>ato«a te Ji\i benočcega umetoičecija ni na tem tež-kem kipoi beJokranjs*:e matere: eamo tiha, preproeta žalost, a težfka kot kaanee _ okamenjena tuga naroda, V dinigi sobi 00 vesele ritaniške risbe Miheličeve. Te «0 p«. rilb-nlftka šegavost, dole«nj»sike SaljJivoBt, veselje lm »diuihoviitost.
PopoJnoaaA doJenjska je ta umetnoBt. ta ufluetnost je pa budi »ama prava Do-' leajBka, kakor so Dolecjsfea doienjrike va-sd in meeta, gozdovi tn poatfa ter narod, ki  ga  node.                              Anto  Oaber.
Živilski trg
Ljubi jar a,  14. Junija.
Zadnje Čađe je bil živilski trg- vselej nekoliko slabSe zaseden, n&jbrž zato, ker imajo kmetje zdaj mnogo dela na polju. Tuđi danes ni bilo posebnega navala, vendar je pa bil trg zelo dobro založen. Konjunkturo so izkoriatili mnogi priložnostni prodajalci cvetja, ker je jutri telovo.
Sadni trg je bil nekaj časa že skoraj prazen, ker je malo jabolk, drugega sadja in sadežev pa še ni bilo, zdaj je pa čeda-lje bolj zaseden. Najbolj je založen a čr-nimi in z rdečimi jagodami, pa tuđi gob je od dne do dne več. Jurčki so bili še po precej zmerni ceni, ker jih. zdaj še ni mnogo, po 6 Din merica. Mavrohi so pa ćelo po dinarju. Rđeče jagode prodajajo po zelo različnih cenah, Čeprav ni nobene razlike v kakovosti, po 6 do 13 Din liter. Be-lokran^ce so prinesle r>a trg prve črešnje, namreč domaće, kl pa še ne morejo konkurirati z uvoženimi, saj so še po 10 Din kg, dočim dobid uvožene že po 7 Din, naj-lepde pa po 14 Din.
Uvaženo sočivje tn zelenjava Se uspeS-no konkurirata z domačim blagom, vendar kaže, da ne bosta mogla več dolgo. Grah ae je na pr. moral poceniti od 6 Din kg na 5 in ćelo na 3 Din, čim se je pojavU na trgu domač grah, ki je zelo lep po 6 Din kg. Domaćega graha je bilo danes že mnogo na trgu .vendar so gospodlnje posegale najbolj po uvoženem. Kmalu si borno lahko tuđi privoSčili novi krompir, ker Je zdaj že po 4—5 Din kg. Cena stročjega fižola tuđi naglo pada, nizki, ki pa ni tako dober kot visoki, je po 6 Din kg. Ku-mare so Se drage, po 12 Din kg, toda zdaj še nikomur ne diše posebno. Kdor ceni posebnosti, si zdaj lahko že privoSčl letofinje
zelje in ohrovt, ki sta tuđi Že prispela iz južnih krajev, kg po 8 Din, Na zeleojad-nem trgn je bilo danes zelo mnogo atare-ga krompirja, kot tudd na Sv. Petra nasipu, kajti zadnji čas je, da ljudje konzu-mirajo stari krompir. Kmetje bi ga soveda radi prodali po prinierni ceni. Na. Sv. Petra nasipu so ga panujali po dinarju kg, na zelenjadnem trgn pa ni bil nlč dražji tuđi na drobno. Kupoev ni bilo mnogo, najbrž so morali kmetje še popustiti pri večjem odvzemu, saj si lahko dobil tuđi na zelnjadnem trgu krompir po 75 par, ča ei ga kupil veo vrečo. Kmalu bo dovolj đo-mačega sočivja, zdaj je pa že precej ko-renja in kolerabe, ki ju prodajajo po šop-kih ali po komadu. Pojavila se je tuđi pe-sa, 3 komade dobđš za dinar. Mnogo Je že domaće cvetače, komad po 3 do 6 Din,
Gospodinje so danes precej kupovale pi-Ščance, ker je pač jutri praznik. Seveda kupujejo piščance po većini vedno le one in iste gospodlnje. Drobnega pAsčančka do-bđd za 10 Din. Jajca Imajo stalno oeno,
Zvoćni kino ,Sokolslđ dmn^
V SISKI (sa mttnloo). TeL 83-8T
Katastrofa največjega preJtoooeanakega parnika v velefilmu
„ATLANTIC"
Režija svetovnega režiaerja B3, 'AL Dupon-
ta. — Predstave: danes ob 18H m 20^ uri,
jutri ob 17., 19. In 21. urL
Priđe!         ____                               Frife!
HUZABJI PREDEJO
V ZAVAROVALNICI
—  Čudno, da je vaš mož umr! tako hitax) po zavarovainju.
—  Nikar se ne cnidlte, goopcA, I*re-tegnil se je pri deln, da bi moget piafta-ti zavaroralntno.
Kna *,                                                                                     »SLOVENSKI NAROD«, đn« 14. jundja 1933                                                                                    ^*    l'J4
DR« S V AJGER    do i©. fun}a
Dnevne vesti
—  Komisija oa ptmvasodnl đrferml te-Ptt v Izubijani. Proevetni mlnister je po-sUvil pri izpraSevalni komisiji za pravosudni državni izpit v Izubijani za predsed-nika red. univ. profesorja dr. Metoda Do-lenca, sa X. podpredsedolka rednega univ profesorja dr. Milana ftkerlja,  za  n.  pod-predsednika in hkratu izpraševalca odvet-nika dr. Frana Tekav«ča, za elane izpra-ševalce  pa  gg.  sodnika  apelacijskega  so-dišča. dr. Eriha Eberla,    sodnika apelacij-skega  sodiiča  dr.  Milka  Gabra,     sodnika I apelacijskima  sodidča  dr.  Rudolfa  Sajovi-ca, namestnika viš. drž. tožilca dr. Avgu-sta Mnndo    ter odvetnika dr.  Frana To-minška In dr. Antona šviglja.
—  Zdravnlški kongres preloten.    Kongres    jugoslovenskega    zdravniškega  društva je preložen na 3. in 4. september, ker bi naši zdravniki sicer zborovali istočasno 3 kongresom slovanskiti zdravnikov v Po-znanjti. Kongres bo v Crikvenici. Na dnev-nem redu bodo problemi medicinskegra pouka, higijenske preiskave vode in preskr-be  z  vodo, svobodni  znanstveni  problemi, vprašanje  organizacije  borbe  proti  maza-štvu,   vprašajaje  brezposelnosti   zdravnikov in  izpremembe v zakonu o bolnicah.
— Pod pokroviteljstvom ministra Ivana Parija priredi   >Zveza kmetskih  fantov  in deklet« v nedeljo, 1S. t. m. v št. Vidu nad Ljubljano svojo tradicionalno tekmo koscev za prvenstvo Slovenije, na kateri bodo tek-movali najboljši kosci Slovenije. Tekma je združena z veliko manifestacijo mladinske-g-a kmetsko-delovnega gibanja, ki jo tvori-ta manifestacijska povorka koscev, žanjic, grabljic, kolesarjev in okrašenih voz s Kon-erresnega trga ob 2. uri popoldne na prire-ditveni prostor v št. Vid ter manifestacij-sko  zborovanje.   Prijatelji  kmetsko-delav-skegra   mladinskega   gibanja   in   kmetsko-mladinskega  sporta pridružite  se  tej  po-membni manifestaciji! — Za vse udeležen-ce po železnici dovoljena četrtinska vožnja.
—  Iz »Službenega lista«. >Slu±beni list kr.  banske  uprave  dravske  banovine«  št. 48 z dne 14. t. m. objavlja navodila za iz-delavo pravilnika o gradbenih taksah, naredbo bana dravske banovine o zaščiti javnih   čest   in  varnosti   prometa  na  njih,   o miru in snagi za področja uprave policije v Ljubljani, predstojnižtev mestne policije v Mariboru in Celju ter mestne policije v Ptuju, naredbo upravnika policije v Ljubljani o prometnih prepovedih, omejitvah in ureditvah na podrocju    uprave  policije v Ljubljani,    naredbo   predstojnika   mestne policije  v Mariboru o prometnih prepovedih.  omejitvah in ureditvah    na področju predstojniStva mestne policije v Mariboru, naredbe predstojnika mestne policije v Celju o prometnih  prepovedih,  omejitvah  in ureditvah na  področrju predstojništva me-  i stne  policije  v  Celju,    naredbo mestnega nafcelstva v Ptuju    o  prometnih  prepovedih,  omejitvah in ureditvah v mestni  ob-6ini  Ptuj,   imenovanje  komisije  za  pravo-sodni  državni  izpit v Ljubljani  in objave banske uprave  o pobiranju občinskih tro-
šarin v letu 1933.
__ PiloteOta &ol» Aerokluba. 1. juli ja se
prične pilotska šola Aerokluba. Kandidati se morajo vpisati do 20. t. m. Brezplacen bo pouk za tište kandidate, ki imajo po zakonu pravico do dijaskega roka v vojski in ki se zavežejo, da bodo odslužili rok v zrakoplovstvu letos ali prihodnje leto. Podrobnejše informacije se dobe pri Aero-klubu v Beogradu.
__ Za mrtva proglašena. Okrožno sodi-
šče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasita za mrtva Janez Kovacič, polje-delec iz Bukovja, ki je odžel s 5. domobranskim polkom v začetku vojne na srb-sko bojišče, in železniški delavec Tomaž Vrc-kovnik iz St. Janža pri Dravogradu, ki je služil pri 87. pešpolku in se je zad-njič  oglasil v oktobru  1915 z italljanske-
ga boj!£ča.
__  Za   občni     zbor     »Zveze   slovenskih
agrarnih interesentov«, ki bo v nedeljo 18. t, m, ot> 10. uri dopoldne v dvorani De-lavske abornice v Ljubljani, je dovoljeua po železnici četrtinska voznina.
__ Nalezljive boleauii v dravski banovini. Od 22. do 31. maja je bilo v dravski banovini 27 prime rov tifuznih bolezni, 64 škrlatinke (smrtni 3), 65 da viče (smrten 1), 23 šena, 6 gripe, 6 krčevite odrevene-losti, s nalezljivega vnetja možganov, 3 otrocične vročice, 2 otrpnenja tilnika, 1 stekline in 1 ošpic.
__ živalske    kužne bolezni    v dravski
banovini. Po stanju 2 dne 10. t. m. je bila v dravski banovini svinjska kuga na 37 dvorcih. svinjska rdecica na 21, steklina. na 4: in v enem primeru, vranični prisad pa
na 2.
__  Ulet v  BukaroSto.  Proti koncu ju-
nija priredimo zelo lep in poceni izlet z odhodom iz Beograda 23. t. m. ivecer s posebnim parnikom do Turn-Sever in od-tod do Bukarešte. V Bukareštl se ostane dva dnl, nato enodnevni izlet v Sinaj, po-vratek v Turn-Severin, odkoder se popelje z ladjo do Beograda, kamor se priđe 27. jundja zvečer. — Podrobne informacije daje Putnik  .Ljubljana, Tvrševa 1.
— Nova šolska lađja naše vojne mornarice. V Juliju prispe v Split nova šolska ladja naše vojne mornarice >Jadran«, ki je že krenila iz hamburškega pristanišča. Ladjc bodo blagoslovili v septembru, tej slavi vojne mornarice se bo pa pridružila Še druga namrec blagoslovitev doma Jadranske Straže iz Velikega Beckereka, ki je bil zgrajer
v OmiSu.
— Izlet na Prtmakovo-čatež priredi dru štvo ^Krka« v nedeljo 18. t. m. Za ta izlei se ni treba prijaviti. Izletnik! se zbero m ^lavnem kolodvoru, kier kupijo vozne list ke do Trebnjega. Vožnja jih stane 22 Dij tia in nasaj. Odhod z izletniskim vlakon ob 5.1© uri. Izletniki izstopijo ali v Rado hovi vaši, odkoder imajo 3 ure do Cateža
v Veliki Loki   (dobro uro do Cateža,  pot I
vodi skozi vas Roje, ki je vsa v rožah) ali I pa v Trebnjem, odkoder imajo istotako dobro uro do čateža. Z vseh treh postaj bodo čakali na izletnike vodniki. Sestanek vseh treh skupin bo pri Urbančiču na Catežu, kjer bo tuđi skupno kosilo. Kosilo bo stalo 8—12 E>in. Izletniki se bodo vračali na Trebnje ali pa na Veliko Loko. Izlet bo eden najcenejših, obenem pa tuđi eden naj-lepših. Izletniki bodo spoznali, da Primsko-vo in čatež ne slovita zaatonj po naravnih krasotah. Oba kraja slovita kot najlepša na Dolenjskem. Izleta se udeleže v velikem številu poleg Ljubljančanov tuđi Novome-ščani.
—  Pilotska šola v Zagrebu. Ob koncu Juni ja bo v Zagrebu otvorjena pilotska šo-la, ki bo sprejela sedem gojencev, štiri od teh   brezplačno.   Gojenci   morajo   izpolniti vse p°&oje, kl jih predvideva čl. 49 zakona o  ustroju   vojske   in  mornarice.   Podrobne pogoje in pojasnila daje  odbor  Aerokluba kraljevine Jugoslavije  >Naša krila«  v  Zagrebu,  Gajeva  ul.  7.   Sola  potrebuje  tuđi mehanika s  potrebno  kvalifikacijo.
—  Radio abonentom.  Priljubljeni tamburaški sekstet nastopi jutri od 4. do pol 6.  ure v ljubljanskem  radiu.  Sekstet vodi g.   Zlatko   čuković.     Pestrost   sporeda     in vigranost  seksteta    nam  obetajo  prijetno uro  razvedrila.
—  Vreme.    Vremenska  napoved pravi, da bo spremenljivo vreme.  Včeraj  je bilo po vseh krajih naše  države  deževno  vreme.    Najvisja temperatura    je  znaSala v Splitu    24,  v  Zagrebu 23,    v Sarajevu in Skoplju  22,     v  Ljubljani   21,     v Mariboru 20.1,   v  Beogradu  19  stopinj.  E>avi  je  ka-zal barometer v Ljubljani 758.8, temperatura je znašala 10.6.
—  Borba proti kobllicam v  \Tojvodini. Lani in prejšnja leta so kobilice v Vojvodini, zlasti pa v Banatu, povzročile ogromno  škodo.   Pojavile  so  se  v  takih  rrmoži-nah, da je bila vsaka borba proti njim za-man, uničile so na tisoce hektarjev posev-kov. Letos je pa banska uprav še pravo-časno ukrenila vse potrebno, da že v kali unići  to  zalego.   Med  zimo  si  je  nabavila velike  množine   raznih  strupov,     priprave za metanje ognja itd. Borba proti kobili-cam bi se morala pričeti že pred dobrim mesecem, zaradi deževniega vremena je bila pa preložena in se prične zdaj.  Oblasti so prepričane, da se jim bo posrećilo vsaj deloma uničiti nevarno zaleg"o.
—  Poiar pri  Poljčanah.  Pred dnevi je izbruhnil     v  Hosnici  pri  Poljčanah  požar pri posestniku prancu StermSku, p. d. Ma-rušku.     Ogenj  se  je  z  bliskovito  naglico razsiril od stanovanjskega tuđi na gospodarska poslopja in kmalu je bilo vse po-sestvo v plamenu. Na pomoč so prižli ga,-silci  iz Poljcan  in  Slovenske  Bistrice,  zaradi pomanjkanja vode je bilo  pa gušenje zelo otežkoceno. Vsi objekti so pog-oreli do tal, uničene so bile vse zaloge krme, prav  j tako  je  pa  postalo  žrtev  ognja   tuđi  vse poljedelsko  orodje.  Resili  so  samo  živino, škoda znaša nad 100.000 Din,  dočim zna-ša zavarovalnina komaj 50.000 Din.
__ Strela zanetila požar. Med Makola-
mi in Majsperg'om. je te dni divjala huda nevihta, med katero je većkrat trešćilo. Strela je zažgula posestvo Ivana Lepeja v vaši Stopno, ki je pogorelo do tal, zaradi strele sta pa pogoreli tuđi viničariji po-sestnika Mesariča na Plesu in viničarija posestnika Koroj>ca v Sv. Ani, obcina Je-lovec.
—  Smrtna nesreća. Na Sušaku se je v ponedeljek smrtno ponesrečil delavec Ivan Krizman. Zašel je med vagonska odbijača, ki  sta  ga tako stisnila čez prsni  koš,  da sta mu ga zrnečkala. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je pa že eno uro po prevozu umri.
—  Bančni skandal v Paračinu. V Jagodini se je te dni pričela z velikim zanimanjem pričakovana razprava proti trem bivšim funkcijonarjem skrahirane paračinske banke.   Na   obtožni   klopi   sede   predsednik upravnega odbora banke Milan Popović in njegova sinova Vojislav in Branko, od ka-terih je bil prvi direktor, drugi pa knjigo-vodja v banki.  Oče  in  sinova so  obtoženi sleparskega konkurza. Na podlagi bilance za 1.1932. so znasala aktiva banke 9,850.000 Din, vsi trije Popovići so pa ves kapital in rezervni fond banke pognali ter povzročili njen konkurz. Pri raspravi se je oče zago-varjal, da je bil kot župan mesta Paračin prevec zaposlen in se ni utegnil zanimati za bančne kupčije sina Vojislava. Knjig ni nikoh pregledal, dnevno je samo pregledo-val blagajno,  ki je bila pa vedno v redu. Razprava se nadaljuje.
—  Clril  Metodova   družba     je    založila
nove razglednice (4 vrste), kl se dobe v tr-govinah in trafikah. Narocila sprejema CM pisama, Ljubljana, Beetho\Tiova ulica št.   2.   Slovenci!     Kupujte   domaće   blag-o!
—  Foto-sport zadovolji  vsakogar s kamero,  kupljeno pri  Fr.  P. Z a j e c,  optik, Ljubljana, Stari trg S. Ceniki brezplaćno.
348/n
Pri boiezriih žolča in jeter, žolčnih kamenih,  zlatici uravna   naravna   »Franz »Franz  Josefo\-a«  g^enčica prebavo  na naravnost  popolen  način.   Izkušnje   na t    klinikah potrjujejo, da učinkuje domaće s    zdravljenje 2 »Frani Josefovo« vođo po *    sebno dobro, če 30 mešamo s toplo vodo, izpijemo zjutraj na tešč želodec.   »Franz [    Josefova«  grenćlca se  dobi v vseh  le-[    karnah, drogerijah in specerijskih trgo-vinah.
t     _______________.-----------------------------
-    Končno:   PerHo  je  vendar  Vaše!
1     čemu ga uničevati s klorom*7   »Hubertns« 1     milo je samo milo. Vendar nadomesti vsa >pralna< sredstva.    Domac   izdelek   je   in l,                  dobi se v vsaki trgovini.
Iz Ljubljane
—lj Someičani! V đneh 18. junija ter 26. do 29. Junija bo v Ljubljani I. pokrajinski     zlet     jugoslovenakeg-a    sokolstva, edruten a proslavo 70-letnice Ljtibljanske-gm Sokola. Zleta se udeleži v velikem ste-vilu  naše   sokolstvo,   pa  tuđi  češkoslova-iko, poljsko in rusko sokotetvo bo eelo ftte-vllno  E&stopano.    Tfcbo    bo    v  Ljubljani združeno    vse slovansko sokolstvo ter bo pokrajinski  slet    znog-očna    manifestacija sokolske ideje.  Vabim vse someftčane, da. v teh dneh rasobesljo drtavne rastave ter okrase svoje hifie v poadrav gostom, zlasti ie 18. Junija t. L ko prkte v Ljubljano sokolska mladina, ki naj bo up In nada našega naroda. Vabim vse, da se udeleže velikih sokolskih  manifestacij  ter  pripomo-rejo    k njihovim najlepfiim uspehom.    — fcupan in mestni naCemlk: r>r. Dinko Puc, —Jj   V   Ljubijanlcl   eo   neSII   več  starinskih prerimetav. Neđrro<nmo je v etr«^i međ blatom, ki ira  tevažajo, precej pre&metov, 5ti ao kot starina drag>oceni, a de»lavci ni-majo časa bre&ati »a njimi.  Zato najđejo le   od   časa   <k>   časa po   oafeld^^ju   to   ali odo. V ponođeljek so našli nekaj bakrenih no-vcev, ki eo iva  slalbo  ohranjeni, vendar se  pozna, da so  beneški, eden  je pa  cek> H  nekdanje pameževe  države.   Med   drobi-Ž€*m   je   bila   tmdi   zlata  svetinjica   (inorrta kolajaia) ;  o«  eni strani je sv. Jurij na konju,  na  drusri  pa  čoln   na morju.  Se  ftotf zanimiv« najeba je pa nelebarda. ki je ptre-cej   težka.   Pole-s  so   nvašli   tuđi   bod-alo   9 košcenim   držajem   in   velik   železen   kljuič, ki je ofiivi-dmo 2©l-o star, ker se je  tu  in tam železo že  spojilo s kamnom.
—lj Lepo runanjost je .ćobfla Olupora hi-ša Pt>i Trančo. Ta hi^a je enaa najlepših mestn-ih staa*ins»liLh hlš, a njena lepota je prišla sele zđad, ko so renovir€hli pročelja, do izraza. Pobarvali so jo s prijetno 2ivo rjaA*K> barvo, ki se prile^a dobro tu-di okolici Xa nabrežju drže v klet nove stop-nice, ki so zavarova-ne z lepo betons-ffo ogrrajo, ^grajeno ,po prof. Plečnlfeovesm nacrtu. Ob vođi so tuidi vai-i1«tli v pritll-Cju tri izložbena okna, ki eo zgoraj eaoferofie-na, torej po obliki v slog« fasade. — Mar-si"kje v mestu bi bilo treba obnoviti pročelja hirš, toda kljnb temu im pozivom jih ni-kjer ne abnavlcajo. Vsak se pač boil strofe-bov.
—lj Kosci-škrici na plan! V nedeljo, dne 18. t. m. priredi »Zveza kmetskih fantov in deklet« poleg svoje glavne tekme koscev za prvenstvo Slovenije tuđi tekmo koscev-škricev, na katero vabi vse »pogospodene« kosce in »bivše kmetske fante«, sedaj sta-nujoče in delujoče v Ljubljani v različnih »inteligenčnih« poklicih. Za najboljše >škri-carje« so določene lepe umetniške diplome. Prijave sprejema do sobote »Zveza kmetskih fantov in deklet«, Tavčajeva ulica 3 (telefon 32-77), kjer dobite še potrebna navodila. — Kosci-skrici, na plan! Pokažite, da je v vas še kri in korajža slovenskega fanta! da znate še zavihteti kose in zavri-skati kot >fantje od fare«, čeprav ljubljanske občani! Kmetsko-delavska mladina vas vabi in poziva na svojo kmetsko - sportno olimpijado v St. Vidu.
—lj Protirevizijonisttćni miting v Ljubljani. Xarodna odbrana skupno z nacio-nahiimi, prosvetnimi in kulturniml org-and-zacijami namerava prirediti v prvih dneh meseca Julija pirotirevtei)onističen tabor v Ljubljani. V svrho čim IntenzivneJšegtL sodelovanja vse slovenske javnosti sklicu-je pripravljaini odbor vseh organixacij na sestanek dne 16. t, m. ob S. uri zvečer v prastarih Oblastnega odbora Narodne odbrane v Ljubljani, šelenburgova uL 3/L S tem so vabljena vsa društva in organizacije, ki pomotoma nišo prejela pismenih vabil.   Pripravi jami   odbor.
—lj Sreska organizacija JRKĐ za me-sto Ljubljana sklicuje za 19. junija ob 2a uri redno letno skupšćino v prostorih >Zvezde«, Kongresni trg, z naslednjim dnevnim redom: 1. PoroČilo sreskega odbora. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Po-ročilo sreskega poslanca ministra dr. Al-berta Kramerja o politični situaciji v državi. 4. Slučajnosti. Krajevne odbore opo-zarjamo na našo okrožnico z dne 2, t. m. v zadevi delegatov za ekupšcino itd. ter prosimo točnega in polnoStevilnega odziva,  Sreska odbor JKKD.
—^lj Sočani* Pevsko društvo Krakovo-Trnovo priredi v petek 16. t. m. ob pol 21. uri v dramskem gledališču koncert. >So-ča« kot ustanovni član tega zasluženega in idealnega pevskega društva smatra za svojo dolžnost, da tem potom vabi vse člane 3>Soče«, da se v Čim večjem številu udeleže tega lepega pevskega koncerta in da se s tem tuđi Izitažemo livaležni za vse nastope, ki jih. je imelo to požrtvovalno društvo v pre tekli predavateljski sezoni v naSem društvu. Saj tuđi spored s ćelo vrsto izbranih, lepih in užitka polnih pesmi zasluži vso pozornost. Zato v petek vsi v dramsko gledališče!  Odbor.                347/n
—lj Mestna ženska realna gimnazija. Sprejemni izpit za L razred gimnazije se vrSi dne 23. t. m. ob 8. uri zjutraj. Do 20. sprejema ravnateljstvo prošnje, opremljene z zadnjim izpričevalorn in krstnim listom. Sprejemajo se gojenl^ie samo z odličnim in s prav dobrim uspehom. Zaključna služba božja bo 22. t. m. ob pol 10. uri v Križankah. Po maši je razdelitev izpričeval  na  zavodu.
—lj Krožni avtomobilski izlet na Do-lenjsko priredi društvo >Krka« v nedeljo 2. julija. Proga: Ljubljana - Turjak - Velike Lašče - Ribnica-Kočevje-2užemberk-Mulja-Stična-Višnja gora-Ljubljana. Vožnja s ce-lodnevno prehrano stane 75 Din, od katerih se plača 40 Din takoj, ostanek pa do 1. julija. Prijave za izlet sprejemajo Zvezna knjigama v šelenburgovi ulici, unionska trafika in trgovina Samec na Mestnem trgu.
—lj Ob priliki gođovanja gostilničarja g. Toneta Ravbarja iz Bežigrada je poklonila družba njegovih ožjih prijateljev sa društvo »Krka« 315 Din z željo, da bi našla mnogo posnemalcev!
—lj   Nesreća,    Včeraj   popoldne   je   na
I      stavbišču nove niše v AškerČevi ulici št. 1
padel   361etni   zidar   Matija   Cimerman   v
klet in si poSkodoval desno nogo. Prepe-
!     ljali so ga v bolnico.
c          —lj   Sportne   in   modne  srajce,   piftame
l      majice,   fcravate  in  naramnice ne kupujte l      pred  ogledom  pri tvrtki Miloš Karnicaik, Stari trg.
Iz Novega mesta
—  Nogometna tekma. Jutri ob 3. popoldne  se  bosta   srečala   na   našem  sportnem igrišču   na   Loki   stara   znanca   domaći   SK Elan  in  ljubljanski 2&K   Hermes.  Po  več letih priđe tpet ▼ goste simpatično moštvo Hermesa, ki je bil prej vedno najbolj priljubljen »portni gost v Novem mestu. Slo-vcl je po lepi kombinacijski  igri  in  disciplini.  Ker  je  to  zadnja  tekma  pred odio-čilno   prvenstveno  telcmo   s   prvakom   Go-renjske, ki se vrši prihodnjo nedeljo na naSem igrišču, zanima vse Stevilne tukajšnje sportnike in prijatelje nogometa forma naših  fantov. Ta  tekma naj  bo  obenem trening   naših   kibicev   za  stvarno   in   športno »drukanje«,  dočim  naj   neslane   opazke   na račun   gostov   z   našega   igrisča   enkrat   za vselej o<lpadejo! Sadovi sportne vzgoje naj ne bodo vidni ie na igraćih, temveč tuđi na kibicih! Ker ureja  in boljša Sokol skupno z   Elanom   igrišče   na   Loki.  se   nam   obeta jutri popoldne dvojen užitek. Zato: na svi-denje!
—  Tekmo koscev priredi jutri popoldne na  poganškem    travniku    >pod     Muhoko« društvo kmtčkih fantov in deklet v  Gorni vaši, od koder krene povorka s konjeniki, kosci in harmoniko na junaski mejdan. Ka-sneje  je veselica pri Matkotu. To društvo je zelo dela\Tio in je imelo skozi vso zimo redne tedenske sestanke s predavanji. Predavanja so bila posečana takorekoč polno-številno.
—   Dvoje   važnih  pre d a van j  bo  imel  v liubtjanskem  radiu tukajšnji učitelj Viktor Pimat v petek in soboto. V petek ob 11.15 bo govoril o .Tugoslovenih ob Adriji, v soboto ob pol sedmih zvečer pa bo opisoval naše strupene rastline.
—    Državna  meščanska  Sola  v  Novem mesiu  priredi   ob   zaključku   šolskega  leta javno  razstavo  izdelkov učencev  in  učenk vseh razredov    na   zavodu.    Razstava    bo otvorjena   jutri,   15.  t.   m. v prostorih  me-Sčanske sole in bo trajala do 21. t. m. K obisku so vabljeni  vsi, ki  se zanimajo za razvoj Šolstva v kraju.
Z Jesenic
—  Uspehi na meičanskl Soli. ćetrti razred me&čani9ke  sole je  zaMjnCfl fiolfiko leto s predav-anji že 31. maja. Od 26 učencev in u^emlfe so dosegli 4 odličan uspeh, 6 pa jih je dotiilo popravni isspit. ZaivrSni iatpitd, h katerim &e je priglasilo 22  uče«io©v    In učenk, bodo te dni.  Ostali razredi  za-klju-
I ^ijo pouk 20. t. m., a sipričervala se rasele 24. junija s skl&pno šolsko slavnostjo. Vipd-sovanje v prve razrede meščansilte sole bo v začetku septembra.
_   Mnenje   ocJposlanca   mlnlstrstva  pro-
svete o jeseniški meščanski soli. V dneh SO. 5. do 3. 6. je kot oiposlanec minlsrstva za posveto inapiciraJ tuika|šnjo meščaasko šok> g. Sovre, ravnatelj mešcanske žole v škofji Lioki, ki ^e (pođal o ustroju in uape-hih meščaneđte Sole naslednje zanimtvo po-roCilo: Razroj zavoda se giblje v noroial-nem tecn^vu. Vzroki: prevellfeo število ucemeev, preunalo šolskih prostorov, kl fco delama tiLdi v poelopju oerorne Sole, ter premaAo učnlh moći. Pretežni ptvjstori za. sbinko učil, risailnica in pređa,T«JaiIca za fiziko ki kemijo manj&ata, nepapoine zfcirke učil, j>re&kromna knjilntca, vse to Kn\<y ovira razvoj sole. Duh vsgoje in pouka z ozfcrom na narodno in ibria.vmo ©đins^vo odli-cen. U<a»pehi v posameuznlh strokah sprico teđtkih Časav ?>resenetljrvo dotoci, v ag>loSn€an p^rvovratmi. Ako bođo pofclicani fafctorji oxi»tranili ovire teven delotero^a Uičiteljskega sbora in ako bodo nađomeetiM dovolj liftnih moči, se bo Šola dTigmiila .1o nadjpovrečne visine in Jesejiice se oođo lah-fco pon-aSale % vrzorao  meščansko  &0I0.
—   Potujoćo  kmetijsko   razstavo  je   oi>-tok&lo   2000   5oloobveKJih   otrok   in   preko 2000   odraslih,   ne  pa   200,   kot   Je   railojlć iz nasajivosti porocal  tiskaraki Skrat.
—   Zlet jesen Iškega   sokotekega  okroija na Jesenlcah. V nedeljo papoldoe je bil d« Jese«nieah   žilet   jeseniSkega   okrožja,   kate-rega 80  se okroine  edin'ce     udeležile    z manjšimi ali večjimi deputacijaimi, druSt^i KoroSka  Bela Ja/voraLk  to  Blejsia D>bra,-va p-a z leplm Stevilom članstva, nara&ca-}•»  in dece.   Iriredite"-  *e  bila  ze^   iobrc 6b'stana, zlasti je bi«o mnogo starčev, ra-ralćaja in  dece tej* delavstva,  do5;m smo zeLo pogrešali druge stanove. — Preo p;i-četkan javnega nastapa Je pri-čeio močno detevati, zato se je morala vršiti    rire«li-tev t Sokolsfcem Kiomu, kar pa je teloval-bo  znatno eakasnedo   in   ovLralo.  Nastopil-o je &6  moćke  iai 9€ ženske ienske dece,  36 moškega in 32 žemakega nara§>6ajaF 51 Cla-nov in 24 Alanic 3 pro&ttoii vajomi za. pokraj ineiki zieit v Ljubljani. Isvedba pri ila-nlh, člaailcah  in ženskem naraštaju Je bt-'la dobra, najslabša pa pri mošfeem    nara-■Sčaj-u,   ki  bi   morala  biti  naj;boljža.   f,Todmi-•ki W morali h&kJjučitl od nastopa taike fante, ki ne obvlaidajo dobro prostih vaj. Na
orodjri je naatopilo 5 vrst, na*v©i po2or-♦noati je vabujala vrsta s telovadcl, ki so lzv*jaii »drasie preslcoke preko koaja Vzdolž ia na Sir brez ročajev. Jarno telo-vađJbo je zaključila vzoma vjista domaćih telovadcev, ki eo s svojim-i vrhninskimi in vratolomTiimi sestavami Izvali viharne akiamaclije gledateev. PriredKev je v snlo-Snem leipo uspela, škoda je le, da ni mogla biti zaradi dežja na iprostem, kjer W i'osegda mnogo Tečji uspeh. Telovađ-bo Je K'odil društveni aiaćeLniik brat Antcm Ban •s pamocjo ć-ianov predjnja&kega zbora, 80-'cJelovala je društvena godba na pihala p<. i •voiJstvonm  brata  imitJta.
—  Sportne vesti. V Četrtek, na praznik, popoldne bo na igrišču »Bratstva« nogometna   tekma,   v  kateri  nastopi   prvo   moštvo »Bratstva«  proti SK  *Slovanu«  iz  Ljubljane. V nedeljo, dne 18. L m. pa nastopi prvo moštvo  »Bratstva«  v prvenstveni  revanžni tekmi proti SK »Elanu« v Novem mestu. Jeseniški   nogometaši   se   peljejo   v   Novo mesto z avtobusom, v katerem bo prostora tuđi za več drugih oseb. Kdor reflektira za sedež v avtobusu, naj se prijavi pri gospodu  Ćinkovcu  pravočasno.
—  Dela pri izravnavi usada. Ker je na vrhu zemeljskega usada grozilo  mnogo velikih   skal,   da   vsak   čas   zdrče   navzdol   in poškodujejo   okoli   stojeće   hiše.   so   pred kratkim  začeli  delavci  te  skale  razstrelje-vati  in z njimi   izravnavati   ogromno  rjavo liso,   ki   jo   je  pred   tremi   leti  napravil   ze-meljski plaz.  Vsa  dela pri  odstranjevanju skal   in   delni   izravnavi   usada   bodo  stala okrog 68.000 Din, dočim so predviđeni stro-ški za napravo odtočnih kanalov na preko
•      200.000  Din.
—  Grad beno gibanje.    Veliko dvonad-,     stropno trgovsko hišo začne te dni graditi i      fotograf  g.   Franc  Pavlin  poleg   nove   cari-,      narnice na TrŠanovem zemljišču. G. Ignacij
Hrovat je dvjgnil poleg hiše se nahajajočo
mesnico zsi eno nadstropje, kjer bo uredil nekaj $ob. Ob Ilirski ulici gradi g. Alojzij Sušnik, enonadstropno hišo, v katere pri-tličju bodo lokali. Tomaž Kosir in Jože Župan pa gradita istotam manjši stano-vanjski hiši. V naselju Podmožaklja hiše gg. Anton Cufar, 'Alojz Pukšič in Ivan 2en, na Javorniku pa g. Jože Srethn. To je ra-zun Čuferjevega kopališča skoraj vse, kar se letos gradi na Jesenicah in v okolici medtetn ko se je druga leta gradilo v tem okolišu mnogo več.
Iz Kranja
— Sedemdesetletnica Narodne čitalnice. 1.  in 2.  julija bo proslavila  Narodna čital-nica sedemdesetletnico   svojega    obstoja  in delovanja.     Pokroviteljstvo    priredirve     je blagovolil prevzeti  Nj. Vcl.  kralj  Aleksan-der.  SpoTed     proslave je sledeč:     1.  julija zvečer  ob  20.   slavnostna  akademija  v   sokolski    telovadnici   Narodnega   doma.     Ob pol 22. zvečer iluminacija mesta v Čast naj-višjemu   pokrovitelju   jubilejne   prosi ive   v zvezi z obhodom po mestu z godbo. 2. julija zjutraj pričakujejo goste na kolodvoru reditelji.    Ob  pol 9.  dopolćlne    se    zbirajo društva   in   gostje  na   restavracijskem  vrtu Narodnega  doma,     odkoder  se   razvije  ob 9. povorka po mestu. Pred mestno hišo pozdravi   udelezence     proslave   mestni   župan g. Ciril Pire. Povorka se vrne pred  Narodni dom, kjer položi venec na spomenik Nj. Vel. kralja Petra, nato pa odkoraka na po-kopališče,     da   se   pokloni   spominu   umrlih čitalnicarjev ter položi venec na groba pes-nikov Prešerna in  Jenka.  Ob  11.  dopoldne se  vrši  slavnosrni   občni   zbor  našega   društva v sokolski  telovadnici  Narodnega  doma. Od pol  IZ   do  pol   13. bo  promenadi koncert  v  parku   pred   Narodnhn   domom. Ot>  13.  se vrši slavnosrni banket v gledali-ški dvorani Narodnetja doma. Popoldne ob 16. se prične velika  ljudska veselica v parku  okrog  in v vseh    prostorih   Narodnega doma. Ob priliki jubilejne proslave bo o-d-prta  rudi  razstava,    ki  bo obiskovalce poučila o   zgodovini     in     delovanju  Narodne čitalnice v Kranju. Izdana  bo   rudi  jubilej-na brošura s podrobnimi podatka o sedem-dosetletnem  delovanju  društva.
—  Srednješolske razsior^e.    Od Jtitri do sobote   bo   otvorjena na drž. tekufimi 8oti razstava, ki  bo pokazala plodove  letoSnje-ga dela  tega našega  potrebnoga  strokovne-ga  zavoda.    Razstava  je ie lani    Tzbujala mnogo  zanimanja in bo  leto« fie popolnej-ša. Od 1S. do 34. junija pa bo odprta razstava risarsklh  in ročnih  del na drž. realni gimnaziji. Tuđi   gimnazijski  dljakt  m  dija-kinje so letos zelo napredovati v risanju m v ročnem delu, xato bo ra«staT« »a vsako-gar zanimiva.
—  Produkcija Glasben* ioh.    Glasheoa 5ola priredi v petek 16, Junija ob 18. popoldne v  telovadnici    realne   gimnazijo jarno produkcijo    gojeneor  in  gojenk.    M«d  instrumenti   so  »astopant  W«t4t,    vijolina  hi Ćelo.     Ob  koncu   nastopita   mladinski   »bor in  orkester.    Prijatelji    mladine tn  glaab«, posetite  to zadnjo  letofajo prfreditcv ođl-nega našega  glasbenega  zavoda. Vstopn+nn prostovoljna.
—  Otvoritev novega kopattKa. Ob Savi, na koncu spodnjega Savskega dreroreda Je pravkar   dograjeno   in   otvorjeno   novo   ko-pališče.    ite  zunanjost vseh kopaHSkih  na-prav je prikupna. Stevilo rseh kabin J« 23. Nekaj kabin je družinskih, druge pa so na-menjene  p>osameznikom   in  skupinam.   Prostor za  solnčenje  je  zelo    priprareri.    Na razpolago sta rudi dva tula. Novost pa Je bazen za otroke in vse tfrste, ki jim je Sava premrzla.    Temperatura vode v barenu r»o dosezala redno   25 stopinj  C    Kopalci   se bodo posluževali lahko rudi novoposravlje-nih miz in klopi.    Cene    kabin so rzredno nizke;    rta kabine  se  je mogoce  tuđi me-sočno abonirati;    dijaki v skupinah   imajo znaten  popust.   Novo kopališče  bo  gotovo zbirališče   vseh   naSih  kopalcev.     Kopali5?e ob Kokri  m©d  Mayrjevo  elektrarao  se  ne bo gradilo, ker ni pripravnega dohoda, staro kopališče v Dolu pa je nehigijeniČno in bi ga bilo bolje    podreti    kot   popravljati. Novo kopališče    ob Savi    ima   t   najemu gradbenik  g. Vrabec,    ki je poleg Tujsko-prometnega društva in mestne občin^ zgra-dil del kopaliških naprav.
—  Strokovna    izvežbanost    naftfg«   vrt-narja.    Nedavno  je  napravil    g.  AvguStta Lap,     najemnik   znanega  ?^avnikovega   Trta poleg   Narodnega   doma,   strokovni   moj»tr-ski  izpit v vrtnarski stroki.     G.  A.  Lap  ie bil prvi vrtnar v naši banovini, ki je uspeš-no prestal izpit, kar priča  o njegovi strokovni izvežbanosti.
—    Samomor    pekovskega    pomoćnika. Preteklo nedeljo so nažli pri Prašah v Savi truplo utopljenega moškega. Truplo je moralo biti že kakih 10 do 14 dni v vodi, ker je začelo razpadati. Naknadno je bilo uga-tovljeno, da gre za truplo Antona šlibarja. pomoćnika  pekovskega mojstra Jakoba Pri-stova v Kranju. Slibar je pred dvema ted-noma neznano kam izginil. Po pismu, ki ga je pisal očeru v Moravče, je sklepati, da je skočil sam v vodo, ker so ga do obupa po-trle   domaće   razmere.   Star   je   bil   19   let; pekovske obrti se je izučil pri mojstru Pri-stovu v Kranju,    kjer je bil    porneje tuđi pomočnik.  Baje  je že  pTeje večkrat govoril o samomoru. Truplo so prepeljali v mrt-vašnico v Moravče,    kjer so ga v ponedeljek pokopali.
—  Relief našega    mesta.    Relief,    ki   je vzbujal  mnogo  zanimanja  na  ljubljanskem velesejmu, bo v kratke-m razstavljen tuđi v Kranju.
J — Koturaški savez kraljevine Jugoslavije, podsavez Ljubljana, vabi včlanjena društvo, da se udeleie v nedeljo, dne 18. junija ob 2. uri popoMne prlredltve kole-sarskega društva >Zarje<, Zg. KaSelj, ki se vrši v Vevćah — grostilna Anžur. Iato-časno se vrše kolesarske medklubske dirke na progi Vevče—ViSnja &6ra tn obratno s startom in ciljem v Vevfeah.
Sfa**   t34                                                                                       SLOVENSKI NAROD«, A* H. Jrafjft IWJ                                                                                          8b*» S
Letalska nesreća v Chicagu
Podrobnosti o katastrofi na svetovni razstavi, ki ]e
zahtevala lo človeških žrtev
KratKo smo že i>oročali o težki 1-e-taiski nesreći, ki se je pripetila na svetovni razstavi v Chicagti. Na tla je fcreščilo veliko letalo ztnanega ruskega konstrukterja Sikorskega. LetaJo se je imenovaJo »Amphibian« m je Iahko startaJo ter se spu-ščalo na suhem in na vodi. Na svetovni razstavi je bilo na razpo-laso pos etnikom, ki so si hoteli razstavo ogledati iz zračnih višav. Posebno velik na val na letalo je bil v nedeljo. Kakor običajno, je vstopilo v letalo as em potnikov. za krmilom je pa sedel bivši vojaški pilot Karei Vi-ckery. Za drugim volanom je sedel pomožni pilot HaroVd Jacobs. Vickery je bi! znan ko-t izboren pilot. Družba, ki 5e sikrbela za to atrakcijo svetovne razstave. ni beležila niti imen, niti bi-val'iSč potnikov. ker to pri kratkih p-o-letih sploh ni navada.
Vickerv se je dvigni! z razstavišča fri je krožil nekaj časa nad njim. V hipu, ko se je hotel spustiti na Michi-gansko jezero, so ljndje na razstavišču opazili, da se eno krilo letala nekam čudno ma5e. Tuđi pilot je moral opaziti, da nekaj ni v redu. \<n takoj se je zacel spuŠčati. Letalo je u smeđi proti fetalršču.    oddaUenerrm  nekaj  milj od
razstavišča. Dobri dve milji proti jiigu od letališča se je že čmilo, da izgublja pilot oblast nad letalom. V nasledjijem hmi se je desno krilo oditrgalo in letalo je treščilo navpično na tla, kjer se je razbilo.
Nesreća se je pripetila dve mrlai južno od letališča Gleas View. Pod razvalinami razbitega letala so obleža-li mrtvi poleg obeh pilotov rudi vsi potniki, od teh 3 ženske in 5 moških. Družba, ki ji je pripadalo letalo. ima zdaj hude preglavice z identificiranjem žrtev. ker bo treba ugotoviti, kdo iz-med tisočev posetnikov s-vetovne raz-s-tave se v nedeljo ni vrnil domov. Samo tako bodo namreč Iahko dognah imena ki bivaJišča žrtev težke letalske nesreće.
Letalski kon-s»trukter in-g. Sikors-kv je eden najslavnej.ših svetovnih kon-strukterjev velikih vojaških in civilnih le-tal. Med svetovno voino je konstru-iral letala za rusko tetalstvo. Najbolj znano njegovo letalo je bilo ogromno letalo »lija Muromec«. ki je bilo obo-roženo rudi s topovi. To letalo pozna jo mnogi, ki so bili med svetcvno vojno na ruskem bojišču.
Bve pretresljivi
rodbinski tragediji
Cbe sta se odigrali v Pragi in zahtevali štiri človeške
žrtve
V   soboto in  v nedeljo  sta  se odigrali y Pragj dve zagonetni rodbinski tragediji. Podrobnosti    in    motive bo dognala sele prei-skava. V obeh prime-rih  gre  za   dvočlarusko   rodbino   ioi   v obeh sta padla kot žrtvi oba rodbinska člana.
V  soboto zvečer se ie odigrala prva rodbinska tragedija. Šofer A. Bleha je hotel posetitS ljubico,  19 letno pro-dajalko Ruženo Vvskušilavo.   Prihaia^ je k liji navadno dvakrat   na   teden, včasih pa tuđi večkrat. Ko je prišeJ v soboto, je našel vrata zaklenjena in na njegovo trkanje se ni nihče oglasil. Ker sta imeia  sestanek  dogovorjen  in ker je bilo jasno, da mora biti nekdo v nje-nem   stanovanju,   si  je   Lz-posodi]   klihič drugega tiajemnika  in je  vrata odprl
Zagleda! je grozen prizor. V stanovanju je našel mater svo-ie ljubice. 41-k:no
.Magdaleno VvsušHovo ofoeŠeno na oknu. Nrjena hči Ružena je ležala na divanu. pokrila z blazinicami in
tird! ona ie bila mrtva.
Šofer je hitel na policijo in povedal, kaj se je zgodilo. Prišla je policijska komisija, ki je ugotovila. da se je sta-rejsa Vy suši Lova obesila, vzrok smrti njene hčerke pa še ni znan. Sofer }e pri mesarju, kjer je njegova ljubica služila, zvedel da v soboto ni prišla v službo. Vzrok tragedije ni znan.
V  iredeljo dopokLne se je odigrala druga tragedija.    Mi zar A.  VeseJv je horel posetiti svojega prijatelja mizar-;a švarca, ki je obenem hišnik. Prijatelja sta se bila domenila že pred dobrim tednom, da se sestaneta v nede-Do. Zvonil ]e dolgo zaman, končno je pa modn<o  pri'Hsnil na vrata,  ki  so  se odprla. Na pTvi po-gled je Vesely spo-
znal da se ie odigrala v prijateljevim stanovanju tragedija. 2e iz predsobe je zagleda! v sobi
prijateljevo ženo v mlaki krvi na tleh.
Imela je prerezano grlo, pa je Še dihala. Na postelji je ležal ves v krvi Švarc napoJ pokrit s pernico.
toda že mrtev.
Prestrašeni prijatelj je hitel na policijo povedat. kaj je našel v švarco-vem stanovanju. Ko je prišla policijska komisija, je bila švarceva Še živa. mo-ž je pa ležal na postelji mrtev v srajci in spođri'jih hlačah. Na glavi je imel dve rani, poleg tega pa prerezano gTlo. j Takoj je bilo jasno,
da gre za umor fn samomor.
Morilno orožje kuhirijvsko kladivo in kuJiinjski nož. so našli na postelji. Na po-stetji je ležala rudi osliica, s katero je Svarceva nabrusila nož. Preiskava je dognala, da je Švarceva umorila svojega moža. V spanju ga je najbrž dvakrat močno udarila po glavi, tako da se je onesvestil, potem mu je pa prerezala grlo.
1 Po umoru si je prerezala grlo. Motiv umora ni znan, okolnosti pa kažejo. da gre za zločin nenormalne žene. Nedavno je umri zakoncema sin in po njegovi smrti je žena kazala znake duševne bolezni. Bolezen je naglo napredovala in moz je moral ženo posiati v bolnico, od koder so k> pa kmahi iz-pustili. Težko ranjeno morilko so pre-peljali v bolnico, kjer se je zavedla in povedala. da yo je hotel baie mož uda-riti s kladivom. Da ga je ona prehitela Zdiravniki so fo pregledali in ugotovi-li, da je njena rana smrtna. In res j-e nesrečna žena že v ponedeljek izdih-nila.
|    Magda   Schneider
I    Georg  Aleksander
|   v veseli opereti po glasbi skla-
|   datelja OTONA STRANSKEGA
■s;
\      GOSPODIČNA
I   Sodelujejo:    Iđa   VVust,   Jakob
I           Tieđtke, Knrt Lilien
I   Kot  dopolnilo:    najnovejši    Para-
1         mountov  zvočni  tednik!
I   Danea ob 4^   148. In O.1^   zvečer!
";      Globoko  znižane  letne  cene!
I    Elitni kino Matica
*                    Telefon 2124
Iznajdljivosi ljudi
Urad dela v 2enevi je izračunal da* je na svetu 16.000 raznih poklicev, ki si z njimi ljudje služijo vsakdanji kruh To so pa samo pošteni poklici. Poleg *eh je seveda §e ćela vrsta drugih po-klicev, ki si jih rzmišljujeio Ijudie ve-2:noma zato, da jrni ni treba delati. Včasih so tuđi taki poklici pošteni, pa 'udi dokai neprijetni in naporni.
NedavTio je umri v Londonu Peter Tyier. ki je zapustil 10.000 funtov šter-lingov. To lepo premoženje si je p-ri-dobil mož na kaj čuden način. — lupf je čebulo. Vsi vemo. kako je to delo neprijetno. saj se ti neprestano solze oči, Tyler je kupoval čebulo in jo prodaja] že olupljeno. Ljudje so tako radi kupovali olupijejio čebulo. da }e mora' svoie podjetje opetovano razširiti. Mož ^ znal niti čitati, niti pisati, pa je ven-
dar s svojo podjetnostjo in pridnost>o obogratel. Londončan Cook je pa za-siužiil 120.000 funtov Šterlingo-v s pisanjem 1'ju'bavTiih pišem.
V   Ameriki,    kjer je menda  največ takih poklicev,  se imenuje Newyorčan Louis   Jakcoa   »masjetni  mož«.  Nihče y vs«m Newyorkji ne zina tako hitro in spretno odstraniti iz očeša smeti ali mušice, kakor on. Mož hod'i z majtaiTn magneto»m, vato in  ščetko po bogatih okrajih, k>er se obračakv nan^i ljudje, ki jim pade kaj v oči. bi s tem pokličem bo kmalu   obogate-L    Plača mu Iahko vsak po svojd uvide vnosti Ln premože-niu. Največ zasluži, kadar piha moćan veter.
i                                                                ——i^——^^
Užaljena morala
V  ulioi Ladvika Kossutha v Budimpešti je imela na je to veliko stanovanje
j neiTnenovana  dama. dobro znana po-I  liciji, ker je oddajala elegantmo opremljene sobe za en večer ali pa tuđi za nekaj đni v najem  mladim zaljubljen-cem iz boLiših krogov.  Ker se  }e na-|  jemnici  stanovanja  godilo zelo dobro. so se kmalu oglasili zavistnežj in moralisti, ki so jo ovadili policiji, češ da podpira prostitucijo. Po-licija je poslat v hišo detektive, ki so si sprati zabe-ležili vsakogar, kdor je  prišel  v stanovanje  podjetne   dame.   Nakljuoje   je naneslo, da so detektivi zabeležiK tuđi ime  generalnega   ravnatelja  neke ve- i like delniške družbe, ki mu je šio se- j veda to močno na živce. Prvi hip se je odlocno upri, ko so ga pa detektivi trdo  prijeli,    se je  moral   legitimirati. Detektivi so mu pa povedali, da je v hiši tuđi po vsej državi znana  eksce-i  ienca in gospod generalni je bi-1 seveda i  radoveden. kako bodo prijeli nio. !        Skril se je za vrata in ni mu bilo !  fcreba    dolgo čakati.    Kmalu je prišla i  ekscelenca    naglih korakov mimo de-;  tektivov. ki je  pa nišo hoteli  opaziti, j 1 — Ono, gospodje! — te vzJcliikml ogor-
&%£^                \          SARGOV
g^Htc      it^w*MW I   ^b ^l mm  ^l Tl
č«ni ravnatelj, — zakaj pa tega ne legitimirate, kakar ste mene? — Toda njegovo ogorčenje ni do&egio zaželje-nega uspeha. Detektivi so ostali na svojih mescih in ekscelenca je nemo-teno odšla mimo njih iz hiše. Ogorče-nemu generainemu ravnatelju je bilo takoj jasno, da detektivi proti tako visokim gostom ne smejo nastopati. Pač je bil pa poleg njega povabljen na policijo tuđi visoki gost, toda policija je kaznovala samo dame, ki so oba gospoda zapeljale, da sta i skala z njimi zavetišča v tuji hi5i.
Volnen duh
Angleška javnost se peča s sodnim odkritjem slavnega medija, ki je bi-1 kakor Vikto-rija Macfarlanova obsojen v Edinburghu zagadi sJeparije. Zani-mivo je bilo pričevanje Eise Moulove, ki je izjavila, da je poznala obtoženko dolgo kot znamenit medij in jo napro-sila. naj vteiesi vpričo štirih gospodov in štirih dam dete Peggy. Soba je bila v temi in z medijem sta si segti v roke. Kar se je pojavila v sobi senca in glas je zaklical: »Jaz sem Peggv!« Priča je zaldicala. naj stopi Peggv bliže, kar se je tuđi zgodilo. Naglo >e segla priča po prikazni in začutila med prsti mehko tkivo.
Bil je torej duh iz pletene volne. V naslednjem hipu je duh odskočil toda priča ga je držala tako dolgo, da se je tkivo pre trgalo. Tedai je priča planila naprej in zaklicala Duncanovi, kakor je bilo ume-tniško ime medija, da je njena sleparija odJkrita. Prisotni so še videli, kako je Duncanova naglo spravljala volnen telovnik. Medij seveda s tem ni bil zadovoljen in hotel je svojo nasprotnico pretepsti. Sodišče je ob-sodilo navihanko zaradi sieparije na visoko denarno gjobo, ker je dobila od vsakega prisotnega po 20 cekinov.
Novo mesto brez sportnega igrišča
I                               Novo mesto, 12. junija.
Naš podjetni sportoi klub Elan nas jo v letošnji sezoni prav prijetno presenetil 8 ćelo vrsto nogometnih tekem, ki jih je veći-noma odlo^il v svojo korist. Nedvomno gre v prvi vrsti priznanje nogometnemu moštvu samemu, da se je samo z rednim treningom kljub neugodnim razmeram in slabemu igri-šču  povzpelo  do tako lepega napredka.
Izredno velika ovira v sportnem delova-nju pa je to, da je na sportnem prostoru na Loki, kjer se vrste vsako leto sokolski na-stopi in skoro vsako nedeljo nogometne tekme, tuđi živinsko sejmišče. Zato je Lo-ka Ie do polovice pokrita s travo, druga polovica, ki je pod naravno tribuno, pa je kamenita in shojena. Ob vročih dnevih pa je tu prahu kar na debelo!
Novomeška občina. ki se po svojih mo-čeh trudi za povzdigo tujskega prometa, je ogradila na Loki kopaliŠče, ki pa je seđaj potrebno temeljitega popravila; pred njim je uredila Ie travnik, pa ji polagamo na srce, da bi uredila še Loko, ker je ta v preveliki blizini kopališča. da bi smela to pustiti v takem stanju, kot je.
Za zgled naj nam bodo predvsem občine na Gorenjskem. ki so že zdavnaj spoznale važnost sporta, posebno še nogometa in plavanja. in zato so svoji mladini uredile lepa sportna igrišča. Tako n. pr. so Jesenice votirale za SK Bratstvo Din 15.000. Mnoga manjša mesta, kot Litija, KrSko, Brezice in ćelo Crnomelj, hnajo krasna senčna igrišča in to vse na občinske setroške, Ie v Novem mestu ni tega. NaSi nosmetaši so v vseh teh mestih igrali, zmagali in se vrnili na svojo zapuščeno Loko.
Na morebitne ugovore, kaj je treba nogometa in igrišča v Novem mestu, je treba ugotoviti, da je baš nogomet tišti faktor, ki je mladino odtegnil gostilna n, kvartanju, popivanju in drugim razvadam in da. odkar je Ragov log in najbližnji gozd, ki se raz-prostira proti §t. Joštu, za občvnstvo zaprt, da nima mladina poleti, ko je tuđi po frav-nikih prepovedano hoditi. nobenega prostora v blizini mesta na razpolago za igranje. St>ričo tega pozivamo občinstvo. naj naš SK Elan podDira tn naj obiskuje tekme v već* jera ^tevilu, da bo tako zaaiguran poleg mo-ralnega tuđi gmotni uspeh.
V nedeljo se bo vršila v našem mestu važna prvenstvena tekma s SK. Bratstvom z Jesenic za prvenstvo ljubljanskega pode-želja. Gost je se pripelieio Že prednji večer, 17. t m. in naS SK Elan jih bo gosto-Ijubno sprejel. da se vsaj malo oddolži za sprejem na Jesenicab. Nogometaši pričaku-iejo. da bodo prišli meSčani na telemo v čim večjem številu in s tem nagradili igral-ce za njihov trud.
T© dni se je po vsej državi vrfil tuberkulozni teden in po dnevnikih se je na Široko razpr&vlialo. kaj je treba vse ukre-niti, da se ta bolezen zajezi. Vsi pa so so-glasno zapisali: »Dajte na5i mladini pri-merna igrišča!« Ta klic ponavljamo in prosimo merodajne faktorje. da oskrbe, da bo Loka v resnici za mladino. Sokola in Elan!
ca.
Gospodje, će imate obcoitljlvo kožo, ra-zirajte se edino Ie s kremo
„LA TOJA"
ki vsebuje mineralne soli iz radioaktivnih termalnih vrelcev svetovnoznanesB zdravi liSča LA TOJA v španijL
^&U* P OKiUijcKSKI;Z L E lWi
^;:^Fp.KOLA  KRALJEVINE   JvGOSLAVUF /jT
gpV   L 'I   V  B   L J  A N h  rVilM
Poziv saveza SKJ vsem bratskim društvom in edinicam
Ljubljajia,   14.   junija.
Načelništvo Saveza SKJ poziva vse 'bratske edinlce, da morajo brezpogojno •fneti vsi elani In članice predpisano dru-^iveno legitimacijo 8 sliko in članski znak v svrho potovanja na ztet v Ljub-••ano, Kdor ne bo imel članskega znaka ♦n legitimacije, ne bo mogel dobiti legitimacije za znižano aziroma brezplačno vožnjo v Ljubljane Društva naj takoj na* -roče društvene legitimacije In znake pri ■Sokolski Matici v Ljubljani, Narodni dom, Tomanova   ulica.
Nastop naraščaja, dece in vojaštva
V nedeljo 18. t m. bo na zletišču II. predmetni dan, nasrtop naraščaja, dece in vojaštva. NačeLništvo Saveza SKJ je se-etavilo   za   ta   dan   nasleđnji   apored:
V   soboto   17.  Junija:
Ob 17. p<regleđ prostih vaj aaožke in žetn-€&e dece iz Ljubljane in okolice. Od 18. <&o 19. skušjaje vojske in kolesarskega ba-taljona.
V  nedeljo 18. Junija:
Ođ 5. 3o 6. ajutraj: tekme vojaštva na lsri&ftu SK 'Ilirije, oa 6. do 7. zjutraj: «kužnje češkoslovašikega naraščaja. ob 6. uri ^Titraj: zbor naraštaja za pregled, ob 7. zjutraj siružnje naraštaja in dece, ob 10.30 zbor naraštaja za povorko, ob 11. po-Torka; ob 14.30 abor naraštaja v &ardero-b ah za javni nastop, ob 15.: javni telovad-di nastop z nasle<Injiin sporedom: ženska deca: proste vaje, moška deca: preste va-je, moška in ženska •leca: igre; nastop če-d&aslov&dkega moškega in ženske^a nara-^Čaja, nastap vojažtv-a: Planinski polk >Planlin)eke slike«, moški naraščaj: proste vaje, žemaki nara&čaj: proste vaje, tekmo-vaLne igre dece, tekmovalne vaje vojažtva, bojzLa tekma moškega in ženskega nara-ščaja, nastoj) kolesarskega bataljona iz LJntotllJaffie.
Vstopnice za II« predzletni dan
Cene vstopnicam so: Sedeži na glavni tribuni: srednji del pod ložami vrsta 15 do 17 Din 60.—, vrsta 11—14 Din 40.—, vrsta 6—10 Din 30.—( 1—5 Din 25—, seve^i in južni del vrsta 11—17 Din 40.—. vrsta 6 do 10 Din 30.—, vrsta 1—5 Din 20.—. Sedeži na južni tribuni (ob bivšem kinu Ti-voli) vrsta 1—3 Din 25.—. Sedeži na sever-ni tribuni (ob kopališču SK Ilirije) vrsta 1—3 Dm 20.—. Sedeži pred god beni m paviljonom vrsta 1—3 Din 10.—. Stojišča na severni in južni tribuni Din 6.—
Imetniki zletnega in nara$Čajske<*a znaka, ki se morata nositi vidno, imajo brez-plačen  vstop na stojišče.
Prodaja   vstopnic
Prodaja vstopnic v naprej se vrši vključno do sobote, 17. junija pri kredit-nem zavodu za trgovino in industrijo. Ljubljanski kreditni banki in Mestni hranilnici ljubljanski v Ljubljani.
Na dan prireditve posluje za prodajo v naprej dopoldne od 9—12 ure blagajna pri vhodu ITT (poleg bivšega kina Tivoli — dohod   od   Bleiweisove  ceste).
Pred prireditvijo se odprejo blagajne pri vseh treh vhodih ob 13. uri, da bo mo-goča nabava vstopnic pravočasno pred pri-četknm   priredirve.
Vhodi na zletišče za gledalce in dohod k vhodom:
Vhod T (blagajni 1 in 2) je dolooen za severno polovico glavne tribune, severno tribuno in severni del sedezev pred godbe-nim paviljonom ter stojišča temeljem zletnega Ln naraŠčaiskega znnka. Vstopnice za ta vhod so zelene in modre.
Dohod k vhodu T je izklfučno od Go-sposvetske ceste med kopališčem SK Tlirije in velesejmom. Dohod iz Lattermanovega drevoreda ne bo mogoč. ker bo ves prostor v drevoredu med glavno tribuno in južnim vhodom velesejma rezerviran za ustroi telovadcev  in  zaradi  tega  zaprt.
Vhod TT (blasain; 3 in 4) js določen 7& južni del glavne tribune in del iuzne tribune. Vstopnfce za ta vhod so rdečiraste in ramene.
Dohod k vhodu TI ie po glavnem in Lat-termanovem  drevoredu.
Vhod   TTT   rblagajni   5   in   6)   pi>   bivšem kinu Tivoli ie določen za del tužne tribune in  južni  de)  sedežev  pred godbenim   pavt Tionom   (vstopnfce  so  rumene)   :n   sto^š^a (bele vstopnice).
Dohod k vhodn TTT je samo od B1erwei wet5ove  ceste  r»reko   želerniskega  prehoda proti  bivšemu   kinu Tivoli.
Vse vstopnice za sedeže imafo z rimsko številko označen vhod I. TT ali TTT. na-dalfe Stevilko vrste In sedeža, ki so vsi numerirani.
Prosimo obetnstvo, da ▼ lastnem Interesu ter da ne bo motenj v prometu, uvaža je  pojasnila  glede  vhodov  in  dohodov.
Prihod češkoslovaškega naraSčaja
II. prefele<tneca đneva se ndei^ži v čas^-Tiero 5tevilu tuđi naraSčaj Iz <*ešftoslova-5ke. Na slet prisne v 'L/Jnbljano <Io 200 naraštaja Prihod češftoelovaške^a naraštaja je določen in. soboto 17. t. m. s praškim brzovlakom oib 17.20. Soltolstvo ©prejine ^eškoslovaSki narafičaj svečano na kolodvora. Pozivaano že danee vse sofcolstvo \t Ljubljane Ln okolice, da se v Čim veCjem fctevtta u^leleži opre jama na glavu etn kx>Lo-
dvoni. Spcejema se u^eleži Čianstvo in I naraščaj v slavncstnih krojfh. Zbor vee&a sokolstva bo v soboto ob 16.SO na vrtu Narodnega doma, od koder o.1i.korakamo s godfro k aprejem-u na kolodvor. Pozivamo tuđi vse naročino ljubljansko občLnstvo, ga v čim večjem števtJu pohiti fc flcxrejemsi brat&kesa  naraSčaJa   iz   CsSR.
češkoslovaški Sokoli na zletu
Zletna pisama je prejela te .unl obveotl-lo  od   6OS iz  Prage, da  priđe češkoslova-
^ko so&oJstvo v LjubJjano v impozantnecn Stevilu do  4000 s štirimi posebnim! rlaki.
Trije viaki odpeljejo SokoJe Iz Praga, eden pa to Brna. CežkosdcKvafiko sokoLstvo bo imelo s seboj tri godbe ter na^topi ta-di samostojmo na zJetišću. Bratom Coho-slovakam bo prirejeo alovesen a^rejem, Dan in uro prihoda borno p-ravo6aano objavili v dnevnikih.
Novi prapor Ljubljanskega Sokola
Za   TOJetni   jubilej   matice    jni?oBdoveo-sk&ga soikolstva je darovaj    NJ. Vel.  kra5J AJeksaJider     LJubljajis-kemu     Sokolu     nor krase« prapor, ki bo iilavtuisfcno razvit pri prvi javni  te!o«vajdbi na Vi-Jov daa.  Prapo-pu  bo  kumova]  Nj.  Vel.   kralj  Ale-ksaader. Pra^or je krasno ametnlšfeo đelo, kl ga rz-•deduje  državni  zavod  za žensko   obrt     pođ vod*tvo<m ravnatelja br. Botža JUčUSa. Prapor je iz težke svile ia bo pritrjeo na dro-gru,   vrh   katerega     bo   srebrn     b-Uizaiovan, okoll  njega je i>ritrjeoili   devet zJatUb ao-kolov,   ki  sionboIHhio   prikaanj«(jo  sokolsko idejo —  ve6no glbanj«.
Sokol Zgornja Šiška
Nastop v nedeJšo 11. t m. je ponovno pokazal. da se te Sokol v na5em okotiSn že g'lchboko vko-renfriU, ter sedaj lepo, po-časi s;cer„ a stalno napre<diyc. RazvetseHht-je Dre^vsean le/po Število o-boje d«ce, kaj j« zasluga harmoničn-ega sodelovan4a §o-ie ln Sokola in kar bi tuđi drug od moglk) za sokol'stvo, pa tuđi Solo in narod roditi lepe uispahe. Same dtce je nastoipiio okrog 120, pa bi je mog!k) Še već, da bi za vse inKiJi kioie, saj ima društvo skoro 200 den ce. Treba pa bo vs-ckakor na šok) $e ro e>no mla]5o možko in ž&nisjko u-ćido os«bo, ki bi r>ravzeli vadtoo d-ece, ker sedanji va-diteiji in vadJteljice s« izičirpaviijo in na pomnožite>v Stevila daće baš radi tega i*e moremo misliti. Nastopi poediniih odideltkov so v vzornejm r&du bre^ mučnih pavz sie^ dili točno po sp-oredoi drusr drugemu. Manj kot kritiko, pač ra kot vzpodbudo in opo-zo-rilo j-e tre?ba omenirti, da je bil moSki naraštaj najs<!abSi nastepajoči otldelek, dasi bi moral biti med najbo-lljSiTni in da je števiio nastopajočih naraSčajni&ov bdio manjj-še od šte-vila na lancem nastopiu. Temu vprašanjii, ki je pftre^e. naj načedoi-štrv'o Ln odibor posve^ita podvojemo pozornost V splo-Sneim so bite vse va>e tvav dobro Gvajane, Ie kri«ttje še ni dohro. Ženski oddeKkf, razan p-ri deci, so brli mnogo I bol'jši od moSkih, pa tuđi številnetjSu Sta-I red5i čiani pa so očivkino premalo vežbaii na god'bo, ker jih te. z&!o motala. Do zJeta so bo tr&ba privadlti godlbeni spremijavi in vaj« še piliti- Nastap na orodj/u je pokaza! premalo pripravljeaiost, rnogel bi b'/ti boft-ši. Obisk je bil kldiib feladmeTmi ki nesta-novltneimi viretmenu in Iddipb temn, da so istoćasno blit tri sokolske priredrtve v Ljuljan:, še prav <tober. 2upoo upravo }« zastopal  predsetfoSk  2PO brat  Janez Po-
harc.         ____^_^___^_^_____^_—
Prijet sefmarski žepar
Trebnje,  13.  junija.
Včerajšnjf letni sejem je privabil med redkimi prodajalci in kupci, med drugim! v znamenju današnjega časa kupca, ki se je sumljivo potikal med onimi redkimi kupci, ki so hoteli iskoristiti letni sejem, kjer je lepa prilika za tatvine. Lovšin Peter, brez stalnega bivališča, žepar menda že po pokliču, je poizkušal kakor v mnogih krajih tuđi v Trebnjem svojo srećo. Pred stoj-nico v gneči je nsnadoma izginila pose«t-nici Jevnikar Jožefi iz žepa precej rejena listnica, ki jo je lastnica kaj kmalu tuđi pogrešila. Tujca, ki se je gnetel krog nje. je sicer opazila, pa se ni dosti zmenila zanj. Tatvino listnice je takoj prijavila orožni-štvu, ki je uvedlo poizvedbe in kaj kmalu so izsledili sumljivega neznanca, znanega žeparja Lovšina Petra, katerega je spoznal službujoči orožnik, in ga je odvel t zapo-re okrajnega sodišča, kjer prejme Se posebno nagrado za tujo Hstntco.
"            TEPCEM NE POSOJA
—  Ali mi poeodiš teh 500 I>in ali ne?
—  Jaz te pa vpraSam, če mi Ttnes denar?
—  Seveda ti ga vraem.
— Torej ti ne posodnn niČ, kajti tep-cern načelno ne posojam denarja.
Sfr*11 *»   _____________________________________________________>flLOVEHBKl NAROD«, OK 14. jonlja 1988                                                                                                     St©*. 134
(Oue siroti
—  Ka bti mi bilo v veliko £as»t, Če bi se vtzeJa, o tem prav nič ne dvo-mim. — je odgovoril vitez de Vaudrey; — si cer    pa   n-e    odldanjam dekleta, temv>eč Je zakon.
—  Odklanjate! — fe vzM'Am\ groi presenećeno.
—  Predno se izjavite tako odtočno. bi vam prav resno svetoval, da dobro premislite, kaj to pomeni... Vem, da se je treba ozirati na mladost in njeno vrtoglavost... in da je dobro zatisniti oči nad marsnkatero n-eumnastjo...
Vitez je povesti glavo.
—  To pa te pad pogojem, — je na-datjevaJ grof, — da te vrtoglavosti ne bodo dolgo trajale... Ta zakon je čast, ki    vam io hoće kralj  izk&zati,    tako kakor nama, m ko je kralj spregovo-ri...
Vitez de Vaudrey se je vzravnal
—   Pojdem se  zalivalit Njegovemu Veličanstvu za prijaznost, — je odgo-voril odločno, ... položim rrru k nogam sebe, svojo u danost in svoje življenje; tada,    ponavljam    vam,    gospod g-rof. o-stati hočem svoboden ...
Grof de L interes se ni rno&el več obvladati. Oči so se mu srdito zaisikri-te, prekri*žal je roke in vzklikniJ:
—  Svoboden!... svoboden,    da bi lafrko  nadaljevali  burno  življenje,    ki ga ne bos te mogli večno prikrivati.
—  V mojem    življenju m ničesar, kar bi moral prikrivati, ničesar, kar bi mi moglo pomati kri v glavo.
—  Ste o tem trdno prepričani, vitez?
Namigavanje je bilo še preveč jasno. Zadet v živo je planO vitez po-konci.
—  Gospodi — je vzfkMknU in skota h grofu.
Toda grofica je nagk> vstala. Drh-teč po vsem telesn je stopila med oba moža, ki sta se me rila s srđitimi pogledi.
—  "Roge-r! — je dejala, s<topivši od-ločno pred svojega nečaka.   Izitegnila je proti njemu drhteče roke, potem se je pa o-brnHa h grofu, rekoČ:
—  Gospod    grof ...    rotim   vas ... dovolite ...
Grofa je gantf izraz silne boflesti na obrazu tište, ki je na nji že dolgo opa-zoval znake taine bolezni.
—  Pa naj bo, — je dejal, — bova pa poameje nadaUevaia ta pogovor.
Potem se je ozrl že manj srdito na viteza, Tdkoč:
—  Noče-m   Še   otapati   nad   vašo zdravo pamet>o in nad vašo pokoršči-no. Toda pomnite. da sem glava družine, da je njena čast pod moj-o zaŠči-to in da ne trpim, da bi jo Icdo teptal. Pustim vas tu z vašo teta.   gospod; poizaiam   vašo  naklonjenost...    vaše »poštovanje  do nje ...    Morda    bodo njeni nasveti bo-lj vplivali na našo rr-dovratnost kot moji.
In da dokaže, kako trdno veruje v zadovoljivo uredkev    te    zadeve,    je
dejah
—  Na svidenje, dragi moj vitez, na sUcorajšnje sviđanje!
XXXV.
Kotmaj so se zaptrta vrata za policijskim direktorjem, je prijeta grofica svojega nečaka za obe raki.
In z glasom, ki je izdajal materinsko sikrb, ginjenost in prijaznCKSt ob-eoem, je vprašala brez ovinlkov:
—  Roger, todo je žena, ki jo ljubiš?
Uganila je, kakSne misli roje mlađemu možu po glavi. V vitezovih očeh je videla, da nekaj skriva pred njo.
V njenih očeh je imel Roger okrog čela sli mučenika Ijubezni, saj je sama ječala pod težo raeizbrisnih spominov.
In z nežnim glasom ga je vprašala:
—  Kakšma ovira te loči  od nje in kaj ti je branilo zasnubiti jo, še predno je prišlo kralju na misel oženiti jo?
In kakor bi hotela doprinesti temu o*troku ljubljene, toliko objokorvane sestre nov dokaz, kako sflkTbi zanj, je zašepetala:
—O, če bi So samo za premaze-nje, imam svoj denar, da.a bi ti ga bila.
—  O, kako dobri ste! — je vzklik-nil  Roger   ves  srečeoi.  — Da,   jubim dekle,  najlepše,    najčistejše,  najpošte-nejše ... Ljubim jo in ... ruko?I nisem imel poguma povedati ji to!
—  Je plemiškega rodu? — je vpra-šala grofica.
—  Ne, pTeprosto deMe »e, ^rota. [n prežrvlja se z delo-m.
Grofica ga je p'esenečeno poge-da'a:
—  Io tako hočeš vzeti za Ženo? Roger je čutil, da mora vzeti kra.
ljico svo>ega srca v zaščito.
—  O, ne sodite je. doklei  >e  ics.e spoznali, — je dejal... Ce bi se h'>^i seznaniti z njo, sem prepričan, da bi mi de.ali...
—  Dejala bi ti, — ga je prebila grofica, — da more biti tako dekle  zate in samo zase le vir gorja in solz, in da je treba odpovedati se ji.
—  Vi bi mi rekli to? — je vzkliknil Roger. — Vi? ... vi, ki ste toliko trpe-la?... Vi, žrtev tište slepe pokorščine, ki delate  iz  nje  same   do'žnost...  in ki je vas untičite ...?
Grofica je bolestno kriknila. In visoko dvagnjen-e glave, žarečih oči in drhtečih usrnic je vzJvliknila:
—  Kdo ti je to povedal?... Kdo ti je odikril to ia|no?... Kdo ti ie odkril bolest, ki me muči že toliko let?
—  Edina duša na svetu je bila do-voij nežna in dovolj plemenita, da je razumela vašo dušo in ji bila v oporo... duša vaše ljubljene sestre.
—  Tvoja mati!    —   je    vzkliknila grofica de Linieres solznih oči.
—  Predno se je moja ljubljena mati ločila od nas vseh, sem ji moral pri-seči, da vas bom branil in ščitil, če bi vam pretila  nesreča ...  Prisegel  sem!
Grofica je objela nečaka ra ga pri-risnila na sroe. prijela ga je za glavo in ga začela med krčeviti-m ihienjem poljubljati na čelo in na  lica.
—  Ali ti je zaupala vse, moje trp-K>enje in moj    obup? — je zašepetala
vsa iz sebe... Ah, zdai raznrmem tvoje neoninie po-glede, ko so mi saze pritekle iz oči.
In pripomnila >e nežno:
—  Prav si imel, Roger, ko si dcia1. da me je uničila dolžnost, pokorrčina.. Kar ti  je   morda    tvoja   mati   utaji1** iabko jaz  povem  tebi. ki  si  prisega da    bos    moj    zaščitnik in da mi bo? udan... Cuj!    V opojnosti liubezni in mladosti sem grešila. Tišti, ki sem ga ljubila, je umri daleč od mene. In bilo je nujno potrebno odstraniti sad na-jine Ljubezni. čast rodbine je to zahte-vala ... Moja roka je bila namreč obljubljena grofu de Linieresu.
—  Treba  je  bilo varati poštene^', moža.    obso-diti  se  na veČno    pekoČo vest ali pa ... žrtvovati življenje moje hcerke ...
In sklonila sem glavo pod nezlam-Irivo voljo svojega očeta. Upa^a sem. da se bo nebo usmililo ubogega nt*-dolž-nega bit ja, ki sem ga ko-maj »>b-je-la, rekoč mu z-bogom!
Potisniia sem otročičku v plempe nekaj zlata, ki sem ga takrat ime'a, in listek z otročičkovim imenom. Mislite  sem si:
Morda bom pa svojo hčerko *e kdaj videla.
Toda gorje, leta so tonila v več-nost... a vse moie molitve s<o bite zamaji... A^e moje i slanje brez-uspešno.
Vitez je molče posluša 1.
—O da! — je detfal trpko, — ze'o kruti so bili z vami.
Želite li slišati resnico?
Iskreno In točno na popolnoma znan-£1 stveni bazi vam daje analizo vašega živ-% ljenja in napredka samo popularni in I    nadarjeni      grafolog ^ okultist
i         PAUL GUTVILLEN
I EMONSILA CESTA 10 (PKITLIC-I JE), BLIZU NAPOLEONOVEGA |                       SPOMENIKA.
I     _Va povabllo gre na dom enako za 30 Din
I     Revnim daje popust. Shranite In pokažite
1    ta oglas tuđi za va&e znance. Ćelo ana-
I    .izo o značaju in življenju daje po želji
^   pismeno za Din 30.—. Stranke sprejema
v  nedeljo,  kakor tuđi ob delavnikih od
8. dopoldne do 9. zvečer neprenehoma.
VAŽNO!   Hitite   in   obiščite   tega   iski-enega   in   pravega gTafologa, ker odpotuje čez par dni Iz Ljubljane.
VINOGRADNIKOM                    /
NA DOLENJSKEM           r<&jL
nudim najboljše trtne brizgalne po izredno          C^^Sl
znižanih  cenah  od  250.—  Din  naprej.  —          llBSr
DomaČ izdelek, nlzke cene, pri takojšnjem           r^^H
plačilu popust — so načela, ki vodijo naj-       (    Y3^^ starejfio tovrstno dolenjsko tvrdko.
FERDINAND KMET,  klepar
STARI TRG — TREBNJE
Najnovejši modeli dvokoles, otroškib to tgraftnlh vozitkov, prevoznih tricikljev, naotorjev in Slvalnib strojev. —^ Velika izbira. — Najnizje cene. — Cer.^v franko.
»TRIBUNA« F. B. L*^ tovarna dvokoiee in otrofildb vozUBcov. *   TTBI^IANA, »larlovSka oe«ta it   4.
Specijelni entel oblek
ažuriranje, predtisk, naJhitrejSa postrežba, najfinejše delo pri
Matek & Mikeš  Ljubljana
poleg botela fitrnkelj
Vezenje reaaiovrstiiih monogTamov, perila, zaves, pregrtnjal;
antlanje,  izdelovanje  gumbnia Valed najmodernejše ureditve
podjetja —  aainlžje cena
>JMa1i og1asi<
Vsaka beseđa M> pmr.   Plača me lafifeo tndt w znamkaK
ta odgovor gnamkoJ — No vpraŠtmfa brc* snamfco ■•
!,■■■.■ odeovtn-iama.  - NaJtnanjB otfto» IH» 5^—* mm^—
BRHSKEGA POMOĆNIKA
dobrega in hitrega delavca^ zmožnega nemščine, sprejmem v stalno službo. — Nekadilci imajo prednost. Frizerski salon >Luiza«, Ptuj.                    1680
SPRETNO KUHARICO
z nekaj kavcije išče Ljudska kuhinja v Zagorju ob Savi. — Nastop 1. julija t. 1.          2679
SAMSKEGA >ILINARJA
zmožnega samostojno voditi kmečki mlin, sprejme takoj Ferdo Laznik, Radeče.         2675
PEKARNO
oddam tistemu, kateri preskr-bi službo pek. poslovodje. — Ponudbe: Juričan, trgovec Pre-valje.                                  2645
FOTOGRAFSKEGA
POMOĆNIKA (CO)
sprejme v stalno službo Foto-tehnika, Prešernova ulica št. 9, Ljubljana.                          2682
KLAVIRJI, PIANINI
prvovrstnih inozemskih znamk ->d Din 11.000 naprej. — »MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra -esta 40.                               9/L
TJSNJABSKO DELAVTaCO
s pripadajočimi potrebščinami proda Lazar, Varaždin, Optuj-ska 3.                                 2646
mšA
z gostilničarsko koncesijo med Rimskim! toplicami in Breznom naprodaj za 70.000 Din. — šo-per.                                    2647
PKICETO STAVBO
proda A. N., Vir 58, pošta Dob-Domžale.                            2648
FIŽOL,
zadnje letine, dobavlja po naj-nižji ceni Soper, Hrastnik. 2649
BUFET V ZAGREBU
v centru, blizu kolodvora, t opremo, stanovanjem in pohi-štvom prodam zaradi odhoda. Ponudbe na naslov: Alois ša-rotar, Zagreb, Hatzova št. 22.
2674
Dobro obranjena KOMPLETNA OPREMA
primerna za vsako trgovino, pult z mannornato ploščo, na prodaj. Naslov v upravi.   2673
FI2OLA
cea. 200 kg, nizkega, po Din 1.50 fco. Velenje proda Anton Č5ok, Velenje.                      2677
GOSTILNO
staroznano in dobro vpeljano, na najprometnejšem kraju v Zagrebu, s stalnim! abonenti, ugodno prodam. V račun vza-mem tuđi motorno kolo boljše znamke. Informacije daje A. Podlesnik, Zagreb, Petrova 27.
2676
PRED ODDAJO ALI NAKTJPOM
najfinejšega ali navadno izdela-nega. pohistva « garancijo bla-govolite se oglasiti pri mizar-stvu ALBERT ČERNE, Zg. ši-Ska, pri remizi.                 42-L
Tudi narava menja oblačilo
Ljudje sledimo njenemu prime-
ru.  Samo s to razliko, da ml
izbiramo.  Velika  izbira staro-
znane tvrdke
R. MIKLAUC Ljubljana
(poleg Škofije)
vaa bo presenetila. Veselilo nas
bo,   ako  nas  počastite  z  obi-
skom.
Modna konfekcija |
Najboljši nakup
A.   PRESKER,    LJUBLJANA.
Sv. Petra cesta 14.             11/T
Ćevlji na obroke „ALVA"
LJTJBLJANA,   Selenbnrgova   4
SIVALNI STROJ
kupim. — Ponudbe na naslov: Lah, Kamnik,-Vrhpolje.      2651
VINSKE SODE
ođ 150—350 hl kupi Omahen, Višnja gora.                       2662
4 volčie pse
čistokrvne mladice, poceni proda Novak Josip, Ponova vas p. Grosuplje.                      2678
»PEXSIOX JEUSAVA« otok Krk, Aleksandrovo v krasni legi blizu kopališča. — Vsa oskrba Din 50.-.                 2664
KDO MI SEZIDA PODSTRESNO STANOVANJE
na knjižico »Praštedionec. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Zidava 2625«.
I          ANTON MARTTNC
' se priporoča za vsa soboslikar-ska dela (nlzke cene, delo solidno). — KMcite telefon 2701.
36L
Na   obroke!   —   Na   hranilne knjižice!
POHIŠTVO.
Moderne orehove, politirane spalnice, črešnjeve spalnice, masivne, šperane spalnice, pleskane 3000 Din, pleskane spalnice 1800 Din, kuhinjske oprave 850 Din, kuhinjske kredence 450 Din, omare 380
Din, postelje 200 Din. Kdor si želi nabaviti poceni in trpežno pohištvo, naj se oglasi pri nas. Sprejemamo popravila in naročila po konkurentnih cenah.
Se priporoča
mizarstvo »Sava«, Kolodvorska 18 — Miklošičeva 6. — Telefon 2780.      41-L
QQQQQQQQQQ
IVAN MAGDIČ
krojaft
LJUBLJANA, OLEDALISKA UTJOA  ST. 7  — se priporoca za spomladansko sezono.    30/L
„.„fc^fc.            lZi*4*Sl>.IAMU
,^&^U^ ^LošćSe,   prumofont, |i|^p*V^Wl      radlo-ap»rate.
^^^^^^^     r\JeKi*axicLro\'a c, *. i prehod   >Viktoria«   palače*
POZOK!
Val na dobro pijaco in jedačo v restavracijo »POD SKALCO« Ljubljana, Mestni trg; 11 k
CIGLICt}.
li
od Din 135.— dalje, tamburice in druga gtesbila dobit« na
Velesejmu, pav, ,rEM
(pri vhoda)
Ne zamuđite izredne prilike!
Globoko pod lastno ceno razprodajam   radi   opustitve   I trgovine ves elektrotehnični materijal,  kraane lestence in svetilke,  likalnike itd.,  dokler traja zaloga.              I
SLAVKA PETAN,
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 25 (hotel Tratnik)
Danes so bili izžrebani naslednji več^ dobitki:                                                i
Državna rairedna loterija
Dne 12.  juni ja so bili izžrebani naslednji  veČji dobitki:                                ]
100.000 Din srećka Stev.: 23.660 80.000    »         »         »       19.631
10.000    »    srećke      »       60.599, 77.034, 94.853 8.000    »         >         >       181. 23.470, 35.392, 82.651, 87.016, 90.404
5.000    »         >         »       9.155,   12.558,   26.403,    27.293,   42.151,   43.046,
46.924,   52.581,   59.112,   83.615,   94.503,   95.747
3.000    »         »         >       4.653,   16.284,   27.627,   49.512.    73.293,   77.281,
88.653,    91.064,    93.249,    96.925,    2.282
Zadružna hranilmca r. z. z o. zM Ljubljana, Sv. Petra c, 19 |
RAZUČNE TISKOVINE,  "g
ČASOPISE, DIPLOME,  ^3
REVIJE, VREDNOSTNB  ^
PAPIR JE. KOLEDARJE.   B^
SREĆKE, KNJIGE I.T.D.   J
ENOBARVNI  IN VE6   S
BARVNI T1SK, PISMA,  gU
RAZGLEDNICE SUKE  ^
OSMRTNICE. OVITKE   S
JEDDLNBUSTB.CBNIKE   ~^
VIZITKE, RAČUNSKE   *=J
ZAKLJUČKE. POROCN A  ^.
NAZNANILAIN VABILA  ^
CflBB POTRE2SUJETE TISKOVINE, ECATA-LOGE, PROSPEKTE, TODA SE NE MO-RETE ODLOCITI V KAKSNI OBLJKI NAJ SE IZVRŠE, RLAGOVOLJTE SB OBRNITT NA NAŠE PODJETJE, KI VAM JE V VSEH POTREBAH IN VPRA-SANJTH DRAGEVOLJE NA RAZPOLiA-GO. — VSA GRAFTCNA DELA SE IZ-VRSITJEJO LEPO. SOLIDNO IN TOČNO. CENE ZMERNE — PRORAČUNI IN PONUDBE   NA   ZAHTEVO   ZAŠTO NJ
kAIRODIMA llSKARNA
MALINOVEC
priaten, naraven, s čistim slad-korjem vkuhan, se dobi na malo in veliko v lekarni
đr. G. PICCOLJ, LJUBLJAJVA,
Dnnajska cesta St. 6
56/T
Samo eno se zahteva od Vas
!«•   morite   brtt.   V«d-no in po^Bod.  Srbila  je t«om   prLpoaaoiek.   Nabavim yo pri:
A. Žlender, Mestni trg 22
za počitnice prihranite — ako nabtrvtTate pri nas za letna obJariln
SVILO
TR^PICAJL
ANGL.   FRESCO   ft*.
Ogiejte si naše h&o&be in ogromno ze^o-go.   Posetrte nas — prepričajte ae
NOVAK - LJublfana
Ko&^reso1  trg;  št.  15   (nasproti nimsđd cerkvi)
ŠPEDICIJA*F1 I Dlf LJUBLJANA
OGARINJENJE
vseh uvoznih m izvoznili pošiljk, in to hitro, skrbno In po ntt^ntžji tarifi.   Revizija po n^ej  đeMartranega blaga in  vse  informacije breapfc»£r«x
9tšt£. kitu vm Inu 9t^09         VlBiarJeva e. 83 froasproti nove carlnaraioei
PREVAŽANJE
vsakovrstnega Mogu, taodlBl korivft, atro^v, seiitve itd. ▼ LJ11I1H1I te hwtm l<irt^fr-"> z vozovi na tennjHkn vpv«p» ksteor tadl m tremi najmodei i mfJBImiI mIodmUH bo Am^ tri
Tetef. tiUmviMn M^ff7        Umij..... e. t
(nasprotl tovoraega toakućmMab    W9
Ur«đu]«: Josip Zupanćic 2a >War©đno rinRarnoc: Fran Jesertok. — 2a upravo in mseratiu uej usta: Otou Clvnatot. — Vsa v L.jtibijani