Naša šola Pravijo, da vsak berač svojo malho hvali in prav tako vsak šolar svojo šolo. Jaz pa kljub temu trdim, da smo y našem razredu vsi po vrsti vredni pohvale, če ne že pri učenju, pa v drugih ozirih. Vsak pač ni za vse. Kakšen dolgčas pa bi tudi bil na svetu, 5e bi si bili vsi ljudje podobni, recimo vsi strašno resni ali pa vsi enako smešni. Nas je v razredu štiri-deset in smo si tako različni kot cvetje na travniku. Zato tudi pravijo včasih naši učitelji, da smo »pravo cvetje«. Če bi rekli koprive, bi to gotovo pomenilo slabo, a cvetje je le cvetje. Med seboj se tako razumemo, da si vse nagajivosti sproti odpuščamo in ne kuhamo jeze, še manj pa se tožarimo, ker bi tega ne bilo konec> če bi se enkrat začelo. Kako nerodne so že tiste preiskave, ko pride vedna kaj novega na dan. Tone je Jožeta, Jože mu je vrnil, Stanko je posegel vmes in se mimogrede zadel ob Lojzeta, da je polil tinto na Francetova knjigo, ki je še šolska povrh. Če bi kdo vse to tožil, je kmalu polovica razreda v preiskavi za prazen nic, da ne govorim o poslcdicah. Zato ne maramo tožba, poravnavamo se raje sproti in se ne izdajamo za svoje otrofiarije. Tudi v zgodovini smo se že vežkrat učili, da je izdajstvo najgrše dejanje. Med seboj se prav dobro poznamo, saj smo skoraj vsi od prvega razreda skupaj. Zato naj opišem nekaj najvidnejših zastopnikov našega slavnega žetrtega razreda. Najbolj mofian med nami je Jože. Kadar je treba ukrotiti kakega petelinfika, pozovemo vedno Jožeta na pomoč in ta naredi kmalu red.. Zna te tako prijeti za roko, da ti kar otrpne in moraš napovedati konee boja ali po naše »zapik«. Zaradi izredne moči je dobil Jože častni priimek Krpan. Režemo pa mu tako le takrat, kadar naj nastopi svojo pomirjevalna službo. Za važne razsodbe, kdo ima prav in kdo ne, pa je najbolj odločilen Cene. On vedno modro razsodi in ga imamo zaradi njegove pravičnosti vsi radi. Zato mu pravimo — pa samo, kadar razsoja — šišenski župan.. Če dobimo težkp raeunsko nalogo, jo bo Cene gotovo prvi pravilno rešiK On nam je v zadregi vedno dragocena moč. Zapletene uganke v »Vrtcu« nam mimogrede razTOzlja, da ga kar občudujemo. Prepisati jih pa ne pusti,. ampak nam pokaže samo približno smer rešitve, žeš, zdaj pa plavajte sami. Čisto poseben pojav pa je naš sošolec Mirko. Majhen je, krotak in ponižen ter nikdar nikomur ne skali vodice. U6i se bolj težko, pa s prid-nostjo vse premaga. Zaradi marljivosti ga imajo tudi učitelji prav radi in 82 mi mu nikoli ne nagajamo, čeprav tu pa tam pri pouku kako prav debelo potoči. Dobili smo ga kot ponavljavca v prvem razredu, pa je do sedaj srečno priplaval z nami v četrti razred. Ce bi ne bil tako priden, bi bil gotovo vsako leto omagal. 0 njem pripoTedujejo njegovi prvi sošolci iz prvega razreda tole smešno dogodbico: Proti koncu leta so imeli prvo sveto spoved. Med drugimi je čakal pri spovednici tudi Mirko, da odloži svoje bremence z duše, ki pa gotovo ni bilo pretežko. Vsak je gledal, da pride čimprej na vrsto, le Mirko se je tiščal v ozadju in ni rinil naprej. Neki sošolec opazi, kako se Mirko obotarlja, pa ga na tihem vpraša: »Zakaj pa ne greš? Saj prideš lahko na vrsto.« Mirko mu razodene svojo skrivnost takole: »Veš, bom počakal, da pridejo vsi na vrsto. Potem bom pa vprašal gospoda kateheta, kdo se je izpovedal, da je meni pipec ukradel...« Ni znano, če je Mirko res to vprašal pri spovedi, ker se iz spovednice nič ne izve. Res pa je, da Mirko ni dobil pipca, ker ga je najbrž kje izgubil. Ce pa Mirka vprašaš, kako je pri prvi sveti spoyedi izpraševal za svojim pipcem, se samo smeje in smejal se je gotovo tudi gospod katehet, če je bila zadeva res taka, kot so jo naprtili našemu dobremu Mirku. Med sošolci je gotovo najbolj priden in nadarjen ubogi Pavle. Z materjo sta sama in stanujeta v revni podstrešni sobici stare hiše daleč v predmestju. Mati je ves dan zdoma. Zgodaj zjutraj gre kurit v neko šolo, čez dan pospravlja in snaži pri bogatejših ljudeh in se zvečer vrafia trudna L¦ domov. Pavle hodi rano v jutru ministrirat in zasluži s tem že pred poukom j^H zajtrk. Ob tednu in za praznike pa dobi še kak denar za zvezke. Kosilo '^H mu dajo v šolski kukinji. V počitnicah si kuha sam, kar mu mati zjutraj ^H pripravi. ^^M Pavletov oče je bil zidarski delavec. Pri delu se je ponesrečil, ko je I imel Pavle komaj tri lcta. Njegovo sliko nosi Pavle vedno pri sebi. I Ta naš sošolec nikoli ne miruje. Med letom je navozil iz gozda toliko 1 dračja, štorov, lubja, trsak in storžev, da bosta z materjjo prebila zimo .^M skoraj ob tem. Nabiral je tudi gobe, borovnice, kostanj in druge sadeže, ^H •nekaj za dom, nekaj za prodajo, da mu je z izkupičkom kupila mati nove j^H čcvlje. Strgano obleko si zašije Pavle tudi sam, če nima niati časa. ^H Tak je naš Pavle. Kljub svoji revščini je vedno dobre volje. Večkrat ^H pravi: »Če sem podnevi lačen, si malo zažvižgam, pa je bolje. Zve<5er greiu ^^H pa spat in pozabim na lakoto.« ^H V šoli zna vse, ker je bistre glave in še priden povrh. Učitelji in ^H sošolci ga imamo zelo radi. S svojimi dovtipi skrbi tudi za dobro voljo ^H t razredu. ,^H Po letošnjih boži^nih požitnicah Pavleta ni bilo v šolo. Vsem se je ;^H to čudno zdelo. Doslej ni še nikoli izostal. Tudi drugi dan ni bilo ne ^H njega, ne pismenega opravičila. Zato je naročil gospod učitelj, naj ga ^H gre kdo obiskat, ker je gotovo bolan in mati zaradi drugih svojih opravil J^H ne more priti tega povedat v šolo. ^H Ponudil se je Jože, ki stanuje najbliže. Drugi dan je povedal v šoli: .^H Pavle se je opekel in mora biti še nekaj dni doma. Med prazniki je kuhal '^H večerjo zase in za mater. Bil je golorok in se mu je po nesreči vnela ^H srajea, da ima vso roko opečono in povito. ^H »Revež,« je rekel gospod učitelj, ko je to slišal, in se zamislil. V raz- ^H redu je nastala tišina kot v cerkvi pred povzdigovanjem. Gospod učitelj je ^H čez nekaj časa dodal: »Tako priden fant, pa trpi najbrž še lakoto poleg bo- ^H lečin. Le pojdite ga kaj obiskat, dobro se bo zdelo osamljenemu siromaku.« ^H 83 m Takoj v odmoru smo zbrali polno torbico božičnib. dobrot za našega Pavlcta. Eden je dal jabolko, drugi pomaranfio, tretji orehov, kruha in celo nekaj denarja smo nabrali. Vse to naj bi nesla Pavletu Jože in Tone ter ga pozdravila v imenu nas vseh. Odposlanca sta to izvršila še tisto popoldne in nam drugi dan pri-povedovala, da je bil Pavle zelo vesel in nas vse pozdravlja. Rad bi že prišel v šolo, ker mu je doma dolgčas po nas. Pavle jima je povedal, da je bil pravkar pri njem tudi gospod učitelj, ki mu je prav tako prinesel lep novoletni dar, poln zavoj samih dobrih stvari. Kar svečano mirno je bilo v razredu, ko sta nam Jože in Tone to pripovedovala. Tedaj smo začutili vsi, da je naš razred res prava družina. Bili smo Vsi srečni ob tej lepi misli.