Leto VII, štev. 87 Ljubljana, sobota 17. aprila 1926 Poštnina pavšallrana. Cena 2 Din ca Izhaja ob 4. xjutraj. д Stane mesečno Din »5 —; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo i LJubljana, Knafiova ulica štev. 5/L Telefon štev. 72, ponoči tud' Stev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravnlStvo: Ljubljana, Prešernove ulica St 54. — Telefon St. 36. Inseratnl oddelekj Ljubljana, Prešernova ulica St 4. — Telefon St. 491 Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St i. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poStnem ček. zavoda 1 Ljub-јапа St. 11.842 ■ Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.241. Ljubljana, 16. aprila. Poleg Stjepana Radiča stoji danes v državi na sramotnem odru gospod Ivan Pucelj. Sreča njegova je, da ga drugod ne poznajo in se za njegovo politično brezpomembnost ne zanimajo, a da zato ostaja njegova sramota in njegov polom skrit pod klobučkom Slovenije. Neznačajna in nepoštena Pucljeva politika, ki je v zasledovanju osebnih aspiracij zatajila vso preteklost SKS ln njenega programa, je doživela popoln fiasko, kakršnega smo napovedovali m še hujšega, kakor smo ga označevali Da je g. Pucelj lažje zlezel g. Radi-ču v torbo, je osnoval lani skupaj z bivšim socijalistom g. Prepeluhom Zvezo slovenskega kmetskega ljudstva. Vso politiko drugih slovenskih strank so ustanovitelji te zveze z zaničevanjem zavrgli, češ da ni prinesla «slovenskemu narodu ne ugleda, ne spoštovanja pri Srbih, a tudi ne prepotreb-nega nam zaupanja pri Hrvatih». Ra-dičevsko «Zvezo» so g. Pucelj in njegovo ožje omizje slikali slovenskemu kmetu kot edino poklicano, da «dovede slovensko podeželsko ljudstvo do veljave in upoštevanja». Ona da bo v «bratski vzajemnosti s svobodoljubnim hrvatskim kmečkim pokretom izvojeva-la suverenost slovenskega naroda, enakopravnost vseh državljanov, narodni sporazum, kmečko demokracijo». Slovenska radičevščina je še posebej po-vdarjala potrebo, da si poišče «mogočnih in zanesljivih zaveznikov pri radi-čevcih tudi izven Slovenije». Kar na brzo roko je g. Pucelj presedlal iz SKS v radičevsko republikan-stvo in federalizem, pozneje pa z Ra-dičem vred iz tega kot monarhist in centralist v vlado. Kot radičevski pre-užitkar je pričakoval, da postane minister, ali vsaj državni podtajnik, a slovenskim kmetom je že takoj v začetku iz previdnosti dopovedoval, da od režima «sporazuma» RR lahko pričakujejo kvečjemu «drobtine», a da še te niso «gvišne» . . . Koliko so bile Pucljeve in Prepeluho-ve obljube in napovedi vredne, je sedaj že po nekolikih mesecih popolnoma jasno. Gospod Pucelj sam se vrača v svojo dolenjsko prestolico z dolgim nosom ter z veliko butaro razočaranja, ki jo prinaša za svoje pristaše. Sleherni kmet sedaj vidi, da je bilo vse, kar so mu gospodje Pucljevi generali dopovedovali, navadna prevara in laž. Niti ene stvari, ki so jo ljudstvu obetali, niso dosegli in uresničili. Razen najožjih prijateljev g. Puclja in klerikalcev ni nikogar v Sloveniji, ki bi mogel pokazati kak uspeh in kako pridobitev radičev-ske politike v Sloveniji. Puclju pojejo hosano lahko samo klerikalni učitelji in uradniki, ki jih je spravljal na mesta naprednih ljudi, vodstvo SLS mu lahko pošlje diplomo častnega člana, ker je za klerikalce tako ugodno prikrojil volilni red za Trgovsko in obrtno zbornico ter zadrževal občinske volitve v Ljubljani. Slovensko ljudstvo in posebno oni slovenski kmetje, ki so v njegovih vrstah, pa so dobili od g. Puclja in njegove politike predvsem to nagrado, da bodo radi povišanja državnega proračuna — za katerega je g. Pucelj s tako vnemo govoril in zanj glasoval — plačevali v bodoče še mnogo več davkov kakor doslej. Še prav posebno velike so tudi zasluge g. Puclja za enakopravnost Slovencev, ki jo je tako odlično delil dualistični — srbsko-hrvatski režim. Sedaj, ko je Radič upropastil samega sebe in radKevščino, je naravno v njegovi torbi neslavno končal tudi gospod Pucelj. Mesto vpliva in ugleda slovenskega kmeta je radičevstvo prizadejalo slovenskemu ljudstvu le škodo in sramoto. Slovenci so bili Radiču le za priprego. Na razvalinah svoje politike ima sedaj g. Pucelj časa dovolj, da razmišlju-je svoje grehe, s katerimi je zapeljal svoje pristaše na rob političnega in gospodarskega propada. Sedaj ima menda dovolj izkušenj in ni mu težko spoznati, kako prav so imeli tudi oni njegovj številni zaupniki in pristaši, ki so ga iskreno in modro svarili pred opasnim eksperimentom z Radičem. Zla, ki ga je zagrešil g. Pucelj s svojo bedasto, brezvestno in nesrečno politiko slovenskemu kmetu, on popraviti več ne more. Ako pa ima v sebi res le troho ljubezni in spoštovanja do slovenskega kmeta, bo v njegovem interesu po izgubljeni vojni in popolnem porazu storil to. kar bi storil sleherni general na njegovem mestu. Nameravan atentat na " eno kri"3 kraljico Bukarešta, lo. y t V četrtek je na» šla policija v Kon-.uiy,i v bližini pristani» šča ob železnici dva dobro skrita zaboja s dinamitom. Baje gre za atentat na kraljico Marijo, princezinjo Ileano in prestolom»» slednika Mihaela, ki so se peljali do Kon» stance, kjer se vkrcajo za Italijo. Dinamit so mogli pravočasno odstraniti. Govori se, da je policija storilcem že za petamL Zanimive avdijence na dvoru Poslovilne -.vdijence Pašiča in Radiča. — Radič ponudil zopetno sodelovanje v vladi. — Kovačevič izjavil kralju, da sta ga Nikič in Šuperiu? prevarala. je rekel Radič, da vlada ne bo pričakala parlamenr.a. Novinarji so vprašali dalje, kako vlado bomo imeli potem. Radič je odgovoril: Skrajni čas je, da dobimo enkrat solidno vlado. Novinarji so opazili, da Je bil Radič nekoliko nervozen. Radič je izjavil, da ni nervozen, temveč samo da je malo indispoaran. Ža Radičem sta bila na dvoru min'stra dr. Nikič in Uzunovič. Beograd, 16. aprila, p. Dasi 1 i avdijenca Stjepana Radiča v resnici imela biti pošlo» vilnega značaja, se -endarle doznaje, da je Stjepan Radič ponudil, da bi njegova stran» ka delovala tudi v novi situaciji. V polititt nih krogih se trdi, da je Stjepan Radič v avdijenci predlagal, da bi se eliminirala lz vlade njegova disidenta Nikič tn Šuperina ter vržeta iz vlade kakor Ante Radojevic. On bi pristal, da se osebno žrtvuje kakor Pašič, da pa vstopijo v vlado namesto Nl» kiča in Šuperine štirje njegovi prijatelji dr, Krajač, Kežman, Pernar in Preka. Beograd, 16 aprila p. Popoldne ob pol 5. je bil na dvoru bivši min.si.er dr. Krajač v poslovilni avdijenci. Za njim je bi) na dvoru predsednik radičevskega kluba Karlo Kovačevič, ki se je potem pripeljal v po-slanišld klub. kjer je konferirai z večjim številom svojih prijateljev. Kovačevič je obvestil kralja o situaciji v klubu n naglašal, da je netočna vest, da se bo Radičev klub razcepil, ter da je bil kralj prevaran, ko se mu je poročalo, da bosta Niikič in Šuperina imela večino v klubu. Nato )e kralju protestiral proti temu, da je minister za notranje stvari Boža Maksimovid po sreskih poglavarjih poklical radiičevske poslance za danes v Beograd na sejo kluba. Od 5.30 do 6. je bil na dvoru Nikola Pašič, za njima pa ob 6.10 St. Radič, ki je ostal do 7.25. Ko je odhajal Si. Radč z dvora, je izjavil novinarjem, da je imela njegova avdijenca poslovilni značaj in da so vse take avdijence lepe. Na vprašanje novinarjev, koliko časa daje današnji vladi, Razočaranje radikalov nad Nikičem in Šuperino Dr. Nikič in Šuperina nimata nikogar, v najboljšem slučaju pa ž njima vred le pet poslancev. — Tudi račun z razkolom davi-dovičevcev se je radikalom izjalovil. Beograd, 16. aprila, p. Današnji dan je potekel v znamenju komentarjev včerajšnje rešitve vladne krize Vsi resni politični krogi poudarjajo, da je včerajšnjo rešitev smatrati kot provizorij in da bo druga Uzunovičeva vlada isto-tako trajala malo časa kakor prva. Sicer ne sedi več v vladi človek nemirnega duha, St. Radič, ki je s svojimi besedami in dejanji neprestano rušil vlado, toda vlada nima onega, kar ji je najbistveneje potrebno: nima večine. Radikali so upali, da bo večji del ra-dičevcev sledil primeru dr. Nikiča in Šuperine in ostal v vladi. V tem primeru bi jim dali 4 portfelje. Po dosedanjem razpoloženju prisotnih poslancev HSS pa se zdi. da bo samo dr. Lončarevič sledil njunemu zgledu. Iz okolice doktorja Nikiča doznava Vaš dopisnik, da vodstvo HSS pritiska in preti poslancem že na kolodvoru, ko pridejo v Zagreb. Zato se je pri njih sprožilo vprašanje, da se naj seja HSS. ki je sklicana za 22. tega meseca v Zagrebu, vrši v Beogradu, ali ako bo v Zagrebu, da se izključi St. Radič kot neposlanec. ker se boje, da bi Radič pritisnil na poslance, da mu ostanejo zvesti. V tem slučaju bi bila dr. Nikič in Šuperina izolirana ter tudi formalno izgnana iz stranke, ako bi se to ne zgodilo še preje Kljub vsem prizadevanjem radičevcev, da bi dokazali, da je njihov klub docela kompaktno v opoziciji, pa se zdi, da temu vendarle ni tako, ker je vsaj 4 do 5 radičevcev, ki bi podpirali današnjo vlado. Dr. Iv. Lončarevič, ki ga je St. Radič v svoji včerajšnji izjavi napadel, da ie morebiti prejel denar od dr. Nikiča, je danes dejal, da se Radičevi izjavi ne ču- di, ker je Radič vedno postopal tako z ljudmi, ki se mu slepo ne pokore. Kar se pa tiče njegove advokature, pravi dr. Lončarevič, da je postal advokat šele tedaj, ko ni mogel biti več sodnik zaradi Radičeve republike. Radiča bi tožil, ko bi vedel, da bo vztrajal do konca in ne bo pobegnil v luknjo ter ga prosil oproščenja, kakor je že nekoč dr. Pernarja. «Pravda» piše, da je Radičev položaj zelo težaven, ker je Radičeva stranka sedai popolnoma osamljena in se nahaja v boju z vsemi. Radič nima stika z nobeno skupino in nobena skupina tudi ne misli na resno sodelovanje ž njim, ker ni v ničemer stalen. To bo vsekakor vplivalo tudi na oslabljenje njegove osebne avtoritete, zlasti še zaradi tega. ker ie brez potrebe izzval najnovejšo krizo in izgubil svoje mesto v vladi. Beograd. 16. aprila t. Radikali so včeraj mnogo računali na razpoloženje v radičev-skem klubu ter so zelo razočarani, ko so zvedeli, da razen dr. Lončareviča dosedaj še nihče noče iti za dr. Nikičem in Šuperlno. Računali so, da se bo na stran dr. Nilkiča postavil vsaj njegov osebni prijatelj Nikola Preka, radičevci pa trdijo, da se Preka noče ločiti od Radiča. Istotako tudi Hadžl Oman noči Iti za dr. Nikičem, četudi je nekoliko dvomljiv. Radikali so včeraj računali tudi na razkol v Davidovičevl stranki češ. da bodo prestopili na vladno stran poslanca Milan Grol in Ilija Sumenknvič ter še nekateri drugi. Iz davidovičevskih vrst pa se sporoča da se nanje vsaj tako dolgo ne more računati, dokl-er ne čujejo odgovora na znane interpelacije o korupciji. Klerikalci rinejo v vlado Opustili bi avtenomizem ter sprejeli centralizem, če se jim da dovolj ministrskih stolic. — Davidovičevci bi Dodpr-ali novo vlado le pogojno. Beograd, 16. aprila p. Med radikali prevladuje mnenje, da bo Uzunoviču uspelo razširiti vladno koalicijo z vstopom Davi-dovščevcev ali klerikalcev. Ljuba Davidovič doslej še ni ničesar določnega izjavil. Njegovi pristaši pa govore, da položaj še m dovolj razčiščen, ker se ne ve kdo tvori sedanjo vlado. Zato je treba najpreje ugotovM, ali je to še Paši-čeva vlada ali ne. Ce ie sedanja vlada Pa-šičeva, ostanejo davidovičevci, kjer so. »Pravda« objavlja izjavo uglednega člana Davidovičeve stranke, k: pravi, da bodo davidovičevci čakali pri Filipih, t. j. v skupščini. Ako pokaže vlada voljo, da h"~če (zlesti zlo, ki se je razširilo v državi, potem more računati na našo polno podporo. Drugače pa bomo nadaljevali boj, ki smo gia vodili proti prošli vladi. NiU v enem niti v drugem slučaju ne bo vplivalo na naše sklepe zadržanje St. Radiča. Zakaj to zadržanje je preveč zmedeno, da bi mogli napraviti od njega odvisno našo politiko. S strankarskega stališča veliko prijetnejša ln ugodnejša ko; koalcija z davidovčev-ci bi bila radikalom koalicija s klerikalci, zlast! ker je videti da so dr. Koroščevj prav ceno na razpolago in se naravnost rinejo v vlado. Krsta Timotijev'č le danes v razgovoru z novinarji celo trfll, da le koalicija s klerikalci sigurna stvar bi da se bo Izvršila v najkrajšem času. Iz klerikalnih kro»*v samih se nagteša. da še niso dobili tozadevno nobene p^nudbs, vendar рт se le dane* zlasti opazilo da le imel dr Korošec zelo d~»lg sestanek z L.Iubom Jovanovičem. Radikalni poslanci pa zatrjujejo da se fjm klerikalci na vso moč ponujajo v vlado ln da Jim sre le za Število mjn'str-sklh portfeljev. katerih M nalrzje dobMJ vse Stfrl. ki so še nezasedeni. V teim slučaju bi klerikalci popolnoma odstopili od svoje- ga avtonomističnsga programa ter bi ce zavezali izvojevati in na vso moč podpirati centralistično politiko sporazuma g. Uzuno-viča. Kot fatalno ce navaja, da tudi. ako bi kicrikalci vstopili v vlado, ne morejo imeti radikali ž njimi. dr. Nikičem. Šuperino in dr. Lončarevičem dovolj poslancev, s katerimi bi se mogla ustvariti zanesljiva parlamentarna večina. Seja ministrskega sveta Vešala za Radiča. Beograd, 16. aprila, p. Od 5. do 7.30 je bi» Ia seja ministrskega sveta. Največji del se» je je bil posvečen čisto resornim poslom, od katerih so pomenljivi posli ministrstvu pravde in financ. Minister pravde je poro» čal o stanju, v katerem se nahaja kemična tovarna v Mostah pri Ljubljani. O tem so še ni ničesar sklepalo. Govorilo se je na seji tudi o vprašanjih obveznic vojne odškodni» ne. Razen tega je ministrski svet sklenil, da poštni minister urgira v finančnem odboru o dokladah za nočno delo poštnih in brzo» javnih uslužbencev. Po seji je minister po» št^ Šuperina demantiral Radičevo izjavo, po kateri so baje radikali v svojem klubu izjavili, da imajo pripravljena vešala za St. Raaiča. Minister za notranje stvari je lz» javil novinarjem, da ostane '6. maj kot dan za občinske volitve v Dalmaciji. Finančni minister je bil pooblaščen, da izda pravil» nik, po katerem se oprostijo uvozne carine stvari za državne potrebe. Minister Supe» rina je zahteval, da se nuino nabavi za Ljubljano. ZagreV in Sarajevo avtomatič» no telefonsko omrežje. Zadeva se je Izro» čila komitetu za mednarodne pogodbe. Darujte za Sokolski Tabor Svetozar Pribičevič in nova vlada Nova vlada enodnevna mušica» — Politična opereta, k* bo bedno propadla» predstavljala vsaj gotove osebne vrednote, dočim gg. dr. Nikič in dr. Šuperina ne predstavljata nit; tega Ne vem, ali iima bo kdo iz Radičevega kluba sledil iz osebnib razlogov, toda sigurno ie, da v hrvatskem delu naroda prav gotovo nihče ne pojde ž njima. Oni Hrvati, ki zapuščajo Radičevo stranko, se pridružuiejo nam samostojnim demokratom, ki Imajo svoj jasno Izražen program, dosledno politiko, ali Pa federalizem. A docela Je izključeno, da bi se kdorkoli od Hrvatov pridružil dr. Nikiču In dr. Šuperini, ki Ju že obtožujejo v hrvatski javnosti, da sta ostala v radikalni vladi zgolj lz nečistih, povsem materijalističnih razlogov. Vlada g. Uzunoviča v svoji drug! izdaji ie nepariamentarna, kar ie tudi naravno, naj s« Je ustvarjala ob krokanju pri »Borčl« in »Sar-planlni«. Nje ni ustvarila nlkaka višja ideja ln zato bo ona propadla tako bedno, da ne bo ostalo niti sledu njene ničevosti. Beograd, 16. aprila p. Šef SDS Sv. Pribičevič je o stališču napram novi vladi podal novinarjem naslednjo markantno izjavo: »Druga izdaja vlade g. Uzunoviča značl vlado političnih nlčeJ, ki bo živela, — da se malo hiperbolično izrazim ~ kakor enodnevna muha. To Je nova, zelo kratka etapa v zaletavanju naše državne politike, ki je bila inavgurirana v juliju lanskega leta s sporazumum RR. Namesto, da bi vlada lojalno in iskreno priznala pred narodom, da ;e ta sporazum skrahiral, vara narod z ordinarnimi lažmi, da se nadaljuje politika sporazuma. Sicer pa dr. Nikič in dr. Šuperina, ki v drugI Izdaji vlade g. Uzunoviča predstavljata sporazum s hrvatske strani, pomenjata tako neskončno majhni količini, da se lahko iz vsake politične enačbe komodno izpustita brez slehernega učinka na rezultat. Ta dva gospoda pomenjata mnogo zanj, kakor svoječasno gg. dr. Šurmln In dr. Drinkovlč. Zakaj le-ta sta Mussolini pripravlja italijansko cesarstvo... Značilne izjave fašistovskega diktatorja pred njegovim odhodom iz Afrike. — Novi armadni poveljniki. mu je prišla poklonit z raznimi zastavami, vendar je kasneje opustllto namero. Ta dogodek živahno komentirajo listi in dajejo tuniške fašiste za vzgled onim v domovini. Listi pravijo, da le treba zopet oživeti kraje, kjer so še vedno sence cesarskega Rima. Sedanja generacija Ima nalogo, da s plugom in če treba tudi z mečem ustvarja cesarsko usodo domovine. Ob 5.30 popoldne ie še! ministrski predsednik na oklopnico »Cavour« s katero se je odpeljal proti Italiji. Pri odhodu se 'e poslovil od njega župan tripolitanski Hasuna paša Karamanli, ki mu le pri poslovttvl rekel: »Upam, da se bo krona Italijanskega kralja kmalu spremenila v cesarsko, nakar mu Je Mussolini odgovoril: »Sprejmem to vašo željo.« Quglielmo Marconi bo odpotoval jutri s svojo jahto »Electra« nasproti Mussoliniju, ki se vrača iz Tripolisa. Srečala se bosta na morju med Napoljem in Sicilijo. »Cavour«, na katerem se vozi Mussolini, bo prispel jutri v soboto med 17. ln 18. v Oaeto. Rim, 16. aprila o. Za armadna poveljnika sta bila Imenovana generala Oiuseppe Fran-cesco Ferrari, ki je bil že designiranl armad ni poveljnik. In general Albricci, poveljnik armadnega zbora v Napolju. V kratkem bodo imenovani štiri novi poveljniki armadnih zborov. V kratkem se otvori pr vrhovnem poveljništvu generalnega štaba poseben kurz za visoke vojaške študije. Kurz bo vodil načelnik italijanskega generalnega štaba general Badoglio. Rim, 16. aprila 1. Ministrski predsednik Mussolini se je včeraj udeležil slavnostnega prvega poljedelskega kongresa v gledališču Miramare v Tripoli skupaj s kraljevim princem vojvodo Apulskim. Pri tej priliki je imel govor v katerem je hvalil, kaj vse je doslej napravil fašizem, odkar ima v rokah oblast v Italiji. Rešil je v splošno zadovoljstvo celo kopo perečih vprašanj, od katerih jih sega mnogo v prejšnje dobe nazaj. Italija mora Imeti kolonije. Zato je naloga Tripoli-tancev, da se te naloge oklenejo z vsemi sila in da so si svesti, kako naj služijo večji domovini. »Italija ie lačna zemlje!« je vzkliknil Mussolini s povzdignjenim glasom. Italija potrebuje novih kolonij, da se more razvijati In oddajati odvišnje prebivalstvo. Kasneje je imel vodja fašistov nagovor na kakih 400 častnikov, v katerem jih je pozival, naj bodo pripravljeni, da slede klicu domovine. Nihče ne more vedeti, kdaj Jih kliče usoda. Fašisti morajo biti disciplinirani in se pokoravati svojim voditeljem. To velja tudi za vojaštvo. Prišel bo čas, ko bo moral vsakdo gledati, da ga ne prehiti drugi. Zgodovina lahko vsak hip pripravi tla no vim dogodkom, ki jih bo treba Izrabiti. Jo) potem onemu, ki bi se pomišljal; zakaj zgodovina se ne ozira na zakasnele in pomišlja-foče. Mussolini je dodal, da te njegove besede niso slučajne in nikakor niso navadne fraze ter da je njegova pot v Libijo odločilnega pomena za bodočnost Italije. Po svojem govoru v gledališču Miramare je prvotno nameraval Mussolini sprejeti de-putacijo italijanske kolonije v Tunisu, ki se Italijansko vmešavanje v maroška pogajanja Italija se zavzema za tangersko ozemlje! — Pričetek pogajanj. Rim, 16. aprila s. Vlada je dala pariškemu poslaniku nalog, naj sporoči Briandu njene nazore o mirovnih pogajanjih z Abd el Krimom. Italija si pridržuje, kakor je svolečarno protestirala proti nepritegnitvi v tangerskl pakt, pravico naglaslti, da se tangersko ozemlje v nobenem primeru ne sme upoštevati kot kdka kompenzacija tekom mirovnih pogajanj. Pariz, 16. aprila o. Generala Simon in Mougin se bosta danes na dosedaj še neznanem kraju na fronti Andela Taurird se-sitala z odposlanci Abd el Krima. Pogajanja za rusko-nemško pogodbo Tehtna izvajanja angleškega lista. — Nemčija naj izbira med Locarnom in Mosk.o! London, 16. aprila, s. Diplomatski dopisnik «Daily Telegraph» piše, da Francija in njeni vzhodni zavezniki očividno niso tako optimistični kot angleška diplomacija, glede brezpomembnostj nameravane nemško-ruske pogodbe. Mnogi bi pozdravili angleško-ameriški korak, ki naj bi pritisnil na berlinsko vlado, da opusti pogodbo, ker je nezdružljiva z Locarnom in Zvezo narodov. Nemčija naj izbira med Locarnom in Moskvo. Vsekakor pa angleško zunanje ministrstvo ne misli v tej zadevi intervenirati. Vprašanje, ki nastane sedaj, se tiče le posledic take pogodbe za Turčijo. To pa je stvar, ki se tiče Anglije, in sicer v ' enaki meri kot Italije, čije odnošaji do Rusije so dobri, do Turčije napeti in do Nemčije negotovi. Ker je bil vedno cilj diplomacije, da bi sicer ne ustvarila evropskega koncema proti Rusiji, vendar pa preprečila nemško-rusko pogodbo proti zapadnim državam, zato razvoj stvari vzhodno Rena ni ravno zadeva, ki bi dajala povod za čestitanje. (Glej tudi članek na 2. strani.) Podpis avstrijsko-poljske razsodiščne pogodbe Včeraj je bila podpisana na Dunaju razsodiščna pogodba med Avstrijo in Poljsko, — Pogodba je sklenjena za tri leta. Dunaj, 16. aprila o. M>n. predsednik in zunanji minister grof Skrzynski je prišel danes opoldne v spremstvu šefa političnega oddelka v poljskem zunanjem ministrstvu v urad državnega kancelarja. Po pozdravnih besedah sta groi Skrzynski in dr. Ramek podpisala avstrijsko - poljsko razsodlščno pogodbo. Nova razsodiščna pogodba med Poljsko in Avstrijo bo nadomestovala razsodišino pogodbo z dne 13. novembra 1923 in temelji na osnutku poljske vlade, ki Je izdelan po drugih smernicah kot pred kratkim sklenjena razsodiščna pogodba med Avstrijo in Češkoslovaško. Pogodba odvaja vse spore, ki bi mogli nastani med pogodbeniki in bi jih ne bilo mogoče poravnati diplomatskim potom, najprej na poravnalno postopanje, kl je obligatorično. Ce se oba dela ne odrečeta in tako ni mogoče doseči po- ravnave, se uvede, in sicer samo na željo ene stranke, razsodiščno pjs:opanje, ne da bii pri tem razlikovali spore pravnega ali političnega značaja. Pogodba navaja v nadaljnjem taksativno dve vrsti sporov, ki sta izvzeti, in sxer 1) spori o vprašanjih, ki spadajo po mednarodnem pravu izključno v pristojnost države, in 2) spori, ki so nastali iz dejstev, ki datirajo iz časov pred zaključkom pogodbe in spadajo v preteklost Kot razsodiščna instanca je predvideno za vsak primer posebno razsodišče, o čegar sestavi in posopanju vsebuje pogodba vse potrebne določbe. Poravnava sporov, kt nanašajo na tolmačenje pogodbe, je pridržana stalnemu mednarodnemu razsodišču. Pogodba je sklenjena za tri leta in ostane, če jo eaa izmed pogodbenic 6 mesecev pred potekom ne odpove, v veljavi še eno leto. Rusko-nemška pogodba Ko je pred štirimi leti Nemčija v Ra-pallu podpisala pogodbo s sovjetsko Rusijo, je bil to kot alarm za Evropo. Takrat evropske države sovjetske vlade niti še priznale niso bile, a Nemčija je 2e sklepala z njo prijateljsko pogodbo, ki jej je zagotovila velike ugodnosti za trgovske zveze s sovjetsko državo, za eksport in sploh za gospodarsko eksploatacijo. Rapallska pogodba se je v Evropi splošno tolmačila kot airont Nemčije proti ostali Evropi, ali točneje, proti njenim zmagovitim antantnim državam. In res je bil to afront. V oni dobi so se v Berlinu še opajali z revanžnimi načrti; mislili so, da bo nemška industrija in moč nemškega kapitala restavrirala rusko gospodarstvo, pri čemer se bo na eni strani Nemčija ekonomsko reeene-rirala. na drugi strani pa bo mogla izrabiti ogromne ruske prirodne zaklade in oprta na odvisne ruske prirodne moči pričeti znova konkurenco z zapadnim kapitalom. To bi imelo svoj vpliv na razporeditev političnih sil: Nemčija, oprta na Rusijo, bo mogla izsiliti revizijo versailleske mirovne pogodbe in doseči spremembe njenih določb tako na vzhodu kot na zapadu. Zgodilo pa se ni nič posebnega. Politično je imela Nemčija od ruske zveze bore malo koristi, ekonomsko je sledilo velikim nadam rapallskih dni splošno razočaranje. Nemški podjetniki so poskusili v sovjetski Rusiji investirati svoj kapital in eksploatirati ruske rudne zaklade in gozde, ali rezultati teh podjetij so bili zelo neugodni. Posebne razmere, ki jih je ustvaril sovjetski družabni in politični red, onemogočujejo razmah nemškim družbam. Posledica vsega tega ie bila. da je Nemčija uvidela brezplodnost političnega programa ki računa na zmago z izolacijo od zapada in naslonitvijo na vzhod. In nemški diplomatie so naposled sprejeli sporazum z zaipadnimi državami, so šli v Locarno ter se sprijaznili z obstoječim stanjem, to se pravi z versaillesko mirovno pogodbo in njenimi trdimi določbami, na-dejajoč se izboljšanja samo od direktnega sporazuma z zapadnimi silami samimi. Seveda zato Nemčija ni popolnoma odvrnila sovjetske Rusije od sebe. Trudi se, da ostane z njo v najboljših odno-šajih, toda je pri tem mnogo praktič-nejša, realnejša nego poprej. Pred dvema mesecema je Nemčija dovolila Rusiji finančno posojilo, ki sicer ni veliko, a kaže vendarle dobro voljo, zdaj se vršijo pogajanja za še nadaljno gospodarsko pomoč. In te dni se pripravlja med obema državama prijateljska pogodba, ki vsebuje politične in gospodarske določbe prinašajoče ugodnosti obema državama. Toda kaka razlika je med sklepanjem te pogodbe in rapallsko pogodbo. Nemška vlada je smatrala za potrebno, da obvesti pravočasno i Pariz i London, kako pogodbo da pripravlja. Vrh tega objavlja izrecno, da se s to pogodbo ne misli morda odmakniti od zapadnih držav ter se nasloniti samo na vzhod, marveč da se smatra kot sredstvo, s katerim si zavaruje svojo pozicijo na vse strani. In faktično so določbe nove pogodbe, ki se ne označuje kot zavezniška, marveč le kot prijateljska, take. da jo popolnoma lahko uvrstimo v vrsto sploših miroljubnih paktov, ki se sklepajo v zadnji dobi po Evropi in. ki so delo tako imenovanega locarnskega duha. Rusko-nemško prijateljstvo bi moglo pač postati zveza, naperjena proti ostalim sosedom in ogrožajoča obstoječi red v Evropi, toda današnji čas še ne, danes za njo pogoji niso dani, ker manjka primernih sredstev. Danes predstavlja samo novo miroljubno znamenje, ki v današnji obliki ne more nikogar vznemirjati. Praga, 16. aprila, s. Oiicijozna «Pra-ger Presse» vprašuje po smotrih teh pogajanj in zaključuje, da presoja zadevo za enkrat mirno, vendar pa ne pričakuje, da bi Nemčija kljub svojim obveznostim iz locarnskih pogodb mogla zaključiti pogajanja, čijih aranžma in vsebina je v nasprotju z Locarnom. Odgovorni nemški faktorji gotovo uvideva-jo, da ni mogoče istočasno voditi politike za in proti Locarnu m politike za in proti Zvezi narodov. Fašizem - nevarnost za evropski mir d. Pariz, 16. aprila. «Matin» prinaša članek izpod peresa svo» ?ega glavnega urednika Sauervveina, v kate» rem se bavi z Mussolinijevo politiko. V tem članku pravi Sauerwein, da je šel sam v Rim, da si na licu mesta preskrbi potrebne podatke. Sauerwein pravi med drugim, da že 14 meeecev nI bil ▼ Italiji Ni dvoma, da je faSizem danee socijalen organizem, ki je prodrl v vse sloje prebivaletva. Zgolj pro» pagandistično delo diktator] evo se more v načelu smatrat) ca dokončano. Mussolini Ima danes ▼ rokah poslušno ljudstvo, ki te vsako leto pomnoži za dobrih 600.000 duš. Ta narod si hoče priboriti večji prostor v okviru narodov. Sauerwein se bavi potem z najvažnejšimi sredstvi, kl se jih je poeluïeval Mussolini in prihaja do zakljuflca, da je v glavnem izrabil osebno avtoriteto, zatrl opozicljonal. no časopisje in vodil spretno politiko ▼ raz» merju do cerkve s tem, da je začel zagrizen hoj s framazonstvom. Članek veli dalje, da ozračje, ki ga je ust. varil Mussolini in njegova vojska, lahko kdaj postaneta se neverna Evropi. Musst>» /In» je znal gmotno in moralno spraviti čast» vike popolnoma na svojo stran. Spretno je napravil popularnega generala Badoglio za svojega sotrudnika. Vsled tehničnih reform, ki se izvajajo v Italiji, postaja Mussolini• jeva vojska prvovrstna. Končno piše Sauerwein: Sedaj je prišel čas, ki ga je Mussolini sam napovedal, ko so priprave končane. Vojska le pri pravi j e> na. Kmalu bo viden drugi del Mussolinije« vega dela. Ruska ekspanzija v Aziji Komaj so se gospodarske in politične prilike po boljševiški revoluciji nekoliko ustalile, je pričela Rusija zopet z vso silo prodirati v Aziji. Sicer se vrši sedanja ruska ekspanzija pod okriljem tretje internacijonale in v okrilju komunističnih idej. toda ohranila je vse karakteristike prejšnjega carskega režima. razlikuje se le v toliko v kolikor je mnogo globlje zasnovana in boljše organizirana. Od nekdaj ie tvorila Kitajska najhvaležnejše torišče ruske eks-panzivne politike in tako je tudi sedaj. Že kot monarhija ni imela ta ogromna država s preko 400 milijoni prebivalcev in 11 milijoni kvadratnih kilometrov nobene odporne sile. Padec monarhije pa je povzročil popoln razpad te države. Ogromni kompleksi. kakor vzhodni Turkestan in Mongolija so postali samostojni in prišli neposredno pod ruski vpliv. V pravi Kitajski sami pa divja državljanska vojna, v kateri se razni kitajski generali borijo za končno nad-oblast. To kaotično stanje je Rusija tudi pošteno izrabila in poslala v Peking moža. ki je z neverjetno virtuoznostjo spravil takorekoč vso Kitajsko pod svoj vpliv. To je Armenec Karakan. Azijat in človek nenavadne nadarjenosti. ki govori in piše osem azijatskih jezikov, razljučen po žalostni usodi njegove armenske domovine, je storil vsa mogoča dela. da se osveti velesilam, ki niso držale svoje besede in pahnile njegovo domovino v novo nesrečo. Ta mož je spretno razdelil svojo nalogo raznim svojim pomočnikom. Mnogokrat se zdi, da je njegova politika v nasprotju, toda to le na videz. Ena politika se vodi v Mongoliji, druga v južni Kitajski in tretja na vzhodu v Mandžuriji. Sedaj je konservativna, sedaj ultra- revolucijooarna, kakor pač zahteva potreba časa in kraja. Ima svoje zaupnike pri pekinški vladi, kjer kraljuje krščanski general Feng. istočasno se pogaja z generalom Vupejfu in diktatorjem Mandžurije Čangtsolinom. Na eni strani brani interese kitajskih velekapita-listov, na drugi strani organizira boljševiške révolté, kakor v Sangaju v Kantonu itd. Ustvaril je v Kitajski svojo organizacijo v neštetih krajih, ki se vedno bolj razpreda in pridobiva na moči in proti kateri so organizacije drugih držav naravnost bagatela. Toda, ako je delovanje Karakana v pravi Kitajski le diplomatskega značaja., je zavzela njegova akcija v Mongoliji in Vzhodnem Turestanu značaj prave vojaške zasedbe. Ti dve državi sta formalno neodvisni, toda v resnici že davno ruski provinci. V obeh pokrajinah je organizirala sovjetska Rusija vojsko, oboroženo s ruskim orožjem in kateri poveljujejo skoro. izključno ruski oficirji. Da smatra Rusija te pokrajine že za svoje, govori najbolj dejstvo, da se nahaja ruska meja ob teh državah popolnoma brez čet ki so razmeščene v rfotranjosti teh pokrajin Poleg tega je monopolizirala Rusija* v teh državah vso trgovino in obenem kontrolira veliko karavansko cesto preko puščave Gobi v Peking. So to sicer pokrajine malo obljudene ali bogate in zmožne velikega gospodarskega napredka, torišče nekdaj visoko razvitih kultur kakor to dokazuje ekspedicija profesorja Kozlova. Priznati je treba, da ima glavno zaslugo na ruski ekspediciji ruski mužik, nemiren in željan ozemlja. Neprenehoma se širi v neruske kraje, se prilago-duje domačemu prebivalstvu, s katerim tvori kmalu nerazdružljivo celoto. Le tako se da razlagati, da ni izgubila Rusija povodom revolucije svojih azijskih pokrajin. Sedanje rusko prodiranje v Aziji ie zadobilo tla tudi v Tibetu in njega vpliv se čuti celo v krajih, kjer ni stopila še evropska noga. Tako preživljamo zopet eno poglavje ruske zgodovine, ki bo menda končano ob snežnih vrhovih Himalaje in razvalinah kitajskega zidu in ki je tudi zopet velevažen moment zase v svetovni politiki. Dr. V. P. Radiceva prerokovanja St. Radič je ob raznih prilikah opso-val vse radikalne ministre v bratskem »sporazumu«, pa se mu je končno zgodilo, da so ga tudi sporazumno vrgli iz vlade. Žalil je na vse strani, smatral se je za vrhovnega ministra nad vsemi drugimi, celn nad min. predsednikom, držal pa se je ministrskega stolca kakor klop. Kot razsodnik, ki ima baje ves položaj v svojih rokah, se je zato tudi nesmrtno blamiral. Vlada, ki jo je na veliki ponedeljek proglašal na Sušaku kot gotovo, se ni nikdar oživo-tvorila, pač pa je došla popolnoma druga. Po demisiji vlade Nikole Pašiča je trdil St. Radič na Sušaku. da bosta v novo vlado vstopila eden ali dva Slovenca. To se seveda ni zgodilo. Istega dne je trdil na Sušaku. da bo nova vlada gospodarskega značaja in da bodo vstopili vanjo sarpr» strokovnjaki. V novo vlado pa ni vstopil noben zastopnik gospodarskih krogov, noben strokovnjak. Za tem je istega dne in na istem mestu trdil, da minister Uzunovič ne bo vstopil v novo vlado. Zgodiln se je ravno nasprotno. Uzunovič ie vstopil v vlado ter postal celo min. predsednik in šef St. Radiča. Prorokovanja St. Radiča na Sušaku so se pokazala kot povsem prazna in Radič se je blamiral, kakor malokateri politik. Edini minister, čegar položaj bi naj bil povsem siguren, bi bil po lastnih izjavah samo Radič. A tudi v tem se je ljuto prevaral, ker so ga končno postali siti tudi nekateri radikalni ministri, ki so ga vrgli skoro s silo iz vlade. St. Radič se je izkazal v najbolj odločilnih trenotkih slab politični prorok. Dne 14. marca je še govoril v Metliki: »Danes smo na vladi skupno s Srbi za isto mizo in nismo v kotu. temveč na vrhuncu uprave. Ni majhna stvar, ako imamo pet seljaških ministrov, ki niso samo hrvatski, temveč tudi srbski. Tudi radikalni ministri niso samo srbski, temveč tudi hrvatski ministri.« Istega dne je zatrjeval: »Parlament bo delal, vlada je stalna. Kar Pašič in jaz določiva, se mora izvesti. Vlada ie stalna in iaka. domača politika gre po sigurni poti.* Kmalu je te njegove izjave deman-tirala demisija Pašičeve vlade in sestava Uzunovičeve vlade. Tedaj je St. Radič govoril 11. aprila v Pakracu: »Kriza ie dovedla do naprednejšega načina dela. Kateri ministri bodo odšli iz vlade, za sedaj še ne morem reči. kdor pa ne bo prihajal v ministrstvo, ne sme biti minister.« St. Radič je prerokoval prvi Uzuno-vičevi vladi ob tej priliki, da bo v dveh ali treh mesecih tako popolna, da bodo postali nemogoči ministri, ki bi hoteli delati po starem načinu, oa naj bodo potem radičevski ali radikalni. Mislim, da bomo nove volitve vodili skupaj z radikali«, je naglašal. Ko je na ta način St. Radič prerokoval. kakšna bo bodočnost nove vlade, le napadel prometnega ministra Krsto Miletiča. ki je zaradi tega demisiionl-ral in za plačilo onsoval St. Radiča z bitango in vucibatino. St Radič je spet pričel prerokovati. Vprašali so ga v Zagrebu, ali bo imeli. Miletičeva demisija kak srlobokejšr vpliv. »Ne, ne, nobeneea,« je odgovoril St. Radič. »To pomeni samo. da so se morali radikali odločiti med temi ljudmi in vso to politiko za sporazum. Prepričan sem, da radikalna stranka in radikalni klub ne bosta šla za njimi ako pa bosta šlo, bomo z ODOzicijn napravili vlado, če pa je ne bomo napravili, bomo šli v opozicijo, a nas ?о že videli, kakšni smo v opoziciji. Vlada ostane nadalje: četudi odidejo vsi Radičevl ljudje v opozicijo, bo ostala.« In ko je St. Radič na ta način napovedoval. da vlada nadalje ostane, to se pravi, da ostane on nadalje v vladi, je obenem vsevprek* napadal radikale in celo Drimerial s cesarjem Francem Jožefom Nikolo Pašiča. kateremu je nred mesecem dni klical v Metliki: »Živio sivi Pafč do božie volje!« Obenem je rekel o Uzunoviču. da je »nišlija.« Čim bolj je St. Radič prerokoval, da je njegov položaj v vladi siguren, tem bolj samozavestno je napadal na »sno-razumski« način svoje zaveznike, dokler se ni nenadoma znašel presenečen izven vlade. Svojo veliko blamažo si je sam pripravil, ž njim vred oa so razočarani tudi vsi, ki so verjeli njegovim prerokovanjem. Izkazalo pa se je, da Je imel edino prav Sv. Pribičevič, ki ie od vsega početka trdil, da ie politika sporazuma med radikali in radičevci navaden hum-bug. ______ Klerikalci proti Sokolu Včerajšnji «Slovenec» navaja KJeklovc «Novine», ki napadajo odbor za zgradbo so» kolskega doma v Murski Soboti, ker se v svojem pozivu obrača do vseh, ki ljubijo naš narod in našo državo, da prispevajo z* zgradbo sokoiskega doma. Glasilo klerikai» nega poslanca župnika Klekla ogorčeno pj« še: «V Prekmurju ne rabimo nobenega So» kola za to, da bi reševal naš narod in našo državo». Mislimo, da se klerikalno narod« njaštvo ni moglo bolje izraziti, какот se je v tem stavku. Kleklove «Novine» tudi vpra» šujejo, odkdaj ima Sokol v zakupu vso iju» bežen do naroda ln države. Odgovoriti mo» remo, da že od nekdaj, zakaj klerikalci Jo pač še nikdar niso imeli. Zato pa je tudi naš kralj pokrovitelj jugoslovenskega Soko» la, ki mu je bilo ravno ob času napada Klek» lovih «Novin» nanj izročeno v Beogradu na slovesen način njegovo darilo — časteu meč. Značilno je, da se «Slovenec» na isti strani, kjer objavlja napad Kleklovega lista na jugoslovenskega Sokola, češ da ga v Prekmurju ne rabijo za reševanje naroda ln države, zgraža, ker so neklerlkalni Slo. venci v Italiji odklonili ustanovitev Narod« nega sveta skupno s klerikalci «Istarska Riječ» je namreč zapisala, da bi ustanovi» tev Narodnega sveta s takimi ljudmi zna. čila legitimiranje pokreta brez narodnega temelja, da bi se jim priznal položaj, ki ga nimajo in ki jim ne pripada, ter odprla n« široko vrata klerikalni kugi, ki je že toliko slovanskih sinov odtujila slovenstvu in jih postavila pod kuratelo antinacijonalne id» je. Primer iz Prekmurja, kjer je madžarski vpliv še zelo močan in kjer je povzdiga splošne kulture izmed vseh krajev Slovenl« je najbolj potrebna, kaže. da imajo Sloven« ci ter Hrvati v Italiji popolnoma prav In da je «Slovenčevo» zgražanje nad njimi zgolj hinavščina. Učiteljstvu SDS! Pred tremi leti se je zasnoval v Ljubljani »Klub demokratskih učiteljev v Ljubljani«. Pristopilo je v klub mnogo učiteljstva tudi izven Ljubljane. Mnogi pa v klub niso vstopili, ker so bili mnenja, da zadostuje biti član UJU, v katerem se odraža njihovo napredno stanovsko mišljenje. Spričo razmer, ki so nastale v stanovski organizaciji, je nastala potreba, da se »Klub dem. učiteljev v Ljubljani« reorganizira v »Klub za vse učiteljstvo v ljubljanski in mariborski oblasti.« Zato se je na občnem zboru dne 19. marca t. 1. preosnoval v »Klub učiteljstva SDS« za mariborsko in liublian-sko oblast in je bil ob tej priliki izvoljen sledeči odbor: predsednik: Ivan Smajdek, Št. Vid, podpredsednik Jan-ko Blaganje. Ljubljana, tajnik Antor Germek. Ježica, blagajnik Franc Mlakar. Ljubljana; odbor: Janko Levstik. Zagorje ob Savi, Avgust Korbar. Zg. Šiška Rudolf Knez. Ig-Studenec. Drago Bitenc, Bled. Sprejela so se popravljena pravila Na občnem zboru so vsi tovariši enodušnn izpovedali, da mora klub nadaljevati z delom in organizirati vse samostojno - demokratsko misleče učiteljstvo. Tovariše in tovarišice s tem vabimo k pristopu, katerega je priglasiti pri tajniku na Ježici. »Klub učiteljstva SDS« za ljubljansko ln mariborsko oblast. A. Germek Ivan Šmajdek tajnik predsednik Katehetske nagrade Po predlogu ministra prosvete g. Radiča ie unešen v finančni zakon ČL 95: »V narodnih (osnovnih) šolah, kjer so verouk doslej predavali duhovniki, imajo pravico odnosno dolžnost to tudi nadalje vršiti ali brez pravice na nagrado lz državne kase. Tam. kjer cerkvene oblasti ne poskrbe za verouk, bodo nudi ta predmet predavat učite liri dotičnih šol, ako so Iste veroizpovedi kakor učenci.« Ta člen proglašajo klerikalci kot poče-tek preganjanja katolicizma (dasi novi predpis velja za vse vere brez Izjeme). Ogenj je spet enkrat v slamnati strehi. Mi stališča ministra prosv. ne odobravamo. Cim le verouk sprejet v učni red. Je njegovo nbavljanje posel države, k mora vsako delo primerno honoriratJ. A baš klerikalci bî ne smeli oporekati novi odredbi, kajti on: vedno trdijo, da Je verouk izključno stvar cerkve in duhovniki, ki ga vrše. da nimajo z dr.žavo ln s šolsko disciplino ničesar opraviti. Nočejo prznati, da so kateheti kot člani učiteljskega zbora podrejeni šolskemu upravniku in za svoje čine disciplinsko odgovorni. Ako naj bo tako, pntem Je logično, da tudi nagrade zahtevati ne smelo. Sedal pa se le v »Slovencu« oglasil poslanec Klekl. To le tisti mož, ki ie v Narodni skupšSni priznal, da ga Je tja poslal škof. On se torej ne podpisuje upravičeno »narodni« ampak bi se smel podpsati le kot »škofov poslanec«. G. Klekl rad razlaga svoje zasluge In ie v tem pogledu zelo podoben (dasi ea ne doseže) nemškemu in cerkvenemu poslancu Karlu Scbkullu. To pot pa Je ušlo Kleklu nekaj zanimivega. Hvali se. kako ie on zagreSl prvi sia-vek novega zakona, ki se je baje imel glasiti, da »cerkvena oblast sme veroučitelie nastaviti samo soglasno z ministrom prosvete.« Čast g. Kleklu ln Schkullu. Po današnjem zakonu, ki velja v Sloveniji, namešča katehene država, ako imajo cerkveno poslanstvo (mlssio cannnica.) Tako bo ostalo po stlizaciji čL 95 tudi nadalje. Prosvetni Radičev predlog je bil klerikalnemu stališču mnogo ugodnejši, kajti kakor doslej bo in odslej šolska oblast pozvala cerkveno oblast, naj predloži kateheta. Ako Je po godu. ga šolska oblast Imenuje. Da g. Kleklu i to pot hodijo po glavi > framazoni, ki so vplivali na Radiča, temu se ne čudma Vse je dobro za hujskanje. Višek bribmosti pa le dosegel cerkveni poslanec Klekl. ko obtožuje, da čl. 95 gazi konkordat med Srbijo in Sveto Stiolico (aH še obstoja država Srbija?), povrh pa še canon 1381, ki vela, da cerkev aproblra ve-rouô telle in zahteva odstranitev nesposobnih. Po želji SLS država pri nameščanju katehetov na državnih šolah ne bi smela imera nobene besede Ako je kalehet n. pr. veleizdajnik, skrunitelj mladine, ali če v šoli pol tizba in napada driavo, bi morala državna oblast to mirno gledati. Seveda Jugoslavija, ta Je »veri sovražna«. Da pa je na Ogrskem ln v Avstriji bilo vse to mnogo strožje in da je edanja država nezveste katehete čez noč postavila na hladno, nad tem se ni gospoda prav nič zgražala. Pač pa so škofje sam pomagali, da se ščiti ugled države in šole. Naši klerikalci so v zastopanju stanovskih Interesov duhovščine strahovito nerodni Iz muhe delajo slona ta s tem ozlovoljijo vse. Katehetsko vprašanje b ljudje dobre volje lahko rešili v petih minutah sporazumno. Dokler pa se ono proglaša kon začetek ta poskusni kamen za »kulturni boj«. Je zaman misliti, da bi m.'rt mirno lo pravilno priti nazaj na tisto ureditev, Id se Je v Avstriji dobro obnesla ln s katero so klerikalci bil kljub kationu 1381 prav aadovoljnl SLS Je s svojo taktiko kompromitirala vprašanje duhovniških plač m doklad. sedaj pa sto)! tudi na ruševinah svojih »naporov« glede katehetov. Zdi se nam. da Imajo prav oni, k! trdijo, da SLS hoče nižjo duhovščino umetno zadržati v aevolji proti državi In vsled tega nadalluje taktiko zbadanja. k kvari vsako dispozicijo za mirno I« nepristransko rešitev perečih gmotnih pmblemov duhovskega stanu V tem duhu g. Klekl tudi daje svojemu članku hujskaški naslov: »Zfkaj so slovensk kateheti rzgub'li nagrade?« Kakor da b' ;a stvar imela kaj posla s Slovenstvom! Ml pa z vsem prepričanjem trdimo, da Je glavni vzrok nesrečna politika SLS, ki se gerira kot predstavnica katehetov. Politične beležke Dekan očita klerikalnemu poslancu lažnivost Na zadnjem sbudu klerkalne Kmečke zveze v Kranju je klerikalni poslanec Bro-dar na itrerpelacijo nekega klerikalnega zaupnika izjavil, da so se nekateri duhovniki, pri čemer je menoval dekana Koblar-ja, župn ka Pibra ta Brešarja. hoteli udi. njati radikalom, pa so preveč zahtevali Med poslušalci pa le bil tudi kranjski dekan Koblar, ki le »torčen zaklical; »Lažete, nehajte vendar z iažmi pitati vaše ljudi« Na ta medklc je zavladala mučna tiš na, klerikalni poslanec Brodar pa Je na očitek lažnivosti umolknil in se sploh ni upal odgovarjati Ne samo lažniki, ampak tudi tatovi Mariborsko uredništvo »Slovenca« je preielo pomotoma pismo uprave »D movi-ne«, ki je bilo namenjeno gotovi osebi. Pošten človek vrne tako pismo pošt. da ga dosnavi naslovljencu. Kakor v resnici pa Ima gospoda pri »Slovencu« tudi o tuji lastnini povsem druge pojme kakor pošteni ljudje. Mariborsko uredništvo »Slovenca« je pismo odprlo in Ima še tn drznost, da se v včerajšnji številki svojega lista ba. ha s ;em činom ta hinavsko pravi da se noče okoristiti s tujim blagom in da je pstno pripravljeno vrniti upravi »Domovine«, paem ko na prostaški način v duhu mariborske žebotovščine polemizira z njegovo vsebina No. v pismu k sreči ni bilo nič izrednega samo poziv za nabiranje naročnikov »Domovine«, četudi skuša napra. viti »Slovenec« 15. t. m. iz njega senza. cijo. Ves dogodek kaže, da se klerikalni la/žniki ne sramulejo v svof srrankarski gonji kršiti pisemske tajnost!, kar le istovetno s tatvino in s čemer so potrdili resničnost pregovora: Kdor laže, ta krade! Klerikalizem na Hrvatskem Jugoslavija Je toliko srečna, da ie ostal klerikalizem omejen v glavnem na Slovenijo, kjer pa se mu tudi že močno majejo tla. Na Hrvatskem se zaman trudijo klerikalci. da bi prišli do politične veljave in njihov tednik »Narodna Politika« le z veliko težavo Izhaja, das so Hrvat! ravno ako vemo katoliško ljudstvo kakor Slovenci. Zaman se trudijo dr. Korošec ta tovariši, da bi razširili svojo strankarsko moč med Hrvati, še to Jam propada, kar ie obstojalo. V tem pogledu Je značilno, d? prinaša »Narodna Politika« v svoji zadnj; številki članek poln obupa, v kauerem roti svoje čitatelje za božjo voljo, naj poravnajo naročnino, ker bi v nasprotnem slučaju hla prisiljena, da preneha v dogiednem času redno izhajati Tako hudo se todi ubog klerikalni »Narodni Politiki«, da vzklika: »Nemojte zato čekati na konac godtae! Ne-mojne čekat m na konac drugoga dedna, nego odmah pošaljue zaostalu i buduču pretplatu.« To niso mačkine solze, pa zato tudi ni čudno, če ie naenkrat tudi za hrvatske klerikalce vera v nevarnosti. Kada: so namreč klerikalne blagajne prazne, je vedno vera v nevarnosti. In da bi dokazala to nevarnost, se tudi »Narodna Pol tika« zaletava v dr. Žerjava, v »Jutro« in »Domovino. kakor tudi v sam. demokrate, k nočejo nič mani kakor »dekrlstanizacijo« slovenskega naroda Mnenja smo da bo hrvatskim klerikalcem verska gonla še man1 pomagala kakor slovenskim, zakaj Stross-mayerjev duh še danes živ med Hrvati. Iz demokratske stranke Danes, ,v soboto, ima kraj. organ SDS v Brežicah sestanek, na katerem se bo raz. pravljaJo o današnjem političnem položaju Pridite vsi; nevčlanjenl somlšljenki se vljudno vabijo Seetanek se bo vrSfl ob S. zvečer v rdeči sobi gostilne L. štlrna Pretekli teden so se vršili prav dobro obiskani ohftni zbort k. o. SDS. In sicer v sledečih krajih: V Novem mestu, kjer je bila soglasno sprejeta zahvala gosp mlnist.ru Prlbičeviču In dr. žerjavu za njuno uspešno ln požrtvovalno udejstvovanje in kjer se je končno izvolil nov odbor z zasluženim političnim delavcem gosp svetnikom Fordom Soldlom na čelu. Politično poročilo le podal gosp. dr. Rape ta žel za svoje izvajanje Iskreno odobravanje. V Metliki je bfla povdarjena potreba, da treba napraviti velik zbor demokratske stranke v Beli Krajini, na kojem naj govori gosp Svetozar Pribičevič Po nagovoru predsednika gosp. Ivo Malešlča ki je podal kratek pregled udejstvovanja tamo šnje k. o SDS, Je podal poročilo gosp dr Rape. V Begunjah je ob sijajni udeležbi poročal o delu vlade RR ter splošno politični situaciji gosp dr Rape. Goep ministru dr. Žerjavu eo bile poslane čestitke ta zahvala za posebno brlgo. s katero ee je zavzemal bafl za ta kot. Iz Zveze kulturnih društev v Ljubljani Danes predavajo: V Ljubljani pri druStv-u «preporod» ob 6 zvečer gosp. dr. Mfkič «O alkobottemu». V Bostanju ob 8. zvečer goep. Blaganje «O radiu» V nedelje, dne 18 aprila: V Ljubljani v «Kinu Matica, ob 10 do. poldne goep dr Mikič «O alkoholizmu» V Sevnici gosp. Blaganje ob 8 zvečer «O radiu» V Gor Logatcu ob 3 popoldne g. prof. Dolžan «O pračloveku» V Preddvoru nad Kranjem ob pol 8 zjutraj Hvinozdravnik F. Pahor «O cepljenja prašičev». V sredo, dne 21 aprila. V Ribnici ob 8 zvečer gosp. ravnatelj Pustoslemšek «O Češkoslovaški». Staro okrožno sodišče v Celja PrtobCene tri »like pre4*.avi;ajo Artfno jotfšče v Celja v jtan'u razsula in rezpa-di. kakor «e nahaja dan». Ena tl našemu Priroorju. Švicarski listi objavljajo komunike našega generalnega konzula v Ženevi, s katerim se demantirajo vse vesti, ki lih razširjalo tuji agenti, da na naši dalmatinski in hrvatski rivijeri vlada malarija. Oni. ki se poslužujejo takih sredstev, da bi odvrnili tujce od obiska našega divnega Jadrana, gotovo niso z Balkana * Učiteljski Izlet v Ceškosloaško. Ferijal-no udruženje jugoslovenskega učiteljstva priredi prvi izlet v Češkoslovaško. Za ta Izlet se ie priglasilo dosedaj 45 učiteljev fn učfteljic in sicer iz Slovenije 20. iz Srbije 11, iz Vojvodine 5, iz Hrvatske in Slavonije 4. Iz Bosne 3 in iz Dalmacije 2. Nadaljnji priglasi se ne sprejemajo, ker pač vsakdo vé kako se potuje v skupinah, ki presegajo število 50. Oni. ki se morebiti še odločijo z* izlet v Češkoslovaško, naj se prlglase po-verjeništvu UJU v Ljubljani. * Spomenik padlim Jugoslovenom v Olo-mucu. Pripravljalni odbor za postavitev spomenika padlim Jugoslovenom v Pragi je izda! proglas, v katerem opozarja, da ie v Češkoslovaški v 340 grobiščih pokopanih nad 15.000 Jugoslovenov. ki so v vojni dobi umrli na teritoriju češkoslovaške republike. Odbor predlaga, da se zemeliski ostanki preneso v skupno grobnico v Olomucu hi se Jim tam postavi dostojen spomenik, ki naj bi bil tudi Izraz hvaležnosti za izkazano spoštovanje onim Cehoslovakom. ki so padli v Jugoslaviji. Spomenik bo postavljen že tekom letošnjega leta. * Rdeči koledar prepovedan. Ministrstvo za notranje zadeve ie prepovedalo uvoz in širjenje v naši državi »Crvenemu kalenda-ru« ki Izhaja v Cikagu v Severni Ameriki. Vsebina koledarja ie komunistična. * Knez Thurn-Taxls toži našo državo. Iz Beograda poročaio. da je knez Thurn-Taxis vložil tožbo proti naši državi za odškodnino v znesku 140 milijonov dinarjev za izsekane šume. Pripominja pa se. da je baje knez pripravljen, skleniti tudi neposredno poravnavo. * Predavanje v Ribnici bo imel v ondot-nem Sokolskem domu ravn. Rasto Pusto-slemšek v sredo 21. t m. ob 20. Predaval bo o češki zgodovini v zvezi z našo. Krasne skioptične slike v naravnih barvah! * Družina utiiv. profesorja T. Grudinskega izraža vsoio globoko zahvalo dr. med univ. A Šerku. univ. prof. E. Kanskemu in dr. J. Volavšku. ki so nesebično večkrat obiskali njenega pokojnega sina Igorja. Posebno se zahvaljuje dr. med. J. Volavšku. ki ie tekom dolgega časa obiskoval bolnika večkrat na dan. po dnevi in ponoči, in je storil vse. kar je bilo mogoče, da reši dečka težke bolezni kateri je podlegel. 498 * Okrožni urad za zavarovanje delavcev v LJubljani ponovno opozarja vse delodajalce. da izročajo denar le proti pravilno izstavljenemu potrdilu in samo onim inkasan-tom. ki se izkažejo z uradnim pooblastilom, da so upravičeni za urad sprejemati denar. * Centralno tajništvo Jugoslovenske napredne omladlne Iz Slovenije. Vsa včalnjena društva opozarjamo na občni zbor C. T., ki se bo vršil v nedeljo 18. t. m. ob pol 10. v čitalnici J. N. A. D. Jadrana v naprednem dijaškem domu. — Odbor. * Društvo slovenskih sodnikov ima svoj občni zbor dne 9. maja ob 10. uri dopoldne v dvorani št 17 okrožnega sodišča v Celju. * Kri čistilni originalni planinski spomladanski čaj priporoča lekarna Bahovec, Ljubljana. * Zoper mole je najboljše sredstvo »Tar-mol«, ki se dobi v vseh drogerijah. Izdeluje ga Chemotechna. družba z o. z. Ljubljana. Mestni trg 10 (na dvorišču tvrdke A. & Ska-beme.) 499 * Fotomer Izšel. Da ustrežemo nujni potrebi, smo založili osvetljevalno tabelo, ki bo vsled zanesljivosti in privlačnosti vsem amaterjem izborno služila. — Ne zamudite in nabavite si fotomer v drogeriji Kane. Židovska ulica. 171 * Važno za trafikante! Društvo trafikantov, sklicuje za nedeljo 25. t. m. ob 7. zvečer v gostilni pri Mraku. Rimska cesta št 5. Izredni občni zbor. Trafikantje iz mesta ln dežele udeležite se ga. gre za koristi vseh. in je za vsakega velevažnega pomena. 496 * Obsodba bivšega kaplara Pred vojaškim sodiščem se je predvčerajšnjim vršila obravnava proti kaplaru Josipu Veliču Iz Gorice, ki je Pri 26 pehotnem polku v Sisku pretepal vojake. Med drugimi je redova Dra goljuba Jeftiča s pestjo udaril po glavi, s palico pa po roki, tako, da mu ie prelomil kost. Velič ie bil odpuščen iz službe ter sedaj obsojen na 7 mesecev ieče. * Zopet sneg v Gorskem kotaru. Kakor po ročajo iz Delnic, je v zadnjih dneh zopet zapadel sneg v Gorskem kotaru. Pokril je ћг£> in plan s pedenj visoko belo odejo. Se-veC,? ga bo pomladansko solnce kmalu pobralo in pričaralo iz vlažnih tal spomladansko zelenje. * Celjan okraden v Zagrebu. Karel To-varnik, tesar a Celja, je prenočil te dni v neki gostilni v Crnomercu pri ZagTebu. V isti sobi Je prenočil tudi neki Leopold Herman. Ko se ie Tovarnîk prebudil. Hermana tU bilo več v prenočišču. 2 njim pa je izginila tudi Hermanova listnica, v kateri je Imel 1800 dinarjev, ter njegova žepna ura ln delavska knjiga. * Smrt » valovih Donave. Pri Borovem v bližini Vukovarja le Donava te dni naplavila na breg truplo neznane žene ln treh otrok. 2ena je dvoje otrok čvrsto držala v naročju, tretji pa Je bil privezan za vrat. S četrtim je bila v blagoslovljenem stanu. Bila le siromašno oblečena seliakftiia. Zdi se, da оаоаоаововоасзаовоас OBLEKE lastnega izdelka Vam nudi NHJCENEJE Jos. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova 3. JIOIOIOIOIOIOIOIOIO gre za samomor. Identiteta se še ni mogla ugotoviti. * Toča v Hercegovini V hercegovinskih okrajih Mosta r in Ljubuškl ie razsajala te dni huda nevihta s točo. kl je napravila v vinogradih ln tobačnih nasadih mnogo škode Tudi sadno drevje, ki Je že odevetelo, je precej trpelo. * Požar v Kumanovu. V noči od prošle srede na četrtek Je v lekarni v Kumanovu Izbruhnil požar, ki se je nagloma širil ter razen lekarne uničil še štiri trgovine. Skoda je velika Lekarna In ena trgovina sta bili zavarovani za neznatno svoto. * Požar. Dne 13 aprila, ob 15.30. je pri upokojenemu železniškemu čuvaju, 50 letnem Matevžu Marnu v Gradcu pri Litiji št. 42 nastal ogeni. ki je uničil hišno poslopje, svinjski hlev ln malo drvarnico, škoda znaša okoli 25.000 Din. Marn ie zavarovan za Din 10.000. Ogenj le prišel iz peči skozi razpadel dimniik v slamnato streho. * Mlad vlomilec. Dne 30. marca Je bilo v stanovanje cerkovnika Jožefa Zavrla na Jan čem, občina Trebeljevo. skozi okno vlomljeno in iz zaklenjene omare ukradenih 600 Din in okoli 2П0 Sava cigaret Kot storilec je bil izsleden pekovski vaienec Janez Luzat lz Dola v ljubljanski okolici in oddan sodišču. * Samomor v duševni zmedenosti. V Pr-njavoru v Bosni se ie pred leti naselil Dsnko fvančev iz Galicije. Bil je sprva Priden in trezen, pozneje pa se ie udal pijači in Je sčasoma tudi duševno opešal. V zadniem času je svojim znancem začel pripovedovati, kako ga vsi sovražijo in preganjajo ter da mu strežejo po življenju. Prošli pondeljek le šel k fzpovedi. naslednlega dne pa so ga našli obešenega v svoji sobi. Lya de Putti nepozabna Sonja i* velefilma «V ime» nu carja» nas po dolgem času zopet pozdravlja v vojem najnovejšem in zadnjem filmu te sezije: „Ljubosumnost" ki se ravnokar s kolosalnitn uspehom predvaja v vseh večjih rnestin cele Evrope. V ostalih vlogah briljirajo slavni Werner Krauss in priljubljeni Georg Alexander. Velefilm «Ljubo» sumnost» Vam v kratkem prinese ELITNI KINO MATICA! Iz Ljubljane u— O položaju v Zvezi narodov bo v pon deljek ob 18. predaval na univerzi v slavnostni dvorani g. dr. Edmond Privât iz Ženeve. čigar prihod smo že zabeležili v našem listu. Predavanje, kateremu bo prisostvoval tudi rektor dr. Pitamic. bo zelo zanimivo. ker je dr. Privât zastopnik Perzije v Zvezi narodov, torej pozna temeljito razmere v tej odlični korporaciji. Opozarjamo na to predavanje, ki je vsakomur dostopno. u— Preporodašl. Danes 17. t. m. ob 18. uri se bo vršilo 18. redno predavanje »Pre-porodovega KOZ«, s skioptičntmj slikami na katerem bo predaval g. dr. Mikič o temi: Alkoholizem. Za člane obvezno! Nečlani vab Ijeni! — V nedelio, ob pol 10. dop. se bo vršil občni zbor C. T., katerega naj se udeležijo sledeči dr. delegati: Dvorak. Šketelj, Sketlieva A. Ferfolja. Kerncova, Tavčar-leva. Zimmermann. Gogel. Bolje. Kranlc, Šl-vic. Pue I. Šuklje V Cibic. Kosmatin. Vard-janova, Ltpovšek. Šuklieva G, Ham. Tratar-jeva VI. Načelnik delegacije je predsednik, tov. Агћат. Pred občnim zborom delegatov. Odbor. u— Promenadiq koncert v slučaiu lepega vremena priredi Nar železničarsko glasbeno društvo »Sloga« v nedeljo 18. t. m. ob 11. dopoldne v Zvezdi. Spored' l.) Meyerbeer: Koračnica kronanja lz opere »Profet«. 2.) Suppe. Uvertura lz opere »Lepa Galateia« 3.) Waldteufel- Les Patineurs - valček. 4.) Strauss- Potpuri Iz operete »Netopir«. 5.) Dvorak: Slovanski ples št. 8 6.) Schubert: Ob morju — pesem. 7.) Zakliučna koračnica. ii— Stalna hlgljenska razstava se zopet otvori v nedeljo, dne 18. t m. ob 9 dopoldne na velesejmskem prostoru pod Tlvo'ljem. Odprta bo vsak dan in tudi ob nedeljah od 9. do 12. in od 14 do 18. Razstava ie nanovo preurejena in dopolnjena. Občinstvo se opozarja. da si jo ogleda. u— Trgovsko društvo Merkur Ima danes ob 8. zvečer v veliki dvorani Kazine občni zbor in jour flx Ker ie to obenem proslava 25 letnice društvenega obstoja, pričak.ije društvo polnoštevilno udeležbo Jour fixa se lahko udeleže tudi svojci članov in članic. Vstopnine ni. 495 u— Zlobna poškodba. Hišna posestr.ica na Sv. Petra cesti št 53, Marija Vidm.ajer je dala sedaj na pomlad prebeliti na svoji hiši fasado. Delo je bilo že dokončano, v četrtek ziutraj pa ie nenadoma opazila, da je fasada potnazana z velikimi črnimi madeži. Fasado je ponoči neznan storilec poškropil v hudobnem namenu s črno barvo. tako. da je posestnica prisiljena prebeliti jo še enkrat kar pa ie zvezano z okrog 250 Din stroškov. u— Najdeno kolo. V petek ponoči ie našel stražnik na Celovški cesti nasproti prostora S. K. Ilirije moško, obrabljeno, vendar še dobro ohranjeno kolo. Kolo ima tovarniško številko 616076 ter je dobi lastnik nazaj na šlšenški stražnici. n— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavijerfi policiji sledeči slučaji: 1 goljufija, 2 tatvini. 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 1 prestopek iavnega nasilstva 1 sum poškodbe tuje lastnine, 1 najdba kolesa, 2 prestopka prekoračenia policijske ure in 10 prestopkov cestno-policijskega reda. u— Aha, saj k sama. Lastnica tovarne za praženje kave. Justina Roje, stanujoča na Selu 45. ima nepoznane sovražnike. Ko se Je v četrtek okrog 20. ure nahajala v kuhinji sama z dveletnim otrokom, se ie nenadoma nekdo zaletel v vrata bi v kuhinjo sta planila dva moška, ki sta veselo vzkliknila: »Aha saj je sama!« Nato sta skočrla k njei. ii zastavila pot, da nI mogla ubežati ter jo pričela neusmiljeno pretepati in suvati. Roj-čeva je hotela uiti napadalcema skozi okno. kar se ji pa ni posrečilo Med suvanjem ter borbo pri oknu sta moška ubila okensko šipo ter strgala zastor In krepko nadaljevala s pretepanjem ženske. Končno šele na vpitje Rojčeve Je pribite! njen v hiši stanujoč pražar Ivan Zoran ter prepodil nasilneža. Napad obeh moških je bržkone čin osebnega maščevanja. u— Stranišče v Tivoliju. Iz vrst občinstva smo bili že večkrat opozorjeni na nujno potrebo postavitve stranišča v Tivolskem parku. Zelja se nam ne zdi neumestna ln neutemeljena, posebno če pomislimo, da osta jaio nekateri stariši z otroci v parku po cele popoldneve. S postavitvijo stranišča v vogalu lansko leto novourejenega parka pod gradom bi bilo odpravljeno ali vsaj omejeno ponesnaženje poti po otrocih, ustreženo pa bi bilo tudi odraslim. Opozarjamo na to magistrat Iz Celja e— Za združitev celjske okolic« z mestom Celjem se naenkrat zavzema predsednik celjske SLS, v svoji znani interpelaciji o zidanju celjske okoliške šole celo vprašuie. se II namerava vse potrebno ukreniti. da ne bo nova šolska okoliška stavba v bodoče ovirala združitve mesta z okolico. Iz tega bi vsakdo sklepal, da so pristaši SLS v Celju ln okolici najbolj navdušeni za to. da se združi okolica z mestom. Je pa splošno znano, da so ravno klerikalni občinski odborniki celjske okolice že od nekdaj največH nasprotniki tega načrta, kar le v toliko naravno, ker zastopalo Interese kmečkega prebivalstva. Vsekakor pa ie po pristni klerikalni morali ako kdo Izrablja v boju zoper nekai. kar Je dobrega, to, za kar se nikdar ni v življenju navduševal, še manj pa nameraval kedaj uresničiti. Ako gre zoper napredek je klerikalcu vsako sredstvo dobrodošlo. e— Mestno gledališče v Celju. V nedelio, dne 18. t m. se ponovi ob 4 uri popoldne Igra »Deseti brat« kot ljudska predstava in pri znižanih cenah. e— Kako se gospodari z našim državnim Imetjem Na celjski postaji stoji že nekai dni deset vagonov, polnih z reparacijskim blagom, za premogovnik v Velenju Carinski uradniki JFh ne odpravijo, ker ne vedo kako in kaj bi z njimi, ker le gospod inšpektor na potovanju in nI znano, kedaj s» povrne. Premogovnik mora plačati za vsak dan 13.000 Din stojnine. Pri taki štednji bo menda premalo 13 milliard. e— Prezidava na celjskem kolodvoru. Na kolodvoru se prezidava vestibil. V nove prostore pridejo osebne blagajne; je res že skrajni čas. da pridejo uradniki ven lz dosedanjih zaduhlih in temnih prostorov, kamr ni nikdar posijalo solnce. e— Izlet hrvatskega turlstovskega kluba »Slieme« v Celje ta Celjsko kočo V nedeljo dne 18. t. m. pride v Celje hrvatski turistov ski klub »SIjeme« In napravi izlet v celjsko kočo. Savinjska podružnica SPO poziva vse svoje člane, da se udeleže v čim večiem številu tega izleta. Odhod iz Celja ob 10. uri dopoldne. Iz Maribora a— Kandidati moriborskega sreza za ljubljansko zbornico obrti in trgovine. Na sestanku mariborskega sreza dne II aprila v Narodnem domu so bili predlagani kot kan-didatje za ljubljansko zbornico obrti tn trgovine sledeči obrtniki: Kravos Ivan. sedlar ln jermenar. Podhrasky Karol. krojaški mojster v Slovenski Bistrici. Spes Franjo ml. zidarski mojster. Beranič Fran. čevljarski mojster, namestniki; Sonnenwald Jakob, zidarski mojster. Nekrep Zid. Verzelj Franc, kovaški mojster ta Ehrlich. obrtnik, vsi lz Maribora. Končno veljavno bo določila delegate Zveza obrtnih zadrug, ko bo sprejela predloge še iz ostalih srezov mariborske oblasti. a- Učlteijiščnlkl iz Čakovca v Mariboru. Snoči je prispelo v Maribor 26 dijakov in dijakinj čakovskega učitel lšča pod vodstvom prof. Slavka Vincenca in profesorice Všetičeve Danes odpotujejo v študijske svrhe v Ruše in na Falo, odkoder se vrne-io zopet domov. a— Nemški poslanik Iz Beograda v Mariboru. Na svojem potovanju po Sloveniji je prispel predvčerajšnjim v Maribor nemški poslanik na našem dvoru g. dr. Fran OIs-hausen v spremstvu nemškega konzula g. Seidleria iz Zagreba Odlični gost se je mudi' dalie časa pri mariborskem velikem županu g dr. Pirkmajerju. Včeraj pa si je ogledal Falsko elektrarno in sé vrnil po Dravski in Savinjski dolini preko Celja v Zagreb. a— Iz trgovskega življenja. Opecovano smo že obširneje poročal o sistematični akciji proti slovenskim trgovcem, ki so Jo podvzeli nemšk hišni posestniki in trgov» v konkurenčnem bolu. Tako je moral kot žrtev tega boia opustit- svojo trgovino g. Erzin v Gosposki ulici, v čegar prostore se je te dni razširila lastnica hiše Sched-bach s svojo knjigarno. v a— Program Ljudske univerze v Man boru. Serija predavan) o francoski revoluciji se bo zaklj-ičila koncem apr'.î.n z% sedaj pa stopita "mes dve Izredni prireditvi ki Ju bo marbo:sko občinstvo sigurno pozdravilo. Vodsvu Ljud ke univerze s t je posrečilo pridobiti ra predavanje v Mariboru največjem i umt'nostnega zgodovinarja v srednji Evropi, slovitega profesorja dunaiske univerze dr. Stryeo^skeza. ki je pred letom z velikim uspehom predaval tudi v Zagrebu Njegovo predavanje bo v četrtek dne 22 .aprila. Profesor Srvgow ski bo predaval o postanku In razvoju aril ske umetnosti, o predmetu, v katerem si Birmanske-ure F. Čuden Prešernova 1 je pridobil s svojim razisajvanj svetovni sloves, ker Je dokazal da antična umec nost izvira globoko iz orijentalskih tal. Prof. Strygowski ie rodom Poljak; ker ga pa v tem jeziku publika ne bi razumela bo predaval nemško Upamo, da bo predavanje odi čnega učenjaka sprelelo mariborsko občinstvo z dolžno pozornostjo. Pripomnimo samo še. da ga bodo spremljale številne skiop ične slike. Naslednjega dne 25. t. m pa bo priredila Ljudska univerza v izpolnitev svoje francoske serije kon. cert »Francoska glasba«. Sodelujejo: ravnatelj klav rske šole v Gradcu g. Kroemer in znani vodja Michlovega kvarteta kun-certni mojstei g M'chl tz Gradca. Oba gospoda sta v Mariboru že ponovno nastopila In žela veliko priznanje. Na sporedu so francoski skladatelji iz starejše do najnovejše drbe. a— Četrti pedagoški večer, na katerem je predaval g. prof Šilih o mladostni dobi. je odlično uspel. Večer zaznamuje dosedaj višek obiska, okrog 450 oseb. a— Mestna Orjuna Maribor priredi v soboto dne 17. aprila dobrodelni večer v prid odpuščenim trboveljskim rudariem In njihovim rodbinam. K obilni udeležbi vabi — Odbor. 487 a— Učiteljsko društvo za Maribor In bližnjo okolico bo imelo prihodnjo sredo 21. t. m v poslopju tretje deške osnovne šole ob pol 9. dopoldne redno mesečno zborovanje. a— Za higljeno. Dne 25 aprila ob 10. dopoldne se bo vršilo v dvorani Apolo kina predavanje o higijeni in socijalnem zavarovanju. ki ga bodo polasnjevale filmske slike. Predavanje priredi posvetovalnica ljub ljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev. a— Družabni večer z godbo eventualno plesom priredi Gospodarsko in politično društvo za magdalenski okraj danes ob 20. uri v gostilni »Korotan«. Frankopanska ulica. a— Sprememba posesti. Josip Felber je prodal svojemu sinu Fricu svoji dve hiši in lesno trgovino v Pristaniški ulici. a— Skrb za red ta snago na ulicah in trgih. Iz občinstva nam pišejo: Bilo bi res že skrajni čas.*da bi se nesnaga, ki se le raz pasla po naših ulicah, končno enkrat zatrla. Občina ie menda že lansko leto izdala tozadevno strogo naredbo in zažugala z globami, toda niti enkrat ni bilo slišati, da bi bil kdo res kaznovan. Z enako nadlogo se je Imela boriti tudi dunajska občina, ki je naposled nastavila posebne čuvarje javne čistoče. Taki pazniki so nameščeni na vseh prometnejših krajih Vsakogar, ki ga zasačijo. kaznujejo s primerno globo Slična uvedba bi brez dvoma imela tudi v Mariboru uspeh Kakih pet takih paznikov bi kmalu navadilo ljudi na red. občina pa bi Imela pri tem še maihen prispevek za snaženje ulic. a— Felberjev otok na prodaj? Kakor smo zvedeli, prodala sestra umrlega lastnika Fel berjevega otoka, Poplča. Imenovani otok na Dravi tik nad Mariborom. Felberjev otok ima zanimivo preteklost in ie še sedaj često-krat predmet raznih razprav, zlasti v zadevi projekta nove hidro-centrale, ki naj bi jo gradili na njem. a— Sezona sladoiedarjev. Sladoleda rji, ki delajo zadnja leta občutno konkurenco domačim slaščičarjem, so letos precej zgodaj otvorili svojo «sezono». Prvi so se pojavili na ulicah že ob velikonočnih praznikih. Vidiš jih na vseh prometnejših krajih po mestu tn v mestnem parku, podjetnejši pa obiskujejo celo sleherno predmestno ulico In od hiše do hiše ponujajo svojo hladilno robo. a— Zopetna uvedba ponočneza pometanja ulic. Z ozirom na toplejše in suho vreme ie mestna občina zopet uvedla ponočno pometanje trgov in ulic v sredini mesta, koder vlada po dnevu največji promet Ta način snaženia najprometnejših ulic se ie lansko leto jako dobro obnesel in ga je pozdravljat! zlasti z ozirom na to. da ie pometanje v iutranjih urah v času največjega prometa, posebno pa na trgu, dvigalo cele oblake prahu. a— Iz vlaka padel Predvčerajšnjim popoldne ie odhajal iz Maribora poseben vlak vojaških novincev, ki so se vozili na svoja službena mesta Razpoloženje odhajajočih je bilo kot navadno precej živahno Kmalu po odhodu vlaka Pa ie po nesreči Pade! iz vlaka Ivan Suc. stanujoč v Tattenbachovi ulic!. Pade! je tako nesrečno na tla. da mu ie počila lobanja Poškodovanca so prepeljali i rešilnim vozom v tukajSnio iavno bolnico. a— Nesreča pri renoviranju cerkve. Pr! popravljanju šentiljske cerkve ie delal tudi 27 letni zidar Ignacij Maček. Padel pa je pri tem s slabo postavljenega lesenega odra i višine 15 metrov na tla. pri čemer si ie zlomil obe roki Ranjenca so prepeljali z rešilnim avtom v bolnico a— Iz policijske kronike. Zadnji čas se množijo slučaji tatvin koles izpred raznih poslopij Tako-je bilo v preteklih par dneh ukradenih izpred pošte poleg se nahajajo-čih uradov pet dvokoles. — Med včerajšnjimi prignanci iz Avstrije le tukajšma policiia zasegla tudi Jožeta O., ki ga išče savski di-vizijski sud v Zagrebu radi neke tatvine, ki io le izvršil še kot voiak v Sabcu ГЖЗИ Pnliubi/ena kiema modttne ženske, Smumava krema (Ctème SiMOM n _ niti suha. niti ma-тј stna, zagotovi ten-skemu licu lepoto volti p rot nost. vot/noi., iametosl in belino kože, kakrSno ime po pravici vritakovati vsaka žena od dovršene 102 higijenske kreme. Naprodai povsod. CREMh. POU DR t & SAVON SlMO\ Ш.П.МММШШШ.ШНШИИЦШШШИШШШИШПШПИ Partumerie Simon. 69 hg Si Morim Paru Naši onstran granlc p— Ples v korist «Italie Redente». V Istri plešejo v korist «Lege», v Soški dolini pa v kuriet «Italie Redente». V Anhovem je azil «Italie Redente». Otroci so nekaj deklami« rali in peli, potem na je sledil ples. Priva» bili »o polno ljudi in irikaso je presegel vsa» ko pričakovanje. Tako pomaga slovenski denar k raznarodovanju slovenske dece. — Prirejanje plesov z italijanske strani zašle» duje pa še drug cilj. Gospoda bi rada uni» čila kulturne prireditve naših društev. Na» domestilo naj bi jim bili plesi v korist ita» lijanskih potujčevalnic! p— Petarda. V ulici dei Montechi v Tr« stu je počila 14. t. m. okoli 11. zvečer pe» tarda, ki je razbila nekaj oken. Prebivalci bo bili silno prestrašeni. Policija pravi, da so vrgli petardo neki otroci. p— Lesna trgovina. Vršilo se je v pro» štorih goriške trgovske zbornice veliko zbo» rovanje tvrdk, ki se pečajo z lesno trgovi» no. Obširen razgovor se je razvil glede na» čina, kako se draži les iz državnih gozdov kar je celo v škodo državnim interesom. O vseh vprašanjih, ki so bila v razpravi, se sestavi soomenica, katera se predloži pri» stojni oblasti. Drugo telefonsko zvezo s Trstom ho» 6r doseči goriška trgovska zbornica, ker je sedanja preveč preobložena z delom. p— Na živinskem sejmu v Sežani 15. t m. se je prodalo mnogo volov kupcem iz Srednje Italije. Volov in krav je bilo n« tr» tu 746. Cena goveje živine žive teže 450.480 vintal. Konji ogrsko»hrvatskega plemena so se prodajali do 5000 lir. p— Polno nasvetov sliši istrski eeljak dan na dan. Sels poseča italijanska gospoda, ki razlaga seljakom, kako naj si gospodarsko pomagajo, kaj naj nakupijo, kako naj de» lajo itd. Nasvetov preveč, podpore pa no» bene! Ponujajo se še posojila, ki pa bi bila taka, da bi spravila tega in onega še prej na boben nego ga spravijo sedanje neznos» ne razmere in ogromne davščine. Z lepimi besedami in golimi nasveti se ne bo nič sto» rilo za istrskega kmeta. Istra potrebuje ve» likopotezne akcije, dobro namišljene v prid kmetijstvu. Saj se je vse to že zadostno razložilo rimskim oblastnikom. Pravega od« živa še vedno in in ga najbrže ne bo. Kako obupno je kmetovo stanje, o tem priča naj» bolj dejstvo, da se sekajo gozdovi in gozdi, čl kar po vrsti. Iz Trbovelj t— Velik moralni poraz socijalistov. Po» fožaj po občinskih volitvah je tak, da se jamski delavci ne menijo o drugem kot O tem, kako veliko napako so naredili, ker niso kompaktno glasovali za Koren»Vodu» ikovo gospodarsko listo. Vse kolne socija» liste, ki se zaporedoma niso udeležili več sej akcijskega odbora, delujočega za do» brobit vsega rudarskega delavstva, in so pričeli njegovo delo že tudi bojkotirati. Če» trtkov shod pa je pokazal, da so socijalisti odigrali svojo vlogo, kajti 4000 glav broje« ča množica je vpila proti njim, tako da ni imel noben socijalist poguma, da bi javno nastopil poleg drugih govornikov. Proč z izdajalci, proč s podporniki TPD., je bilo slišati vzklike še dolgo po zaključku de» lavskega zborovanja. t— Okrajno glavarstvo v Laškem je iz» dalo razglas, da sme stati liter mleka v tr» boveljski občini le 3 Din. Prestopki se bo» do strogo kaznovali. t— Športni klub Trbovlje v Trbovljah ima redni občni zbor jutri 18. t m. ob 17. v restavraciji na postaji. t— Število zaklane živine v Trbovljah meseca marca je znašalo 128, in siceT I. ka» tegorije 33, II. 68, III. 26 in goved za kloba» le 7. Kg mesa je stal do 18 Din. t— Obupno stanje rudarskega delavstva. Na četrtkovem shodu v Trbovljah je bilo veliko govora o tabeli življenskih potreb» ščin, ki je nabita v rudniškem konsumu. Po njih posnemamo, da je stal kg bele mo» ke pred vojno 48 vinarjev, kar bi moralo znašati sedaj 6.72 Din, stane pa dejansko 5.50 Din. Ena predvojna krona je namreč računana za današnjih 14 Din. Nekatere stvari so na ta način res cenejše, druge naj» bolj potrebne, kakor krompir, sol, olje, čev« lji, obleka, pa precej dražje. TPD. je pri določevanju tkzv. «gosposke dnine», 40 Din dnevno, ki jo dobivajo zavirači, strojniki, zalivači itd., še upoštevala obstoječe raz» mere, nikakor pa ne pri akordih. Pred voj» no se je plačeval akord (proga) po 1.32 K, sedaj bi se moral 18.48 Din, plačuje pa se dejansko po 12 Din. Prav tako nizko se plačuje akord (odkop), ki je stal pred voj» no 84 vinarjev, sedaj pa stane mesto 11.743 Din le okoli 7.50 Din. Če računamo, da na» kopljeta dva rudarja skupno na šiht (8 ur dnevno) 8 do 10 vozičkov, kar je visoko računano, in upoštevamo, da delajo po sku» pinah le po 18 šihtov na mesec, ker je uve» deno praznovanje, potem bi znašal skupen zaslužek za dva delavca, če računamo akord (odkop) 1350 Din. Toda od te svote je tre» la odračunati smodnik, ki ga daje rudnik in ga morajo delavci sami plačati. Na šiht za dva delavca je računati povprečno 2 kg, kar znaša mesečno 36 kgk smodnika. Kilo» gram smodnika stane sedaj 25 Din, torej je odračunati od skupnega zaslužka 1350 Din še 900 Din za smodnik, iz česar je razvid» no, da zasluži rudar na odkopu na mesec le 225 Din. Da ni mogoče s to vsoto živeti, zlasti še, kdor je oženjen, je kajpak raz» umljivo. Iz Ptuja j— Preselitev deške meščanske šole v Mladiko se namerava izvršiti, tako pravijo mestni očetje. Temu načrtu je samo pritr« diti. Kajti deška meš&tnska šola nima v ne» kdanji vojašnici, kjer prebiva pod eno stre» ho poleg šole še nešteto strank, primernih prostorov. Ker Mladike, zavoda za tuje go» jenke, ne bo več otvoriti, bi tedaj deška me ščanska šola dobila prav primerne prostore. Sedanji prostori v vojašnici na se naj pora. bijo za stanovanja. Vsaj tri stanovanja bi s tem nastala. — Če tedaj občina pridobi tri stanovanjske «rostore, lahko mirno po» dre svoje hiše ob strani parka nasproti Ta» mu, saj bi lahko te stranke preselila v sta. covanja v vojaš. ici. j— Vinotoči v okolici Ptuja so o veliko» ničnem času zrastli kakor gobe po dežju. Človek že ne veš, kam bi se podal, da bi ne bilo zamere na levo in desno, če se po» damo v en vinotoč, drugemu ni prav, zlasti pa ne gostilničarjem v Ptuju, ki morajo no» siti visoka davčna bremena. j— Regulacija Drave na levem bregu v Ptuju ob strani mestnega parka je nujno potrebna. Hvala Bogu, da je nastala pred par dnevi Drava malo večja, da je odnesla dušljivi smrad kanalov, ki vodijo skozi me» sto v Dravo. Drava se mora regulirati in napeljati je večji tok Drave spet nazaj k mestnemu parku. Sicer bo ">o leti takšen smrad, da ne bo nihče lepega mestnega par. ka posetil, prebivalci v bližnji okolici pa se bodo morali izseliti, ker takšnega duš. Ijivega in zdravju škodljivega smrada ne bodo mogli prenašati. Nekaj se je že sicer ukrenilo, namreč to, da se raz otoka, ki se je v zadnjih letih napravil v strugi Drave, odvaža gramoz za ceste. S tem so se na» pravili predori, da more voda vsaj polago« ma odtekati in odnašati seboj pritok ka» nalov. Le žal, da se še več prodca ne odva. ža. Saj je prostora dovolj na levem bregu Drave, kamor se lahko sklada. Nujno je potrebno, dokler se ne napravi vodni od. bijač nad mestom, da se otok na Dravi glo. boko na več mestih prekoplje in s tem na. pravi boljši odtok vode. j— Ples invalidov dne 11. aprila se je prav slabo obnesel, ker je bilo posetnikov premalo. Prvič je bilo premalo reklame za ta ples, drugič pa ni bil primeren čas. Pji. poročali bi prirediteljem, da uvedejo boljšo reklamo in da si izberejo ugodnejši čas za svoje prireditve. Nam je žal, da niso do» segli uspehov, ki so iih pričakovali. j— Tovorni avtomobili, zlasti Schwabov, voz'" po mestu s rrecejšnjo hitrostjo, Na» vadno je preobložen, saj je včasih nalože» no na ta tritonski avto več kakor pet ton teže. Tako preobložen voz drvi po mestu, ruši kanale ter stresa temelje hiš. Poziva« mo mestno občino, da take vožnje s tovor« nlmi avtomobili v svojem območju pre. prečL Iz Prekmurja Murska Sobota. Največja znamenitost na« iega mesteca je grad grofa Szaparyja z raz« sežnim parkom. Park tvori velik pravokot. nik in nudi očem mnogo dobrodejne izpre. membe. Na zeleni ruši vidiš tu krasne cvet« lične gredice, tu cvetoče grmičje, tam zo» pet skupine domačih in eksotičnih šilovcev, brez, platane, hraste in gozde. Pota v parku so lepo v redu, sredi parka se dviga zani« miv, v prvem nadstropju razkošno oprem, ljen grad ter sanja o minuli slevi razsipnih madžarskih grofov. Čarobnost parka in gra. du, nebroj žvrgolečih ptičic, opojni pomlad» ni zrak in še marsikaj druzega privlača So» bočane na prijetno «šetnjo», bilo to v dnev» ni solnčni luči «11 ps prve večerne ure, ko bleda luna sinlje svojo »rebrno svetlobo na zemljo. Prijetne so Setnje po grajskem par» ku, toda samo za one šetalce, ki so trHni v nogah. Slabi ozir. bolehavi pešči in zlasti starejši ljudje pa pogrešajo klopi za odrao» re. Doznali smo, da grajska uprava ni. ma sredstev za klopi, pač pg g. upravitelj Jelovšek dovoljuje, da take klopi postavi v park mestna občina. Opozarjamo na to obč. gerenta g. Benks v pričakovanju, da bo v pogledu na potrebe domačinov, kakortu» di z ozirom na š*. -vilni poset tujcev žrtvo» val iz občinske blagajn' toliko, da dobi grajski park v kratkem potrebno število klopi Iz učiteljskih krogov v Prekmurju. Zad» nii čas kroži tukaj neverjetna novica, da bo baje Julij Kontler, sedaj Sol upravitelj v Turnišču, Imenovan za srezkega šol. nad» zornika v Dol. Lendavi, eventualno pogoj, no v Murski Soboti, ako se hkrati premesti, jo nekateri njemu še iz polpretekle dobe neljubi učitelji, ki so ga bili spoznali po — značaju. Bilo Kjerkoli, vsi takozvani učitelji — «prišleki» z izjemo vidonskega učitelja Humar'i, ki je s Kontlerjem v kumstvu in vsled tega na njegovi strani, kličemo pro» svetni oblasti odločen in najresnejši me» mento, nai n. Kontler ja na noben način ne postavlja za srezkeca šolskega nadzornika, ker bi to povzročilo v naših vrstah veliko nezadovoljnost ln razburjenje. G. Kontler je zaradi nas lahko vrlo dober učitelj, toda mi poznamo njegovo zgodovino iz madiar» ske dobe, zlasti pa njegovo ambicijoznost in oportunietiško politično prilagodnost. — V Prekmurju tre!>amo nacijonalno zavednih iskrenih in trdno»značajnih šolskih nadzor, nikov, ki so se izšolali ln v praksi izobličili v narodnem duhu ter so naše gore listi, dru» gim ne moremo zaupati) Sam» pod vod» stvom takih se bo tukajšnje še neutrjeno osnovno šolstvo moglo razvijati do zaže. Ijenega razmaha v nacijonalnem in držav, nem duhu. Ne samo zaradi sebe, marveč po glavitno v pogledu na dobrobit osnovnega šolstva odklanjamo Kontlerja kot šol. nad. zornika odločno. Svojo odklonitev smo vsak čas pripravljeni motivirati z detajlnimi raz. logi. bremensko poročilo rteteoreioJki zavod -j Llubllani 16 anrila 1926 Viia • e/o Smei vetra m brzina v m Oblac nosi 0—10 Vrsta padavine oo otazonn o - mm do i ure opazovanja ( 7 7644 4-6 78 NNE 1 4 0 UuHjana . .) 8. 7634 71 72 NE 1 3 (dvotec! i 14 758 } 182 37 N 1 1 l 21 756 5 13 6 41 SW 0.5 0 Zagreb . . . 8. 7628 ll-o 75 WNW 3 0 0 Beograd . . . 8. 7634 14-0 49 SE 5 7 0 Sarajevo . . . 8. 7634 7 0 66 mimo 10 0 Skoplje . . . 8. 766-4 10-0 67 W 3 10 dei 0.1 Dubrovnik . . 7. 761 6 170 41 mirno 8 0 Praga ... 7 760 9 80 — mirno 0 0 V Ljubljani je povprečni barometer nliji kot včeraj za 7.4 mm. Solnce vzhaja ob 5-17 zahaja ob 18-44. luna vzhaia ob 644, «hala ob 22-J2 Dunajska vremenska napoved za «oboto; Pooblačeno, semjntja morda tudi dei Topla Sport Jutrišnje nogom. prv. tekme Jutri, v nedeljo, se odigra ena najbolj pri» vlačnih nogometnih tekem, ki nam jih nu» dijo naši klubi. Nastop med SK Ilirijo in ÀSK Primorje se pričakuje z veliko nape« tostjo, kar ni ničesar čudnega, če se pomi» sli, da sta le ta dva kluba v prvi vrsti naša reprezentanta na športnem polju. Zadnja prv. tekma med obema kluboma je končala s pičlo zmago Ilirije v razmerju 3 : 2, medtem ko je ASK Primorje v le. tošnji pokalni tekmi zmagalo povsem ne» pričakovano z 4 : 3. Razveseljivo je bilo pri tem dejstvo, da sta igrali moštvi fair ter predvedli deloma izvrstno igro, pa tudi pu» blika se je vedla naravnost pohvale vredna. Pričakujemo, da se bo tudi jutri isto pono» vilo, pri čemer imamo v mislih ponašanje publike, ki bo tekmo posetila v brezdvom» no velikem številu. Poleg SK Ilirije in ASK Primorje nasto» pijo še sledeči klubi: Igrišče SK Ilirije pred» poldne ob 9.30 SK Slovan : SK Slavija, igri. šče ASK Primorje ob 10.30 uri SK Jadran : SK Svoboda, popoldne na istem igrišču ob 15. rezervi SK Ilirije in ASK Primorje, ob 16.45 pa I. moštvi, ob 13.30 pa nastopita ju» niorski moštvi. «Jugoslavija» ne pride v Zagreb Zagreb, 16. aprila, p. Prihodnjo nedeljo bi se imela vršiti v Zagrebu tekma med beo grajsko Jugoslavijo in zagrebškim Haškom. Zagrebški nogometni podsavez pa je HaSku to igro prepovedal, vsled česar so danes brzojavno obvestili Jugoslavijo v Beogradu naj ne pride v Zagreb. Iz sekcije ZNS. Sekcija ZNS nam je poslala v objavo službeno določitev sodni» kov za nedeljske nogometne tekme. Ta ob» java pa je očividno pomanjkljiva, ker dolo« ča za glavno tekmo Ilirija : Primorje pač oba stranska sodnika, ne imenuje pa osebe, ki bo sodila to tekmo. Objava se glasi: Za nedeljo 18. t. m. se delegirajo sledeči sod« niki: na igrišču Ilirije: Hermes : Slovan ob 9. (nadaljevanje 14 min. brez publike) g. Mužina; Slov en : Slavija 9.30 g. Vodišek; na igrišču Primorja: Jadran : Svoboda 10.30 g. Deržaj, Ilirija : Primorje jun. 13.30 g. Fink, Ilirija rez. : Primorje rez. 15. g. An« čan, Ilirija : Primorje 16.45 g. Kemperle in g. Boštjančič stranska sodnika. Dvigne se suspenz nad g. Vodiškom glasom sklepe UO ZNS v Zagrebu z dne 14. aprila 1926. ter se mu predaje zopet tajništvo sekcije. Službeno iz LNP. Popravljajo se služ« bene objave z dne 14 IV. v toliko, da se Ima pravilno glasiti: verificira se prv. tek« ma ŽSK Hermes : SK Jadran 5 : 1 odigra« na 21. III. in ne kakor objavljeno 2SK Her» mes : SK Slovan 5 : 1. - Tajnik II. Atena : Ilirija. SK Ilirija naznanja, da se vrši prvenstvena tekma Atena : Ilirija na prostoru Atene in ne, kakor je bilo pr» votno določeno, na prostoru Ilirije. Tekma prične točno ob 11. uri dop. Kot pred gra se vrši prvenstvena tekma rezervnih družin, ki obeta biti tudi jako interesantna, ker po» stavi Ilirija dokaj jako. družina Cene: nila« dinska stojišča 3 Din. dijaška tn članska stojišča 5 Din, navadna stojišča 8 Din. — Članske vstopnice dobe le člani SK Ilirija, ker se vrši tekma v njeni režiji. SK Edinost, sekcija Ljubljana. Ob ve« zen sestanek vseh aktivnih športnikov se vrši v nedeljo ob 10. uri dopoldne v društ« venih prostorih v Gajevi ulici št. 2/1. — Na» čelnik. Motoklub «Slovenijaa v Ljubljani pri« redi v nedeljo dne 18. t m. svoj prvi pom» ladanski klubski izlet. Proga: Ljubljana» Logatec. Zbirališče pred kavarno «Evropa» točno ob 1. popoldne. Člani in po njih vpe. Ijani gostje se vabijo, da se tega izleta ude. leže. Avtomobilisti dobrodošli.. — Odbor. Turistovskl klub *Skala» priredi v ne. deljo 18. IV. skupni izlet vsega članstva do Celjske koče. Odhod v nedeljo ob 5.27. Udeležba obvezna. — Odbor. Simmering : Sf>ortklub. V četrtek se je vršila vdrugič pokalna tekma med Sim» meringom in Sportklubom. Kakor znano je prva kljub podaljšku ostala neodločena z 1 : 1. Pri drugi tekmi je zmagal Simmering s 4 : 2 (1 : 2) ter se s tem kvalificiral za semifinale. Amater CeveninL Cevenini III, najbolj popularni nogometaš Italije, ki je tudi pri tekmi, proti naši reprezentanci v Padovi kot levo krilo bil najboljši igrač Italijan» skega moštva, je zapustil svoj dosedanji klub Internationale ter se prijavil za tu. rinski klub Juventus. Tam bo dobil večjo plačo kot pri Internationale in nov Fiat av« tomobil. Sicer pa ostane amater. Zavarovanje nogometne tekme proti dežju. Ligeti (Bratislava) ie. da ne bi imel denarno izgubo, zavaroval svojo tekmo z UTK proti dežju za 5000 Kč. Nobene nočne igre več v Parizu. Ka» kor smo poročali, je Hakoah na svojem po» tovanju v Ameriko igrala eno nogometno tekmo pri umetni svetlobi. Sedaj je tajni» štvo francoskega nogometnega saveza pre» povedalo vsako nadaljnjo nočno tekmo, ker pri taki tekmi ne more biti govora o kaki regularni igri. Šestdnevna kolesarska dirka v Parizu. Pri šestdnevni kolesarski dirki v Parizu, ki se je končala pred par dnevi, je zmagal francoski par Wambst»Lacquehay, ki sta v šestih dneh prevozila 3323 km. Paddock zopet starta. Znani ameriški sprinter Paddock je po daljši pavzi zopet startal, in sicer v Los Angelesu. Na 100 vardov je izenačil z 9.6 svetovni rekord. Zmagal je tudi na 220 yardov v 22 sek. Rademacher je zapustil Ameriko. Nem» ški plavač Rademacher in njegov drug Fro» Iich sta se v sredo vkrcala za Evropo. Pred svojim odhodom je startal še proti Spence« ju v prsnem plavanju na 200 m ter zmagal z 2:49.2 Njegova ameriška turneja je bila kronana z velikimi uspehi. Izkazal se je kot najboljši prsni plavač sveta, postavil nove svetovne rekorde, premagal svojega nsjhuj« šega konkurenta Spenceja ter si priboril ameriško prvenstvo. Zapustil je Ameriko nepremagan Ženske nogometne tekme. V zadnjem času so se vršila pogajanja, da bi dva angle» Ska ženska nogometna tima igrala nekoliko tekem na kontinentu, zlasti v Nemčiji Nemški nogometni savez pa je svojim klu» hom prepovedal, da bi dali za to svrho na razpolago svoja igrišča. Ta sklep je brez» dvomno pravilen, ker nogomet niti s sport» nega niti z estetičnega stališča ni sport za ženske. Gospodarstvo Tržna poročila Nevoeadska blagovna borza (16. t m.). PSenlca: baSka, 8 vagonov 305—310; banatdkft, pariteta Zenta. 15 vagona 307.5. T u r S č 1 e a: baška, glavna proga. 1 va-gon 130; baška. 10 vagonov 134; do 15. ju-nija, 2 vagona 130; baška. za junij, 3 vagoni 137.5; banatska, laogled pri ekonomskem ode lenju te direkcije. — Vršile se bodo na slednje ofertatae licitacije: 23. t. m pri intendanturi Dravske dtvlzijske oblasti v Ljubljani glede dobave 10 000 kg bele pše nične moke: 10 maja pri odelenju za mor. narico v Zemunu glede dobave 19.000 m težkega blatra za mornarje; 15 maja pri direkciji državnih železnic v SuboticI glede oddaje raznih del pri postavljanju zgradbe za električno centralo v SubotlcI. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt ta Industrijo v LJubljani na vpogled. = PeloiaJ na dunajskem tržišču mlekar, nliklh proizvodov. Z Dunaja poročajo: Povpraševanje je ta teden nekoliko živahnejše. Kljub slabim dovozom domače produkcije. se ctme niso povišale, ker je dovolj inozemskega blaga, še celo oslabele so cene sirovemu maslu zaradi vesti o nnzadovanju cen v Danski in Kizozemski. Ponujalo se je v trgovini na debelo: sirovo maslo: gor-njeevstrijeko podeželsrtto 5 70—6.10, mlekar, niško 7.20—7.60. češko mlekarnlško 7 20. nizozemsko 7—7.20, dansko 7.50—7 70 šllln-ga za kg Domači sir (lz kislega mleka) se je ponujal po 1.20—1.40 šilinga za kg. Cene eiru nespremenjena; v trgovini na debulo ■ottrajo: str. ivlc&rekl pmentalaW 5.80 do 6.50, avstrijski polementalski 4.40—5.40, gorgonzola 5.30, francoski roquefort 5.80 do 6 40 šilinga za kg. = Močno nazadovanje francoskega fran. ka. Predvčerajšnjim je začel francoski frank zopet močno nazadovati. Izvor slabljenja je London Kot vzrok za to po-novno nazadovanje se navajajo: nerazpo. loženje v Londonu zaradi neugajajočib izjav Péreta glede vprašanja reguliranja francoskih dolgov Angliji, notranjepolitični momenti ta neugodna gospodarska poročila o Franciji v inozemstvu K temu pride še dejstvo, da je beg pred frankom v Franciji vedno večji Frank je bil včeraj dalje mednarodno slab Kakor je podoba, so izgledi za sanacijo francoskega franka vedno slabši Francoski frank je potegnil s seboj tudi tečaj belgijskega franka = Povišanje francoskih železniških ta. rlf. Iz Pariza poročajo, da je francoski prometni minister sklenil v naslednjih dneh povišati železniške tarife za 6 odstotkov To je seveda posledica razvrednotenja francoske valute. = ,Nova ladja Jadranske plovldbe. S Sušaka poročajo, da bo Jadranska plovidba kupffia v Glasgowu v Angliji nov parnlk (2900 ton) Družba bo s tem parnlkom opravljala osebni ta blagovni promet na progi Sušak - Črno morje. = Likvidacija transportne družbe v Za. grebu. «Celeritas». jugosloveneka transportna družba v Zagrebu se nahaja v likvidaciji. = Kritično stanje ruskega červonca. Tečaj červonca. ki je bI5 dolgo časa stabilen, je te dni zabeležil močan padec K valovanju červonca je mnogo pripomogla l2daja zakladnih listov, zlasti pa višina blagovnih cen, ki presega za 50 do 60 odstotkov svetovne cene. V razmerju k cenam na domačem trgu je červonec izgubil na kupni moči. Kakor poročajo, namerava sdvjetska vlada razpisati novo notranje posojilo v znesku 100 milijonov rubljev ki bi se uporabilo za stabilizacijo červonca. =r Obratne omejitve v češkoslovaški Industriji stekla. Iz Prage poročajo, da Je cela vrsta češkoslovaških steklarn omejila delo, ker je dotok novih naročil Izredno majhen. Nekatera podjetja bodo obratovala samo 4 dni v tednu. = Zelo ugodni izgledi žetve v Zedinjenih državah. Ameriško poljedelsko ministrstvo ceni na podlagi stanja posevkov 1. t m. letošnjo žetev ozimne pšenice na 528 milijonov bushelov proti 399 milijonom lan-skega leta Nazadovanje pokazuje rž, ki se ceni na 45 milijonov proti 49 milijonom bushelov v 1. 1925. Borze 16. aprila. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe ta v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote. Investicijsko 73—76, Vojna škoda 298—301, zastavni in komunalne Kranjske 20—21, Celjska posojilnica 200—202 (202). Ljubljanska kreditna 175—0, Merkantilna 102—104, Prašte-diona 868—872, Slavenska 50—0, Kreditni 165—175 Strojne 0—95, Trbovlje 356—370, Vevče 100—0. Stavbna 50—60, Sešlr 110—0. Blago: Eksekutivni nakup: pšenica, baška, 76—77 kg, pariteta Domžale, 4 vagoni po 365 Drugače nobenega zaključka Ponudbe so bile v premogu, poljskih prldel. kih ta cementu. Povpraševanje minimalno. Iskali so se le hrastovi plohi, hmeljevke in seno. ZAGREB. Bančne vrednote brez spre-membe. Poljo se je od danes začela trgovati brez kupona po 17. Od industrijskih papirjev so zabeležili zaključke Eksploata-clja, Gutmann ta Slavonija po nespremenjenih tečajih Vojna škoda je zopet krep-kejša. Promptna se je začela trgovati po 298, a končala Je na 299 Za ultimo t m. se je trgovala po 300. — Dinar je v Curihu malo oslabel Od drugih deviz sta slabša v Curihu Dunaj in Italija, dočim je New York malo čvrstejšl. Močnejši p a -dec je zabeležil Pariz, zaradi česar je te dni v Zagrebu padei na zaključek 191.5 Na zagrebškem deviznem tržišču je bila tendenca krepkejša ta so devize poskočile, predvsem deviza na Švico. Narodna banka je intervenirala v vseh devizah in pokrila pretežni del povpraševanja. Skupni devizni promet 9.5 milijona Din. Notirale so devize: Dunaj 800 7 do 804.7, ček 800.8—804.8. Berlin 1352.75 do 1356.75, ček 1352.67—1356.67 Italija Izplačilo 228.085—229.285, ček 228.114—229.314, London ček 275.98S—277 188, New York ček 56.678—56.978. Pariz 190 5—192.5, Praga 168 15—169.15, ček 168 148—169.184, Švica 1095.25 — 1099.25. ček 1095.49 — 1099 49: efekti: bančni : Eskomptna 106—107, Poljo 17—17 5, Kreditna Zagreb 114—116, Jugo 98—99 Ljubljanska kreditna 175—0, Obrtna 67—68. Praštedtana 970—972.5. Slavenska 0—50. Narodna 4000—0; industrijski: Eksploatacija 24—25. Drava 180—195, Gutmann 250—260. Slavonija 42 5—43, Trbovlje 355—375, Vevče (zaključek 100); državni: investicijsko 76—77. agrarne 45—0, Vojna škoda, promptna 298.5—299, za аргИ 299—300. za maj 302—303. BEOGRAD Devize: Atene 73—77, Dunaj 802—802.5. Berlin 1353—1354. Bruselj 0—214. Bukarešta 23 25—23 4. Budimpešta 0.0797—0.0798. Italija 228.5—228.6, London 276.3—276 4 New York 56.79—56.81, Pariz 193—193 5. Praga 168.5—168.6, Švica 1096.5 do 1097 CURIH. Beograd 9.1175, Berlin 123.325, New York 51S.50. London 25.1875, Pariz 17.56. MIlan 20.84. Praga 15 345, Budtmpe-ta 0.007250, Bukarešta 2.1025, Sofija 3.74, Dunaj 73 075 Varšava 57. TRST Devize: Beograd 43.75—43.95, Dunaj 350—353, Praga 73 55—73.80 Pariz 84—84.50, London 120.80—120.87, Nep York 24.80—24 87, Curih 479—480.50. Valute: dinarji 43.50—43.80, .dolarji 24.75—24 85, 20 zlatih frankov 84—97. zlata lira 479 70. 84—84.50. London 120.80—120.87, New York — Rim, 16 aprila, o. Dne 18., 19 . 20 ta 21. t m. italijanske borze ne bodo poslovale. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4625 do 14.5025, Berlin 168 57—169.07. Budimpešta 99.08—99.38 Bukarešta 2.8725—2 8925. London 34.42—34 52. MIlan 28 4650—28.5650, New York 708—710.50, Pariz 23.96—24.06, Praga 20.9725—21.0525, Sofija 5.1075 do 15.1475, Varšava 77.50—78. Curih 136.65 do 137.15 Valute: dinarji 12.43—12.49, dolarji 706 60—710.60. Deviza Beograd r.a ostalih borzah: v Pra. gi 59.375, v Berlinu 7.38, v Londonu (popol. dne) 276, v New Yorku (15. t. m. po bardj 1.76 in četrt Tajnost Rasputinove pozicije na dvoru V zagTebški «Riječi» razpravlja publicist Valerijan Markov o Rasputinu na ruskem carskem dvoru: Rasputin je bil grd človek, a si je tnal kljub temu pridobiti srca evropej-sko naobraženih ljudi in sijajnih, razvajenih lepotic. V njem se je vsekakor skrivalo nekaj, kar je iz siromašnega kmetica, ki je bil doma v tobolski gu-bcrniji, iz pijanca in zapravljivca napravilo mogočnega Rasputina, kateremu so se klanjali ministri in so ga na carskem dvoru sprejemali kot »svojega človeka» , . . . Površni in lahkomiselni opazovalci jadne dobe ruske monarhije so pripisovali v Rasputinovem primeru največjo važnost — spolnemu momentu te nenavadne «zgodovinske novele». Govo-ri'i so tudi. da je njegove moči kriva izprijenost višje družbe. Treba pa ]e temu dodati še nekaj drugega, kar se običajno prezre, kadar se razpravlja o tem nenavadnem menihu. Višja ruska družba je bila v oni dobi nekritična, zaverovana v neko mistiko. Versko-filozofske struje. ki so se tedaj poiavile v ruskem življenju, niso mogle iti mimo družbe brez odmeva. Obstojali tedai vsakovrstni mistični krožki, društva za reševanje verskih vprašanj z zanimanjem za cerkvena vprašanja in slednjič so prišli na površje «bogoiska-te'j;» Med slednjimi najdemo celo pisatelje Merežkovskega. Rozanova. Bul-gakova. Aleksandra Bloka in Andreja Bielega. Vsi ti pokreti so stvorih v ruski inteligenci nekakšno ozračje duhovne vročičnosti. ki je stopila čez prag in se naselila celo v salonih ari- stokratov. , . Ruska družba in rusko ljudstvo sta zelo naklonjena «verskim infekcijam». Spomnimo se samo dobe carja Aleksandra. ko je misticizem naravnost osvojil do tistega časa skeptični in glede na vero naravnost hladni Petrograd. Toda i pozneje niso nehala verska vprašanja zanimati rusko družbo. Boljševizem razodeva vse znake pravcate religije. Boljševiki se ne borijo zaman z drugimi verskimi kulti. Oni imajo svojo vero in hočejo izpodriniti vse, kar ie obstojalo pred njimi. Ruska družba, na čelu sam car, je bila omamljena od raznih verskih geset. Rasputin tudi ni bil prvi pojav te vrste v ruski zgodovini. Kdor pozna Rusijo pred njim, mora vedeti, da je uganjal slične reči že neki Mongolec z imenom Ba d majev. On je oznanjal tajinstvene tibetanske nauke. Vendar je Rasputin prekosil tega svojega predhodnika Edino on je bil tako prekanjen, da je napravil iz petrograjske družbe mističen svet, v katerem ie lahko zavladal. In vladal je, dokler ga ni zrušila krogla lz revolverja. Bilo pa jih je mnogo, zelo mnogo, ki so Rasputinov kuit samo izkoriščali v lastni prid. Rasputinovo stališče je posebno utrdila bolezen mladega carjevi-ča Alekseja, ki ga je starec «zdravil». S tem lečenjem si je pridobil Rasputin velik ugled na dvoru. Našli so se celo tako fanatični zaverovanci, ki so videli v njem drugega Krista. Njihovo čaščenje je segalo v nekaterih primerih tako daleč, da so bili srečni, če so smeli poljubiti rob njegove srajce ali obleke. Največjo oporo je imel Rasputin v dvorni dami, osebni caričini prijateljici Ani A Vyrubovi. Ta ženska je bila Rasputinu slepo vdana in je delala samo ono, kar je Rasputin želel in uka- "Velikansko je bilo razočaranje vseh ftasputinovih vernikov in vernic, ko se ie pokazalo, da starec ni pogodil svoje smrti. Malo pred umorom je govoril Rasputin, da mu je usojeno živeti vsaj &e pet let na dvoru. Po tem roku. je deiai, se bo odtegnil življenju v visokih krogih in pojde v Sibirijo, kjer bo v samoti delal pokoro za grehe svoje duše. To «prorokovanje» je bilo, kakor^ se fe pokazalo, zelo rafinirano pripravljeno in izmišljeno. Rasp-utin ie bil izred.no lokav taktik. Vedel je dobro, da je mogoč na dvoru samo toliko časa. dokler ne mine opasnost carjevičeve bolezni. Aieksej je bolovai na hemofiliji, ki je Boris Putjata: Gledališče bodočnosti in njegov ideal Kakšen, je ta ideal in v kakšne forme se bo vlil. kdo ve? Tako daleč je in tako ogromen, da se ne da objeti niti * mislijo. O tem je, mogoče le sanjariti. Meni osebno se prikazuje kot nekak-gen velik prostor, kjer se bodo shaiali ljudje ne zaradi razvedrila in drugih ničevih vzrokov, temveč zaradi užitkov skupnega aktivnega ustvarjanja Tam ne bo razne razlike med obema glavnima deloma gledališča, namreč med aktivno ustvarjajočim odrom in občinstvom, kl se le pasivno udeležuje ustvariania. Ustvarjali bodo vsi: mi. igralci režiserji avtorji, z eno besedo ves oder postanemo le Impulz, ki bo užigal ogenj skupnega ustvariania vsega gledališča kot enote Kakšna moč bo ta ogenj, kam v katere dežele bo poletel duh take' ustvarjajoče skupine, se niti pomisliti ne da Morda «tja», kjer ni več tamo sluteni, nI več samo sanj. kjer se zelo nevarna v mladih letih, ki pa izgine brez posiedic, čim pride čas spolne dozorelosti. In baš do tega časa Je manjkalo Alekseju še pet let. Rasputin je torej čutil, da bo njegov vpliv na ruskem dvoru enkrat prenehal. Vedel je dobro, da mu streže po življenju nešteto sovražnikov, ki bodo naposled premagali nestalno naturo carja Nikolaja. In zato je «prisojal» sebi še pet let, hoteč si s tem pripraviti časten umik ob pravem času Seveda je pripravljal ta umik zelo prebrisano in je prežal na vsako priliko, ki bi mu utegnila prinesti primerno odškodnino za njegovo zvestobo na dvoru. Zgodovina pa je hotela in storila drugače: Rasputinovo prorokovanje se ni Izpolnilo, šarlatan je padel od nasprotnikove krogle, preden ie udarila prerokovana ura . . . Zrakoplov «Norge» pred poletom na severni tečaj v aerodromu v Ciampinu (Italija). — V medaljonu zgoraj Italijan Kobile, spodaj ameriški polarni raziskovalec Ellsworth, ki se bo skupno z Amundse« nom udeležil ekspedicije. -sss- „Norge" pred poletom na cilj Amundsenova zračna ladja «Norge» se nahaja v času, ko to pišemo, v Kacini, 45 km južnozapadno od Ljeningra-da. Posadka se počuti izvrstno. Vožnjo od Rima do Rusije je ladja prestala zelo srečno. Prošlo nedeljo je pristala na angleškem aerodromu v Pulhamu, kamor je prišla iz Rima, ki ga je zapustila v soboto v 10. uri zjutraj. Slovo ladje od Rima je bilo zelo slovesno. Ko je «Norge» plula nad Rimom, so zvonili vsi zvonovi in ljudje so se ozirali po ladji. Vse delo je bilo nekaj minut ustavljeno in šele, ko je ladja izginila svetu izpred oči, se je promet nadaljeval. Do morskega nabrežja je spremljala «Norge» posebna zračna eskorta, obstoječa iz dveh letal. Nato se je ladja usmerila proti Sredozemskemu morju. Vreme je bilo precej ugodno in «Norge» si je izbrala kurz čez Rochefort in Bordeaux, katerega je pasirala ob 10. ponoči. Okoli polnoči ie prejela posadka poročilo angleškega vojnega ministrstva, da so vremeski izgledi v Pulhamu izvrstni. Medtem pa so se pojavili lahni nasprotni vetrovi, katere je «Norge» z lahkoto premagala. V jutranjih urah je preplula «Norge» kanal la Manche, ob .četrt na 12. je pasirala Brigh-ton, dve uri pozneje je bila nad Sheer-nesom in okoli 6. ure zvečer se je spustila na letališče na Pulhamu. Na tej vožnji so bili še enkrat natančno preizkušeni navigacijski instrumenti, ki so se izborno obnesli Tudi radioaparat je funkcijoniral ves čas brezhibno. Poslal je pozdrave italijanskemu kralju in Mussoliniju. V Pulhamu se je posadka odpočila ter porabila čas za polnjenje rezervoarjev. Naložila je 4800 kg bencina in 120.000 kubičnih čevljev vodika. Nato je v torek odplula v smeri proti Oslu. iz katerega je ubrala pot naravnost proti Ljeningradu. Od Pulhama dalje se je držala najprej angleške obale, katero je zapustila pri Yarmouthu ter usmerila obleke najceneje vedno le pri tvrdki Drago Schwab - Ljubljana pot proti Christiansenu. V svoji nadaljnji vožnji je sledila norveškemu nabrežju. Ko je dospela v Oslo. jo je sprejela posebna deputacija norveškega kluba za zrakoplovbo in navdušena množica občinstva. Amundsen in Ellsworth sta se medtem odpeljala že proti Spitzbergom, kjer se bosta tudi ona dva vkrcala na «Norge». Amundsen je prepričan, da bo to pot sigurno dosegel cilj, in če bo pristanek nemogoč, se bo posadka zračne ladje poslužila posebne eksplozije. ki bo natančno označila mesto, kjer bi se ladja morala spustiti na tla. Cerkev v Toulousu koje 84 metrov visoki zvonik se le, kakor smo že na kratko poročali, zrušil v noči od sobote na nedeljo 11. aprila. Katastrofa se ie pripetila okoli 3. ure zjutraj. Bobnenje ie bilo nako silno, da so prestrašeni ljudje mislili, da je nastal potres. Zvonik je o'b padcu porušil glavno ladjo in podrl dve hiši. Porušen le ves centralni obok nad kopom; raizvaline zvonika, dela cerkve in obeh hiš tvorijo skoraj deset metrov visoko groblie. Nenadomestljiva ie škoda na uničenih umetninah Tudi krasna prižnica iz 18 stole'.Ja. ki le nekdaj dičila ooulouškl karmelitanskii samostan, ie v razvalinah. Vsi trije zvonovi, od katerih je največji tehtal 2500 kg. so se ob padcu razpočit. — lz razvalin so d< sedaj potegnili dva mrtveca in 9 več ali manj :ežko ranjenih prebivalcev. Po vsej Sloveniji gre glas, i le „Domovina" ie za nas! v glavni vlogi najbolj priljubljeni filmski igralec, prijatelj zatiranih vedno elegantni in simpatični: ÂRRY PIEL s partnerico idealno lepo DARRY HOLM je dosegel v tem filmu svoj največji dosedanji uspeh. Sijajne scene. Izvrstna igra. Krasni naravni po-sneki. Lepi igralci Fina režija. Smrtno nevarna vožnja in borba pod vagonom drvečega nočnega visokega mosta na drveči vlak. Misterijozna črna kuvertâr'Milijonski kolier. Lepe plesalke in njih skrivnostne garderobe... Predprodaja vstopnic od 10. do pol 1. Predstave ob: 4., po! 6.. pol 8. in 9. uri Elitni Kino Matica, vodilni Kino v Ljubljani tel. 124. ekspresa. Skok z O obdelovanju vrta. Vsaka gospodinja ve ceniti vrednost vrta za gospodinjstvo. Saj nudi vrt družini razno dobro in zdravo hrano. Najboljšo lego imajo vrtovi, ki iih ščiti zidovie proti severu in ki so proti jugo-vzhodu in zahodu odprti. Če ie tudi kak kotiček bolj senčnat, to nič ne de. tam nasadimo tisto zelenjavo, ki ne mara preveč solnca. Zemlia na gredici nai r.e vsebuie nobenih osnvi. ki še niso strohnele, izločiti je treba torej kamenje, les. črepinje itd. istotako ne smeš gnojiti z nezrelim gnojem, torej n. pr. s steljo. s slamo ali iistiem. Gredice ne smeo biti preširoke, pol drug meter bo zadostoval in tako lahko tudi sežeš z rokama od stezice do sredine. Gredice za kumare in buče pa nai bodo širše do (do 2И m) Ko si določil tudi poljubno dolžino gredice, izkopi.ieš 80 cm do l m globoko iamo in jo napolniš z dobro črno prstjo tako. da bo gredica nekoliko višja od ostale površine. Na istih gredicah ne smemo vedno saditi iste zeleniave. Le ie gredica na novo pognojena posadi salato. špinačo in kumare, prihodnje leto oa čebulo, korenje, repo. redkvico in z-godnii krompir, vse drugo (grah. fižol itd) sadiš v tretjem letu. Ko smo vse posadili, ne smemo prenehati z delom. Treba ie zeleniavo presa-iati To izvršimo najbolje po dež u na kak oblačen dan ali pa zvečer po solnčnem zahodu. Ob suši ie treba na vrtu pridno zalivati. a moramo tudi okopavati in pleti. Kako zatremo polže na vrtu? Dobro sredstvo za uničevanie polžev ie moka iz svežega žganega apna in cement. Apno in cement umorita poiže oa le tedai. če prideta v dotiko z njih kožo, radi tega Je treba trositi ziutrai pred osmo uro. ko lezejo pol'ži okrog. Mladi polži poginejo takoj, za stare polže pa se primroča še drugo sipa-nje. ki se vrši do 15 minut po prvem. Kdor trosi apen ali cement, naj si umije po končanem delu roki in obraz z oliem, potem šele z .milom in vodo. — Dobro sredstvo je tudi posipan'e gredic s čilskim solitrom, sirperfosfatom in kaliiem. a nočna vlaga in dež jih hitro izpereio ravno tako tudi prej omenjeno apno.. — Izbrono ie obneslo sledeče sredstvo: V maihne skodelice natoči-mo za prst piva in Jih zakoplierno zvečer do roba v zemljo. Polži se spuste v te skodelice in pivo jih umori. Kuhana solata. Osnaži solato, preglej vsak list ter ga prereži po dolgem in počez. operi v mrzli vodi in skuhai v slanem kropu. Skuhano stresi na rešeto. pa polij z mrzlo vodo. V kožici segrei masla in masti, prider.i drobno zrezane čebuie in peter-šilj, moke ter naredi biedormeno Drežganje. zalij. osoli in popopra.i, ko se malo povre, primešai rahlo solato, da ostane cela. Kako izdelujejo perzijske preproge. Perzijske preproge so. dandanes dragocenost, za katero se izdaiaio velike svote. Zanimiv je Pa tudj niih postanek. — Ugodne prilike dežele, prastara izročila in prirojen čut za lepoto se družijo pri izdelavi teh čudovitih izdelkov. Tvarino. volno dajejo številne črede ovac. ki so naivečie bogastvo Perziicev. Volno očistijo v tekoči vodi. dobro izkuhaio v velikih bakrenih kotlih, posušijo in nazadn e pred prejo iztepejo. skrtačiio in razčešejo. Na preprostih ročnih preslicah predeio dečki in deklice na paši niti. Spredeno nit naviieio na 2—3 čevlje dolge povesmere, kitasto spletejo in položijo v trebušaste lončene posode za barvo. Barvanîe, ki pripomore toliko umetni lepoti preproge, izvršujejo razna plemena različno. Skrbno to čuvaio kot največjo skrivnost. Stanovitne rastlinske barve perzijskih preprog izdelu'eio iz domačih zelišč, drevesnih skorii in lupin: nastavilo iih večina z galunom. Pranje barvane volnene obleke. Skuhai na 5—б 1 vode i kg belega fižola, ki ga pa ne smeš osoliti. Ko ie fižol kuhan, ga od-cedi in vodo Dusti skorai ohladiti. V fižolov-ki potem namoči in operi obeko. Fižolova voda nemreč vzame i-z obleke vse madeže. Rdeče barvane stvari se dobro operejo v krompirjevi vodi. Nastrgai surovega, oiup- morda v polni meri uživa samo velika «Istina», — kdo ve? Res. da niti oddaleč nismo do tod. da je resnica gledališča sedaj še polna nedovršenosti, kompromisov, s katerimi se je pravemu umetniku jako težko sprijazniti. Toda neizogibno je treba sprejeti gledališče tako, kakršno je sedaj. ga tako vzljubiti zavedajoč se, da je današnje gledališče le stopnica v velikanskem stopnišču navzgor k idealu. Neobhodno je stopiti nanje s trdno nogo. preden se položi temelj novemu gledališču, a stopiti je mogoče, ako imaš dovolj moči potegniti za seboj na-, njo tudi drugj osnovni del gledališča, njegovo sodobno občinstvo. Težko je. toda pravi služabnik gledališča mora imeti dosti vere in požrtvovalnosti In ljubezni, da se v imenu lepe bodočnosti sprijazni s klavemo sedanjostjo . . . Ce si lahko predstavljamo n. or. pesnika brez sodobnega občudovalca, je gledališče brez svoiega sodobnega občinstva nonsens. ki ne sme eksistirati. Gledališče brez občinstva je istotako absurd, kakor gledališče brez odra; občinstvo in odfcr sta dva enako po- membna dela gledališča. V njemu je občinstvo ne samo občudovalec, nego je s svojim sočutjem ustvarjajoča moč v oderskem življenju Vsak igralec to dobro pozna in čuti, da ne more igrati pred prazno hišo, a to ni zato. ker ni nikogar, ki bi ga pohvalil. nego ker manjka smisla njegovemu ustvarjanju, ker njegov umotvor zastonj živi. Zato tudi ie prva naloga odra pridobiti si občinstvo, da se zlivata v enoto, ki se zove gledališče. Ako hoče ravnati pametno, se mora oder ves čas v svojem poletu ozirati, ali ga ljudje dohajajo in ne sme iti preko njihovih moči. da ne izgubi ž njimi zveze. Ce hoče biti oder umetniški si mora to občinstvo vzgojiti, tako da mu navadno 7ejo po razvedrilu izpremeni v vzvišeno žejo Po umetnosti ter ga to-rei vleče v svoie višave. Tako daie oder umetniku iako ozko stezo, po kateri se mora onrezno kre-tati med Scilo in Haribdo: Scila — Da-dec v službo instinktom množici ln do nivoja circensica — ter Harib'Ia radi ' premočnega poleta izguba občinstva. samota, nesmiselnost odra in uničenje gledališča samega. Tu je tisto večno polje za kompromise. ki morajo združevati kar je včasih komaj združljivo: zahteve umetnosti. nivo okusov in pojmovanje občinstva. Zato zahteva oder od svojih glavnih služabnikov razen vsestranske izobraženosti in speci.ialne nadarjenosti še veliko previdnosti, takta, globoke prepričanosti in posebno požrtvovalne ljubezni. Opomba V prijateljskem spominu na ne« pozahnega Borisa Putjato objavljam ob ob» letnici niesove tragične smrti nov odlomek iz njegovega rokopisa iii>ititiii>Tiiiri>iitiiii»riiiiiiiifiri()it(iiitri(t>ttiiii(iii>ttttiiftii((i>iiriii>t(f rnrtiiftir; Hmeljarstvo V času, ko se .oliko razpravlja o hmeljarstvu, ko se ta poljedelska kulturna rastlina zaradi povoljne konjunkture v zadnjih letih širi z mrzlično hitrostjo, ne bo odveč nekaj besed o zgodovini ter razvoju hmeljarstva in o zahtevah hmelja po klint in tleh. Hmeljarsko ozemlje pred vojno in do lanskega leta jt bilo v Sloveniji v glavnem omejeno na Celjsko kotimo. Jedro hmeljarstva pa tvori .erito-rialni trikot Celje— Vransko—Le tuš z goepodarsko-trgovskim osredjem v Žalcu. V ostalem Je na Slovenskem edino okolica Marenberga še važna kot pro duc e nt dobrega hmelja. Dobičkamosmos' hmeljarstva je v letošnji pomladi vzpodbudila nekatere sosednje kraje. Tako se ic pričelo z novimi nasadi v srezih Slov en i gradeč (Koroško) in Ptuj. Hmelj, katerega matično.vzgojni kraj je lepa Savinjska d H'na, spada med angiosperme, pod razred dieotylae v vrsta trrti-clnae (koprive) in se imenuje humulus lu-pulus. Hmelj je neobhodno potreben za izdelovanje pfcva. Upotrebljuje se kot sredstvo, kj daje pivu arama, okus in pivo konservLra. V to svrho sdužijo: 1. eterična olja, 2. tanin, 3. smola, 4. tomeljska grenčlca in 5. hmeljski alkaloid. Te snovi se nahajajo v luputinu (hmeljski rumeni moki) in v llsih kobtile Luipulin izločuje žleze, nahajajoče se na bazi cvetnih listov. Zgodovina hmelja sega daleč v stari vek. Orki in Rimljani so hmelj (divji) sicer poznali, toda koristili se z njim niso. Prvi poskusi izdelovanja piva so se bale delali na Kavkazu Stvarne zgodovinske podaike pa zasledimo o kulturi hmelja v poklonil-nem pisimu kralja Pipina iz leta 768., v katerem poklanja hmeljske nasade samostanu St Dénys. Konec osmega stolesja se je hmelj gojil v Franciji in na Bavarskem (HaUertau). Malo pozneje že tudi na Češkem (BrëtlsJav 1052), od koder se Je razširil na Poljsko za časa husitskih bojev. V začetku 16. stoletja ga zasledimo na Angleškem, v sredni 17. stoletja pa že v Ameriki. V državi New Jork so ga pričeli gojiti 1. 1808, v Kaliforniji L 1857. V Savinjski dolini se je hmelj pojavil v začetku 19. stole tj a. Trajna goji.ev pa pričenja z letom 1870. Oskrbnik na grajeni Novo Celje pri Petrovčah, rodom Iz hmeljarskega ozemlja Tettnang na Wiintem. berskem, po imenu .los. Btfger, je pričel z izbiro vrste, prikladne za naše cbnebje in zemljo. Ob trudapolmih ta vestnih po-taflcusi'h z najrazličnejšimi vrstami hmelja se je končno 1. 1886. posrečilo pl. Hauptu in L Hausettbichlerju za savinjsko klimo in da ugotoviti kot najprikladmejšo vrsto golding. PrineSem h Anglije se je v Sa_ vnjsJcl dolini rab orno aklimatiziral. Danes daije mnogo boljše kakovosti produkt kakor oni v An.çliji. Sav'njski hmelj Je namreč po klasifikaciji tretji najboljši na svetu. In to samo oni višjih leg Sav njske doline (okoliš Polzela—Br asi ovče—Sv. Jurij cA Ttboru), dočim žalski okoliš trpi zaradi pre ve! like zeme'jske vlage (voda talni-ca sega previsok^! Tu bi drenaža (ume.na ediprava vode) Izb orno delovala! Zahteve hmelja ix> podnebju in tleh so svojevrstne, kajti kraji z približno istim podnebjem ne morejo prcducirati isto kakovost Podobno pri vinski trti (okolica Bordeaux). Hmelj rabi blaigo n vlažno p >d-nebje brez poiznih pomladnih mrazov. Za časa bujnega razvoja trte, to Je od maja do približno koncem junija, mora biti zemlja v zadostno vlažnem stanju. Jako šk d-ljivo vplivata megla in seveda toča. Toča rani trto in list. List oziroma listno zelenili , ki stvarja organsko hrano rastlini, zaradi pomanjšane površine ne more proizvajati zadosti hrane in uastlina hira. Megla vpliva jako neugodno za časa razvoja ko-bule Ovira razvoj rastline in pospešuje razvoj glivic, katere napadajo trto, list in cvet., na pr. peronospora. Prhka i lovk a z zadostnim odst. humusa, peščena tla z dovoljno primesjo apna In humusa, da morejo zadržati v sebi dovoljno vlage, in razna sorodni zemeljski tipi so za kulturo hmelja povoljni. Važno Je. da se lahko korenine dovcij globoko razprostirajo, kajti hmelj vije svojo glavno korenino do 1 m v gfcbino Zaradi tega ne srne talna voda segati stalno previsoko izipod površine. Korenine, ki črpajo rudnnsko hrano, se krožno razpros'rejo blizu površine. Zato moramo skrbeti za zadostno hrano in pristrvp zraka. Pristop zraka omogočimo z večkratnim raltlanjem površine in obenem zaprečujemo izhlapevanje zemeljske vlage. Važno Je gnojenje s hlevskim (dobro oču-vanim) gnojem zaradi razvoja važnega oglikovega dvokisa (C O1). Razdelitev padavin je za pridelek hmelja zelo važna. Dolgotrajna mofa kakor dolgotrajna suša sta za hmelj škodljivi. Jaka, moča v prvi polovici avgusta, za časa tvorbe kwbul, je neugodna. Blago vreme, z zadostno toploto vpliva jako povoljno na razvoj cveta. Savinjsko hmeljsko ozemlje Je izmed vseli svetovnih eno najvlalnejših. Srednja letna množina padavin, znaša 1040 mm. dočim v Žatcu na Češkem samo 492 mm. Hmeljarsko ozemlje Friidrlchshafen se približuje z 1231.3 mm letnih padavin savinjskemu. Temperatura Savinjske doline ie povoljtiejša od ostalih hmeljarskih ozemelj. Pod dojmorn, da rmvogio posestnikov hmeljarjev povečava svoje nasade ta mnogo posestnikov v kraj h, ki do sedaj sploh niso vzgajali hmelja uvaja hmelj v svojem kmetijstvu, se širijo vesti, da bo cena hmelju na svetovnem trgu nazadovala tako, da bo gojitev hmelja postala isto tako nerentabilna kakor ie proizvodnja ostalih poljskih pridelkov, oziroma se bo tmioso manj 'izplačala kakor do sedaj. Proti točnosti teh domnevanj za nekaj bodočih let govori najnovejša statistika Mednarodnega poljedelskega Sistituta v Rimu, ki zbira podatke z vsega sveta <Г poljedelstvu Iz te statistike se vidi, da Je bil a v letih )909—1913 mnogo večja površina zasajena s hmeljem kakor I. 1924., in sicer je v 1. 1909/13 znašala skupna svetovna površina 64.241 ha, v 1. 1924 okroglo 50.000 ha. Znatno poveîanie površine se opazi edino v Vojvodini (za 504). Ker pa produkcija p!va mnogo hitreje raste kakor produkcija hmelja, vrhu tega ni hmeljskih zaJog, ampak je lanska svetovna produkcija celo premajhna za krtje prrdukcije piva v L 1927. izgleda konjunktura hmelja ugodno. Toda bodoča povečana produkcija hmelja bo na svetovnem trgu povzročila konkurenco in selekcijo kvalitetnega hmelja. Zaradi tega ie nujna potreba, da se tudi pr| nas uredi hmeljsko vprašanje, kakor so ga v Češkoslovaški. Bodoča situacija nujno kliče po strokovni organizaciji, ki bo organizirala kvalitetno produkcijo in jo čuvala z lastno znamko. Ing. agr. P. T. Hipotekama banka îugosinvanskih hranilnic Bno|ari Olpotekara» Teleta» 171 v Ljubljani «-» (prej Kranjska deželna banka) i izvršuje vse bančne posle in transakcije Sprejema «loge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju ter aje vsakovrstne kredite In predujme. Nakup In prodaja valut In devlx. m RENAULT automobili osebni in tovorni vsoh velikosti danes neprekosljivi. Zastopstvo za Slovenijo A. LAMPRET, Ljubljana, Dunaiska cesta 22 «Jutrov» roman LUCIFER fcatprp£» «kotintko* napet* ▼»ehma pr*pfeteD« t fantastičnimi eapletljaj) od u* ftptka rti. kcn.-» ki prina« &ajo 0avrta8A0<*m0 SltatHjti t tnter«wantoim ratrootri-vanjem r>tk bip ргемдо-бноја. b od 1« a!*rti ra*. oAaranje tn kon*t«rnacija ia topet pr«*eni»£enj# tako. d« eo ftitatHji nestrpno prič*, kovali rt* k o na«lalj»»vanj# romana, j* izie) in »e do« biva pri upravi «Jntra» » Ljubljani Vsi kî so ga čitall in oni. ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice, {olj zabavati Vas ne nore nobena knjiga! Vrtana «tane 56 Din RroKirana oa . 45 Din диниЕшаз ^BS&tlïrtfta&t. «I. Najnovejša izna'dba! Brez kvarjenja blaga kemično snaženje m vsakovrstno barvanje oblek Anton Bog LJubljana selenburgova ulica 6Л, OHnC; _ Vič 46. 120-a Gaston Leroux: 19 azen ¥ Operi »Prav, gospod Richard. Lahko odidete!... Vložili bomo tožbo zoper f a nt o m...« »In razženete ves moj hlev?c »Tako je! Na svidenje, gospod!« G. Lachenal je pozdravil in šel. Richard se je penil. »Izplačajte tega tepca!« »Prijatelj je vladnega komisarja!« se je drznil Mercier... In zahaja na predjužnik k Tortoniju skupaj z Lagrénéjem, Schol-Iom in Pertuisetom, levjim lovcem,« je dostavil Moncharmin. »Na-kopljeva si na vrat vse časopisje. Možakar bo pravil zgodbo s fantomom in ves svet se bo zabaval na najin rovaš! Če se osmešiva, je po nama!« »Že dobro, ne govorimo več o tem...« je odnehal Richard, ki je mislil že na čisto kaj drugega, V tem hipu so se odprla vrata. Gotovo jih ni čuvai običajni stražar, zakaj v sobo je stopila brez ovire gospa Giry s pismom v roki. Začela je hlastno: »Oprostita, gospoda! Davi sem dobila pismo od fantoma Opere. Pravi mi, naj se zglasim pri vama, ker mi menda želita nekaj...« Ni končala stavka. Ugledala je obličje Firmina Richarda. Bilo je grozno. Častitljivi ravnatelj Opere je bil kot ognjenik tik pred izbruhom. Bes, ki ga je dušil, se je izraža] s škrlatno bojo razjarjenega obraza in s strelami v bliskajočih se očeh. Reke! ni besedice. Ni mogel govoriti. Zato pa so se mu zdajci izprožile mišice. Levica je popadla smešno postavo gospe Giry in jo tako nepričakovano in ročno zasukala okoli njene osi, da je bivša vratarka obupno zavre-ščala. Nato pa je desna noga, desna noga istega častitljevega rav- natelja vtisnila svoj podplat v črni taft krila, ki ga na takem prostoru gotovo ni še nikdar zadela podobna zasramba. Zadeva se je izvršila s tako naglico, da se gospa Giry še na hodniku ni prav zavedla in ni razumela, kaj se godi. Končno pa se ji je posvetilo v možganih in tedaj se je cela Opera zatresla od njenega ogorčenega kričanja, divjih protestov in morilnih groženj. Trije sluge so jedva zadostovali, da jo potisnejo na upraviteljsko dvorišče, in dva stražnika sta jo morala nesti na ulico. Nekako ob isti uri je Carlotta, ki je stanovala v ulici Faubourg-Saint-Honoré, pozvonila svoji hišni in si dala prinesli pošto v posteljo. Med to pošto je našla brezimeno pismo tele vsebine: »Če boste drevi peli, se bojte, da se Vam ne bi zgodila velika nesreča prav v trenutku, ko boste peli... nesreča hujša od smrti.« Ta grožnja je bila pisana z rdečilom. Pisava je bila nerodna, otročja. Ko je Carlotta prečitala pismo, jo je minil tek. Odrinila je pladenj, na katerem ji je prinesla sobarica kadečo se čokolado. Sedla je v postelji in se globoko zamislila. Ni bilo prvikrat, da je prejela pismo te vrste, vendar ni še nikoli braia enake grožnje. V tistem času je mislila, da je nastavljenih okrog nje tisoč zank ljubosumja. Povsod, je pravila, da ima skrivnega sovražnika, ki ji je prisegel pogubo. Trdila je, da se snuje proti njej spletka, zarota, ki utegne izbruhniti prihodnje dni. Dostavila pa je, da ni ženska, ki bi se dala meni nič tebi nič ostrašiti. V resnici je bilo malo drugače. Zarota se je kovala, pa ne proti Carlotti, marveč proti Kristini. Zasnovala jo je Carlotta sama, ki ni mogla pozabiti, da je Kristina požela oni večer tak sijajen uspeh. Ko so ji bili sporočili, kako nenavadno navdušeno je bila sprejeta njena nadomestnica, se je Carlotta pri tej priči čutila ozdravljeno od prehlajenja. Tudi njeno kujanje proti upravj je takoj prenehalo in nič več ni kazala niti najmanjše volje, da bi zapustila svoje mesto. Odtlej je delala na vse kriplje, da »zaduši« tekmovalko. Mogočni prijatelji so obdelovali ravnatelja, da n« bi nudil Kristini nobene priložnosti več za novo zmagoslavje. Časopisi, ki so bili začeli opevati Kristinino nadarjenost, so zdaj pisali te še o Carlottini slavi. Celo v gledališču je slovita diva na vse mogoče načine opravljala Kristino in ji prizadevala tisočero neprijetnosti Carlotta ni imela ne srca ne duše. Bila je zgolj stroj! Seveda čudovit stroj. Njen repertoar je obsegal vse, kar more mamiti ča-stihlepnost velike umetnice, tako pri nemških mojstrih kot pri Lahih in Francozih. Se nikdar niso slišali do tistega dne, da bi Carlotta pela napačno ali da bi ji. nedostajalo potrebnega glasovnega obsega za tolmačenje kateregakoli odlomka v njenem ogromnem repertoarju. Skratka: inštrument je bil razsežen, silen in čudovito natančen. Toda nihče ne bi mogel reči Carlotti. kar je Rossini dejal Kraussovi, ko mu je odpela po nemško »Mračni gozdovi...«: »Vi pojete z dušo, dekle moje, in vaša duša je lepa!« Kje je bila tvoja duša, o Charlotta. ko si plesala po barcelonskih beznicah? Kje je bila pozneje v Parizu, ko si pela po klavrnih odrih nesramne kuplete bakantinje? Kje je bila tvoja duša tedaj, ko si pred mojstri, zbranimi pri tvojem ljubčku, razkazovala svoj glasovni stroj, ki je imel čudno lastnost, da ie pel z isto brezbrižno popolnostjo visoko ljubezen in najnižjo orgijo? O Carlotta, če si kdaj imela dušo in si jo izgubila, bi jo bila morala zopet najti, ko si postala Julija, ko si bila Elvira, Ofelija. Margareta! Druge so izhajale še iz nižjih globin kot ti, pa jih je umetnost in ljubezen očistila. Kadar pomislim na vse nizkosti, na vse grdobije, ki jih je morala tedaj prenašati Kristina Daaé od Carlotte. zares ne morem zadržati jeze. Prav nič se ne čudim, da se moj srd izraža v malce pre-splošnih opombah o umetnosti, posebno pa o petju, s kakršnimi Car-lottinim oboževalcem gotovo ne bo ustreženo. Ko je Carlotta nehala razmišljati o grožnji v čudnem pismu, je vstala. »Bomo že videli!« je dejala... In pristavila je z odločnim izrazom par španskih kletvic. Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I - —. Najmanjši znesek Din 19*—ч Češka obec porddà tuto netièli vylet na ijv. goro. Subiize.a aa blav. nidražl o 7 v, rano, odjezd 7.40 oa stamci Sava, o.Hud i hod. pèskj. tarie pôknâ V društvu «Soča» t Ljuirijaai bo Uuei aaaes v soboto dne 17 t. m. r salonu pri «Levu» g. prol. dr. Vinko Sarabon zelo aktualno predavanje • boju za severni tečaj, o Amundsenu in njegovem lanskem pol'tu te' o letošnjih pripravah ta odkritje neznanega sveta med tečajem in А1алко. — To aktualno predavanje bo pojasnjevalo 8(1—70 »kioptič-nih Slik- Naj ne zamudi nihče te lem prilike Vabljeni «Sočanl», prijatelji ln vel oni. ki se ta Amumlse-aov poiet zanimajo Začetek ob Ц9. nri. Vstop prost. 10107 Pravljično popoldne priredi v nedeljo ob 13. uri šola na Viču ■A katerem bo prednašala resne in zabavne pravljic» jdč. Manica Kom«.nova. — Prostovoljni prispevki so namenjeni za napravo šolskega odra. R obilni udeležb! vabi učiteljski «bor. 10076 Kolo jugosl. soster v Kranju bo praznovalo v soboto dne 17. aprila izredno slavje Sestre Srbkinje ii Beograda se bodo poklonile našemu velikemu geniju Fr. Prešernu in bodo prinesle za njegov grob v žari prsti lz Kosovega polja. Ob 11. nri dopoldne bo sknpen odhod izpred Narodnega doma na pesnikov grob. Ob 6. uri popoldne pa bo predavala gospa generala Pe-liča o delu srbske žene. 10071 Sokol Š'ška poživlja svoje Člane. ki se nameravajo udeležiti zîeta v Prago da se ztrlasljo v nedeljo 18. t. ra. ob 11. uri dop t Šišenski Čitalnici. O-lbor. 10037 (dobe) Vzgojiteljica #e išče k 3 otrokom v starosti 6. 8 in 12 let, z znanjem nemščine, ki se razume tudi na domača dela. Mesečna plača naj se navede v ofertu. One z znanjem francoščine ln starejše moči Imajo prednost. — Naelov: Vlado Vuki^evič, trg. z železnlno. 8ombor, Glavna ulica (Bačka). 10003 Tapetnik prvovrsten, se takoj sprejme v tovarni M a t b i a n, Ljubljana. 10002 Trgovski pomočnik vojaščine prost, soliden, se sprejme kot poslovodja samostojna moč v podružnico trgovine z mešanim blagom — Prednost imajo tisti, ki imajo kavcijo. Pogoji ugodni. Ponu-ibe je nasloviti na Franc Majdič, Kranj. 9905 Fotograf, pomočnik ee sprejme Oferte e sliko pod «Fotografski pomočnik» na upravo «Jutra». 9900 Hišnik obenem šofer se sprejme za vilo v Ljubljani, event. more biti drugod uslužben kot tovorni Šofer Ponudbe s spričevali ter navedbo vseh prejšnjih služb na upravo «Jutra» pod «Zanesljivost 82». 10100 2 dimnikarska pomočnika sprejmem takoj. Plača najboljša. Naslov pove upr. «Jutra». 101.5 Kuharica i dobrimi izpričevali, samostojna, se išče za takoj. Ponudbe na naslov: Dr. Arnold Pulgram, kr. javni bilježnik i odvjetnik v Koprivnici. 10060 Prodajalka mešane stroke, dobra, samostojna moč, se sprejme takoj. Istotam se sprejme učenka Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Vestna 18». 10105 ISČe se boljša moč sa vrezovanje čevljev (gornjih delov) za mesec junij, z nekaj kavcije. — Plača po dogovoru. Naslov v upravi «Jutra». 10106 Vajenca z zadostno Šolsko izobrazbo, se sprejme takoj v špecerijsko trgovino. Naslov pove upr. «Jutra». 10075 Blagajniškega uradnika s primerno kavcijo, išče večje podjetje v Ljubljani. Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Vesten in zanesljiv 54». 10083 Sprejmem hlapca ki bi bil zmožen samostojno voditi 60 oralov obse- fajočo kmetijo v obmejnem raju Slovenije. Znati mora orati. sejati, «aditi okopa-▼ine in se dobro razumeti na živinorejo in sadjerejo. Sprejme se le oseba, ki bi imela veselje do dela na kmotHi Plnča po domovom Ponudbe na upravo «Jutra» pod «60 oralov». 9946 Zobotehnik in praktikant se sprejmeta takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Ljubljana 14» 10C39 Čevljarski vajenec se sprejme. Vinko Tabor, Radeče pri Zid. mostu. 10057 Učenec z zadostno šolsko izobrazbo, se sprejme takoj v špecerijsko trgovino v Ljubljani. Naslov pove uprava «Jutra». 10064 Pošteno de^Je dobro, -e išče za čez dan k 2 otrokoma Vprašati je na Sv Jakoba trgu št R-l. levo. 9944 Dekle ki zna šivati in ee spozna v gospodinjstvu, »e išče k 114 leta staremn otroku — Naslov pove uprava «Ju'ra» 9925 Izdelovalnica kranj. klobas dobičkanosna, v Zagrebu, vpeljana, s stalnimi odjemalci, se takoj proda z vpemi dovoljenji in inventarjem. samo za 12.000 Din Kdor bi hotel še vinarno poleg, dobi tudi isto z vinom (okrog IS hlï in vps inventar. v«e skupaj za Din 80.000 — valed težkih druž. neprilik. Ponudbe na naslov: Franc Tratnik, Zagreb, Hica 209. 812 Podkovski kovač Katera ol>čina. trg ali vas bi reflektirala na dobrega po-lkovskeffa in vozne*» kovača? — Prevzamem takoj kovačnico v najem * orodjem ali brez Isftra Naelov Anton ZlaHČ. Cerknica 2^4 pH Rakeku 90M Damski slamniki najnovejše oblike po kon kurenčni ceni se dobijo — kakor tudi sprejemajo stari v preoblikovanje v tovarni Alojzij * Skrabar v Domžalah 144 Obleke po meri izdeluje po 130—200 Din I. Stanovnik, pod Smreko 8t. 45 (ob Tržaški cesti). — Za prima delo se jamči. 10044 Avto-šola oblastno dovoljena, prima, ki izobrazuje praktično in teoretično kandidate za samostojne vozače (šoferje). Pouk je temeljit in uspeh siguren. Dame in gospodje se sprejemajo dnevno. — Kurz čez dan in tu«*i zvečer. Prospekti gratis. Po-bližne informacije v Avto-šoli v Zagrebu, Kaptol 15. Telefon 11-95. 7691 Inštnikciio išče pri boljši rodbini reven, a priden učiteljiščnik. Dopise na upravo «Jutra» pod značko «Učiteljiščnik» 10081 Do 3000 Din nagrade onemu, ki mi preskrbi mesto knjigovodje. Ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro «Knjigovodja-bilancist». 10017 Prodajalka dobro izvežbana v manu-fakturi, išče primerne namestitve, najraje na deželi Cenjene ponu-lbe na upr. «Jutra» pod značko «Manu-faktura 55». 10055 V Celju ali v bližini želim mesto. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Kontoristinja 5574». 9933 Strojepiska in stenografinja začetnica, išče službe. Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Išče». 9236 Izvežbana šivilja тл obleke in perilo gre šivat na dom. Naslov v upravi «Jutra». 10116 Iščem službo v Mariboru ali Celju. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Izobražena» 10088 14 let staro dekle išče mesta. — Naslov pove uprava «Jutra». 10096 Kočijaž dobro izvežban pri konjih, vozovih in jezdenju, iSče službo. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Kočijaž 5662» 10040 Gospodična izurjena v šivanju in kuhanju, išče v boljši hiši mesta k otrokom. — Nastopi po dogovoru. Naslov v upravi «Jutra». 9988 Knjigovodja- bilancist slovenski, srbski in nemški korespondent, želi službe. Gre tudi izven Ljubljane Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Praksa». 10016 Podoficir v pokoju, 35 let star, oženjen, brez otrok, pošten, trezen in zanesljiv, zmožen treh jezikov ter tudi pisarniških del, išče »talne službe pri večjem podjetju kot skladiščnik, nadzornik dela, vrataT ali kaj stičnega — Cenjene ponudbe se prosi na upr. «Jutra» pod šifro «Podoficir». 10065 Večjo količino časopisov za mesarje in trgovce, sa paketiranje, se takoj prav ugodno proda. — Naslov v upravi «Jutra». 9861 Mesarski pomočnik mlajša moč. zanesljiv. išče primerne službe. Naslov: Avg Draftkovifc, pri gosp. PungTačiČ. Ptuj. 10080 Trgovski pomočnik mlad. dobro Izurjen v vseh trgovskih delih. Ieli mesta v kaki boljši treovinl. _ Naelov pove nprava «Jutra» 9972 Natakarica boljša moč, ki zna tudi šivati in veztl, stara 2? let išče služb«. — Dopise pod šifro «Vestna 47» na npr «Jutra». 10049 Avto StirisedeZni, luksuzni, pre-narejen tovorni, pripraven za potnika, mesarja, soda-vlčarja itd. prodam za Din 16.0W. Znamka L & K, 12 hp, tipa T. Naslov v upr. «Jutra». 10036 «Wanderer» avto dvosedežen, dobro ohranjen, je poceni naprodaj Naslov pove upr. «Jutra» 9741 Pohištvo Elegantna jedilnica in spalnica iz trdega lesa. se radi selitve poceni proda. — Naslov pove uprava «Jutra» 9683 Pisalni stroj prav dobre znamke, prodam. Vprašanja na upravo «Jutra» pod šifro «Pisalni stroj 35». 10108 Steklena strešna opeka je zopet v zalogi pri Združenih opekarnah, d. d. v Ljubljani. 100 Angl. Langenschelt metoda, malo rabljena, ee proda za 4150 Din. Ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro «Metoda 450». 10110 Dekoracijski dlvan z brušenim ogledalom, v rdečem plišu, se proda za 1S00 Din. — Ogleda se pri «Kameniti mizi» v Zgornji Šiški. 10074 Motorno kolo 2 ПР, Motoeacosche, rabljen, še v dobrem stanju, poceni proda M. Videčnik. trgovec. Rečica, t*aško. 990« Sauer avtobus zélo dobro ohranjen, «e proda Naslov pove uprava «Jutra». 9994 Lepa stenska ura stensko ogledalo ln oizk» kredenca, naprodaj v 8to-dentovski ulici Itev. 8П 1006T Dirkalno kolo proda za 1700 Din Rožanec. Glince. cesta П (XI) št. 1? Ogled do 8. «n. 10043 Spalnica nova. hrm.tova, polltlrana. s marmornatim! ploščami, se poceni nroda Ponudb» na npr «Jutra» pod šifro «Spalnic»». 1006« «Snler» trocevka brezpetelinka. skoraj nova. Cal. 1« x 16 X 8 i «Voigt-l&nder» merilnim daljnogledom. ee proda. Cevi le merilna letva prvovrstna - Fritt Hertla, Ljubliana. Martinova cesta, skladišč. TflnniM. 10072 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne, juvelir Ljubljana, Woifova ul. Kože vseh vrst divjih živali D Zdravič, Ljubljana Flo-rijanska 9. 81 Hlode smrekove in jelove, 4—6 m dolge, kupimo — Ponudbe franko Vrhnika na Kon-zervno tovarno Globus d. d. na Vrhniki. 9836 Fotoaparat dvojni anastigmat, kupim. Ponudbe z navedbo cene pod «Anastigmat» na upr «Jutra». 10042 Lepo vilo t gospodarskim poslopjem in velikim vrtom, na najlepšem kraju mesta, se proda Kupcu stanovanje takoj na razpolago Naslov v upravi «Jutra». 10046 Hišo v Trbovljah s sobo. kuhinjo in kletjo proda Ignac Anžur, Trbovlje. Loke 408. 10045 Enodružinska hiša v Rožni dolini št. 21. cesta V se proda 9982 Obratni lokali združeni s stanovanjem, se oddajo v najem e 1. majem t. L, odnosno se proda hiša pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na poštni predal Ljubljana št. 91. 9996 Delikatesna trgovina dobro iiioča, v strogem cen-trumu Zagreba, se radi rodbinskih razmer zelo ugodno proda Cenjene ponudbe na S. Kokotovič, Zagreb. Cvetna cesta 21. 9947 Gostilno dam v najem, event. jo tudi prodam. Na razpolago tudi nekaj zemljišča. Naelov pove uprava «Jufr:,» 10103 Sladko mrvo kupimo. Naslov pove upr. «Jutra». 10028 Stavbna parcela v Dravljab, tik cestej ee proda. — Josip G o 1 j a r, kleče it. 2, pošta Jeiica. 8800 Hiša stara ali nova, na periferiji mesta, ki bi bila pripravna za obrtniške prostore, z dvoriščem ali vrtom, kupim Prosim, da se takojšnje ponudbe z natančnim ua-elovom in plačilnimi pogoji oddajo v upravi «Jutra» pod šifro «Srednje obrtniško podjetje». 9793 Lepe stavbene prostore v Spodnji Slškl pri Ljubljani tik železnice, pripravne tudi za kakšno industrijo, ee ugodno proda — Dopise pod «Ugodna prilika» na podružnico «Jutra» v Mariboru. 9401 Hiša v Višnji gori št 50, pripravna za mesarsko obrt. s klavnico ledenico in mesarsko opremo, se poceni proda. Pri hiši se nahaja približno 10 oralov zemljišča. Cena 40.0O0 Din Pojasuila daje Deč-man, mee&r, Celje. 10111 Večje posestvo 10 minut od Celja, leps stanovanjska hiša, stransko poslopje, polja, travniki, s sadnim drevjem, bajer. pitna voda, električna razsvetljava. zaradi smrtnega slu čaja za primerno ceno naprodaj Naslov pove upr «Jutra» 10007 Na Sušaku se proda hiša s prostim stanovanjem in lokalom. Pripravna za gostilno ali v^ako drugo obrt Naslov pove uprava «Jutra» 10084 Hiša s trgovino ▼ prometnem kraju na drž ce*ti. blizu kolodvora, se proda ali da v najem. — Ponudbe na upravo cjutra» v Mariboru pod znamko •Ugodno 60». 10O29 Trgovska h?ša v mariborskem okraju, blizu kolodvore ln dri cente •e proda Ponudbe na podružnico «Jntra» v Mari-boru pod lifro «Resno 190. 10028 Pozor! Pozorf Posestnik! mlinov Kmečki mlin vzamem v najem. tudi za daljšo dobo. Najemnino plačam za pol leta naprej. — Dopise d» npravo «Jntra» pod značko «Žitna okolica». 10054 Osmošolec gre kot sostanovalec k dijaku, ali pa sam v majhno sobico Ponudbe pod šifro «Osma» na upravo «Jutra» 10087 Lepa, prazna soba v sredini mesta, se odda posamezni osebi. Naslov v upravi «Jutra». 10092 Soba za 3 gospode, s posebnim vhodom, se takoj odda. — Hrana in oskrba 700 Din mesečno Naslov v upravi «Jutra». 10077 Soba novoopremliena, v novi vili, parketirana, elektr. razsvetljava, separiran vhod v bližini Leonišča, se takoj odda solidnemu gospodu na Poljanskem nasipu 237 (Kodeljevo). 10073 Kateri upravitelj ali učiteljica zamenja stanovanje na deželi z istim v Ljubljani med počitnicami za 6 tednov Ponudbe na upr «Jutra» pod «Učiteljica». 10063 Stanovanje « sob, kuhinje in pritiklin zamenjam za večje v bližini Kongresnega trga. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «St. 8». 10082 Pisarniški lokal v souporabo, z inventarjem se odda. Ponudbe pod lifro «Takoj 15» na upr. «Jutra» 10086 Opremljena soba in kuhinja se takoj odda onemu, ki plača 2—-3 mesece naprej. Naelov pove uprava «Jutra» 9965 Prazno sobo s kuhinjo, iščem e 1. majem, če mogoče v bližiui t'oljanske ceste. Ponudbe na upr. «Jutra» pod šilro «St. 19». 9803 Stanovanja ee oddajo s novi hiši s 1. avgustom 2 stanovanji z 2 sobama, 1 stauovaiije a 8 sobami in 3 stanovanja 8 4 sobami i modernim komfortom. — Informacije daje iui. Rudolf Treo, Goeposvetska o. št 12. 10102 1 ali 2 prazni sobi v mestu iščem s 1. majem. Ponudbe na upravo «Jutra» (io d «Uradnik». 10118 Soba s posebnim vhodom, blizu univerze, se odda le boljši mirni gospodični proti mesečni najemnini 300 Din. Na&lov pove uprava «Jutra» 10119 Stranka brez otrok i$fte stanovanje 2 sob, ku-hinjt in pritiklin v Ljubljani ali okolici. Plača za celo leto naprej Ponudbe a ceno na upravo «Jutra» pod «Stan». 10101 Miren gospod išče majhno sobico ali kabinet s hrano v hiši Gre tudi kot sostanovalec k 1 gospodu Ponudbe na upr «Jutra» pod «Soliden 12» 10047 Lepa, velika soba solnčna, s balkonom na cesto, e parketom in električno razsvetljavo ter posebnim vhodom is predsobe se odda mirnemu zakonskemu paru. ali pa dvema solidnima gospodoma. — Naelov pove uprava «Jutra» 10098 Stanovanje 1—2 »ob s pritiklinami ali t prazni sobi. v sredini mesta, se išče za tako) ali za maj Plnča dobro, ev tndi za pol leta naprej — Dam 500 Din nagrade Po nudbe na upravo «Jutrs» pod «2 sobi» 10095 Zakonski par itt.e lepo opremljeno «obo za Ukoj Ponudbe ua npr «Jutra» pod «Brez otrok». 10097 Lepo stanovaaie na deželi zamenjam s stanovanjem v • mestu. Naslov v upr. «Jutra». 10048 Večjo prazno sobo s sejuiriranim vhodom, če mogoče z uporabo kopalnice, v bližini Tivolija ali v sredini mesta, išče e 1 majem gospodična. Ponudbe na upr. «Jutra» pod Šifro «Narzcie». 10062 Letovišče! 2 sobi z delno uporabo kuhinje, se išče — Ponudbe pod «Blizu postaje 83» na upravo «Jutra». 10066 8000 Din posojila išče trgovec proti garanciji in visokim obreslim Cenj ponudbe na upravo «Jutra» pod «8000». 9940 Podjetniki! 8 kapitalom od 150.000 Din pristopim, oziroma put>odim proti sigurni garanciji in primernim obreslim pod jetju. kjer bi dobil stalno nameščenje. — Cenjene po-nudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod značko «Kapital 150.000». 10056 ''J! Žagar Straža, Dolenjsko štev. 28 Pošljite naelov, da Vam poêljemo ponudbo Uprava V upr. «Jutra» naj se dvignejo pisma pod naslednjimi šiframi. April 15, Alekeandel l'o-uiau. Absolveuuiija, bačkl inlin, Bicikel, Urez posredovalca, Cavaleria rustica-ua. Dobra brana, Delaven 83, Dobrosrčnost, Dober voz, Ëksplualacija. Fran cais. Kruuiptl 76. Kapital 300, Eontoristinja 19. Kurjač 5, K &., L. A., Lepo uanovanje, A Z Mirna, Ilir je 19, Uanjfa hiša. Mir. no življenje. Uizar 140, Uanufaktura 101, Nad 80 let, Njiva. Najprometnejš* ulic». Oarečuj bodi «rečen, Othello 85. Pridna 9876. Poštena in pridna 8. Po-mlad 4585. Pisalna miza 20, Prava vsebina življenja. Promet 1897, Politik» S5. Pošten» 83. Pis»rn» 18. Pottenoet 14, Prij»teljsk» drulb». Pomladni dnevi. Rentabilnost. Redk» prill k» 16. eiamoreznlca. Sanje. Samostojna 85. 8t»nl*la* vrtnar Stalen 45. Srečn» poml»d. 8preteo 4. Sobic» 2. Takoj 8. Takoj 4577 Tr eovlna 3807 Trnovo. Takoj 443. Trgovski lokal 4012. Ugoden nakup 9068. Vila «180. Vesten 14. V»nl vidi vlci. Vrt. Varana. V Ljuhljani, Vončina Dra^a. Velika noč 1926. Zmožnost .12. Zvezda. Zmožen 5.161. Zaknp gostilne, Zmerna ce-n». Zamenjava. Zanesljiva moi RS. NaipopctneJSi Stoewer Šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljane tei za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki Lud. Baraga, ilubliana, Selenburgova ulica 6 I. Srezolačen pouk. 15-letne garancija Telefon 5t. 980. цз Univ. prof. A. Grudlnskl In soproga izražata globoko zahvalo vsem onim, ki so počastili spomin njunega pokojnega sina Igorja. 3217 a Gospodična srednjih let. posestnica in z dobro službo, želi т svrho ženitve znanja s držav, nim nameščencem v starosti 85—45 let, Dopise, če mogoče e sliko, na upravo «Jutra» pod «Poštenjak». 10(141 Klavir (Salonflflgel) zelo dobro ohranjen, ee ugodno proda Naslov pove uprava «Jutra» 10022 Otroški klobuk se je Izgubil za vodo od Petelinca do Marijinega trga — Pošten najditelj naj та odda pri vratarju v Betbovnovi ulici štev. 4. 10117 Agentura v Slav. Brodu išče prvovrstna zastopstva v tekstilni ali kaki drugi branži. — Obširne ponudbe pod lifro «J. G.» ua upr. «Jutra». 9976 Rimske Toplice (jugotdovenski Gastein) daje popolno oskrbo (5 obrokov) vključivfti sobo v mnjn in septembru za dnevnih 55 Din. Prospekte brezplačno pošilja Ko(>aliŠčna uprava Rimske Toplice, SHS. 9930 V komisijo \ večjem trgu na Dolenjskem želi sprejeti nekdo v komisijo kakor tudi razna zastopstva, kolesa, motorje. *iv stroje in poljedelske ■troje Naslov pove uprava «Jutra». 9746 Z malimi stroški prihranite večje izdatke, ako «hranite čez poletje svojo kožuhovino Sri L Rot. krznaretvo. testni trg 9 9449 Filet trpežno in poceni izdeluje boljša gospodična Ponudbe na upr «Jutra» pod šifro «Trpežno delo». 10078 Pristni cviček dolenjski, liter po 14 Din toči gostilna pri «Lozarju» v Rožni ulic! 15. 10061 Lep uspeh z ~vto-mobilom Avtomobil tip» Turino Fiat 509 je do«*gel točko, kate-re dosedaj še nlkdo In sicer Iz Dovže—Sv Vid— S. Miklavf v SI Gradec Vozilo je ui ivljal šofer Menart Res lep uspeh in r-klama za tvornico Oči videl 10053 Pivane In garn'ture рортт!1ап> Izvrstno in po najnižji ceni Naelov pove uprava «Jutra» 10068 Slamnike v Snaženje «prejema š? do 19 t. m tvrdka P Magdič. Ljob- _ tjana. 10006 ' шшашт aparati in potrebščine po nizkih cenah v zalogi drogeri a ANTON KANC sinova, Ljubljana, Židovska ulica štev. 1. Apatati v trgovini na ogledi — Zahtevajte cenik za ostale potrebščine. 143-a Zadnja moda ie aiur in entlane cipkt v perilu -Ugodne nizke cene pn. TONI J AGE H- C ERN li,, Ljubliana. Dvorni trg l 122? ——— Uredna novosti — Patentna preproga-postelja ki ne potrebuje modroca in |o vsaka osoba lahko nosi na rokah in ki je potrebna v vsaki hiSi in hotelu, kopališču >n ladji sta TATRA - mali avto najboljša kakovostna znamka, najceneje obrat najpiiprosrejše vodstvo, brez hlajenja z vodo, kolosalen hnbolazec, moden, tleganten trpežen, vo2n|a ki ne utruja, brez sunkov. Voz za skazovanje iavnokai dospel. — Pojasnila daje zastopnik fl. Stoinschegg Rogaška Slat пз. 3189 OIOIOIOIOIOIOIOIOIO ■ o ■ o ■ o o ■ o ■ o salda-konte — štrace — od emalske knjižice — šolske arezke — trgovske, kancel. tn Šolske mape — iasciklie — risalne bloke itd. nudi ugodno knjigoveznica K. T. D., v Liubljam, Kopiiar eva ulica 6/11 0 OtOKOiuaciauaoaoiOii^ Urejuj« la ted*j4 n Konzorcij «Jutra» Adoli Ribnik«. Z« Narodno tiskamo dd. kot tisk»marja Fran Jezerêek. Za inseratnl del je odgovoren Alojzij Novak. Vd т Ljubljani. L. Mifeuš " UUBUANA, Mestni trg <3 izdeiovatel) dežnikov Na drobno I Na debelo I Zaloga sprehajalnih palic Stari dežniki sa nanovo oreoblecejo. ■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■••a*1*