Knjižnica sevnica Trg svobode 10 8290 SEVNICA J Radio Sevnica 9 6.7,105.4 Jtevilka 70 Leto 3 ČASOPIS ZA SIRSO POSAVSKO DEŽELO Cena 220 SIT 24. december 2002 NASLEDNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA 9. JANUARJA 2003. Revizija za Mokrice Čatež ob Savi - Po dveh mesecih ugibanja. ali je grad Mokrice Prodan ali ne, so negotovost prekinile Terme Čatež s sporočilom, da so za 1,2 milijarde SIT kupile grajski kompleks. Že pred tem je generalni direktor Term Čatež Borut Mokrovič pri neuspešnih °bravnavah na občinskem svetu opozarjal, da so zanje Mokrice 2animive za nadaljnji razvoj le, če jih bodo imeli v lastni. Novoizvoljeni župan pravi, daje pri kupnini upoštevan stvarni 'dožek družbe ob dosedanjem dolgoletnem najemu. Tako je Občina “režice kot dosedanji lastnik s tiho prodajo iztržila le 98 milijonov SIT. Kupoprodajno pogodbo je “pod mizo” sklenil odhajajoči *upan Vlado Deržič. Njegov naslednik, ki sicer prodaji komple-*tSa ne nasprotuje, zagovarja revizijo postopka prodaje. ... na strani 3 Uredništvo Radia Brežice, Radia Sevnica in SavaGlasa -i\y Nas bo Rop “oropal” odpadkov? Krški župan Franci Bogovič se je z vodjo Oddelka za okolje in prostor Vojkom So-toškom ter s sevniškim in brežiškim županom v Ljubljani sestal s predsednikom vlade mag.Antonom Ropom, tema pogovora pa je bila pogodba o nuklearki. Bogovič ceni Ropovo prizadevanje, da seje kot novi premier seznanil z dejstvi, zaradi katerih je za regijo takšna pogodba nesprejemljiva. Njena ustavna skladnost po županovem prepričanju ni zadostni argument za ratifikacijo, saj celo ustavno sodišče poziva parlament k premisleku o vsebinskih in političnih vidikih pogodbe. Kot je še povedal Bogovič, se bodo pogovori nadaljevali in dodal, da bodo v regiji, kar se da, kooperativni v dialogu z vlado. Ne bodo pa popustili pri svojih zahtevah glede odlaganja odpadkov in razgradnje nuklearke. Spoštovani oBčani in o Blanke! Vsem, ki želijo oBčini ‘Brežice doBro, zlasti pa njenim oBčankam in oBčanom, želim mirne in vesele Božične praznike ter uspešno, srečno in zadovoljstva polno leto 2003. OBČINA Brežice Župan oBčine Brežice magSlndrej Vizjaks sodelavci n • CENJENE BRALKE IN BRALCI! Staro leto se poslavlja, naj z njim odidejo skrbi in ostane spomin na vse, kar je bilo dobrega. Mnogo želja in pričakovanj smo drug drugemu izpolnili, božični čas pa naj nas navda z novim zaupanjem. Da bi v dobro vseh, s katerimi nam je dano živeti, v letu 2003 dali na razpolago vse svoje moči in da bi novo leto prineslo' zdravja, sreče, miru, zadovoljstva in uspehov, vam želi Kristijan Janc, župan občine Sevnica s sodelavci. Ljubljana, Krško - Ustavno sodišče RS je po petih mesecih od vložene pobude za presojo ustavnosti določenih členov pogodbe o nuklearki razsodilo, da niso v neskladju z ustavo. Vendar se devet ustavnih sodnikov ni so- glasno izreklo o vseh točkah, ki so bile predmet presoje. Dr. Ciril Ribičič v ločenem mnenju argumentira svoj dvom v ustreznost predlaganega paritetnega upravljanja NEK z vidika varnosti obratovanja. Pri členu pogodbe, ki ureja financiranje skladiščenja odpadkov in razgradnjo elektrarne, pa se mu z dvomom o primernosti takšne rešitve pridružuje tudi dr.Mirjam Škrk. ... na strani 2 Vodstvo NEK direktor Stane Rožman, direktor inženiringa in ocenjevanja varnosti Martin Novšak, direktor tehnične operative Predrag Širola in direktor splošne administracije Janko Špiler presoje ustavnega sodišča ne komentirajo. Njihova pozornost je usmerjena v gospodarski načrt elektrarne za leto 2003. Stavke ni bilo Sevnica - Dve od štirih zahtev, ki jih je stavkovni odbor postavil vodstvu Stillesa, sta bili do predvidenega roka realizirani. To je izplačilo razlike regresa in nadur, je povedal sindikalni zaupnik podjetja Andrej Jazbec. Kot smo neuradno izvedeli, se o drugih dveh zahtevah, o plačilu prevoza na delo in tran-sparentnejšem načinu obračunavanja stimulacije, pogajanja z direktoijem Aleksandrom Hatlakom nadaljujejo. B.D. Betlehemska luč miru na radiu Sevnica - Luč miru iz Betlehema, kraja Jezusovega rojstva, je zasijala tudi v studiu Radia Sevnica. Prinesli sojo skavti Andrej Hafner ter Zdenka in Marjan Teraž. Sprejeli so jo v Mariboru iz rok devetletne Anje, ki je letošnja glavna nosilka luči. N.Č.C. V teh dneh, ko v nas vlada praznično vzdušje, se tudi sam pridružujem sporočilu miru, ljubezni in prijateljstva. Pravijo, da staro leto živi od spominov, novo od pričakovanj. Ko razmišljam, kaj naj prinese prihajajoče leto, si želim, da bi s skupnimi močmi gradili življenje občina krško na tem malem koščku zemlje, ki nam pripada in ki ga bomo morali predati našim potomcem. V novem letu drug drugemu vlivajmo moči in pogum za naloge, ki si jih bomo zastavili. Vsem občankam in občanom, sodelavcem ter poslovnim partnerjem želim mirne praznične dni, v letu 2003 pa obilo trdnega zdravja, medsebojnega razumevanja in delovnih uspehov. Franci Bogovič, župan občine Krško ...če želite postati vidni, če žeiite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 POSAVSKE nvSlCE Srce za novega župana Pred durmi so dvojni prazniki in gostišča za skok v novo leto se polnijo, na silvestrovanje na mestnih ulicah pa vabijo v vseh treh posavskih občinskih središčih. Začenjajo se obiski dobrih mož; v Krškem denimo predvsem dedka Mraza, ki ga okrog Kostanjevice nadomešča Božiček, medtem ko seje Miklavž že poslovil od otrok in starejših. Je pa krški dedek Mraz medtem obiskal tudi parlamentarce v Ljubljani in napel ostrih članom poslanske skupine liberalnih demokratov. V državnem zboru so te levite prišle na uho tudi drugim. Sicer pa boste o drugih prednovoletnih dogodkih lahko bolj ali manj podrobno prebrali na drugih straneh časopisa. V današnji družabni kroniki se bomo posvetili bolj običajnim vprašanjem in nekaterim presenetljivim ter nevsakdanjim dogodkom v posavskih občinah. Veliko srce Marjance Ostrelič-Dobnikar V ospredju so seveda dogajanja v novih občinskih svetih in krajevnih skupnostih. Na brežiški konstitutivni seji občinskega sveta so malce trde odnose med pozicijo in opozicijo zmehčali s podelitvijo krušne pletenice v obliki srca, ki jo menda pečejo le še v brežiški občini. Edinstveno kulinarično mojstrovino izpred kar 119 let je v naš čas od svoje babice ohranila artiška rojakinja Ivanka Ostre-lič-Dobnikar ter sama predlagala, naj jo vendarle nasledi nekdo, da naše edinstvena prepoznavnost ne bo šla v pozabo! Dosedanji župan Vladislav Deržič je simbol blaginje, sreče in dobrote izročil Andreju Vizjaku. Veliko srce bo spremljalo novega župana naslednja štiri leta, ki za vsestranskega politika ne bodo lahka. Zaiskrilo se je namreč že na prvi seji občinskega sveta. Prve praske Najprej je novo razmerje sil v občinskem svetu in okostje koalicije pokazalo glasovanje o komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KVIAZ), v kateri pa ne bo predstavnikov liberalne demokracije. Bojan Petan je za govorniškim pultom jasno in glasno pojasnil, da LDS ne želi sodelovati v taki komisiji in biti soodgovorna za njene odločitve. Ne bodo pa odrekli tedaj, ko bodo sklepi v interesu občine. Kakorkoli že, opozicija bo očitno dobro motrila delo nove občinske oblasti. Predsednik popularnega KVIAZ-a Milko Veršec pa bo tako na čelu komisije, ki bo v prihodnje odločala o kadrovskih rešitvah na najrazličnejših ravneh. So pa brežiški svetniki na svoji prvi seji sprejeli tudi nekaj pomembnih odločitev, med drugim o nakupu opreme in vozil za smetarsko službo; da ne bi občinska sred- Edo Komočar stva poniknila v državni blagajni, bo to kupilo komunalno podjetje, ki ga vodi novi direktor. Ferdo Pinterič seje že tretji dan direkto-rovanja podpisal pod omenjeno pobudo. Seveda so se brežiški svetniki zavzeli tudi za gradnjo Vrbinske ceste med Brežicami in Krškim. O njej je v klopeh občinskega sveta Krško že pred tem zelo čustveno razpravljal Ivan Petrišič. Kot prometni strokovnjak je opozoril, da se bodo z gradnjo cestninske postaje Drnovo močno spremenili prometni tokovi na cestah skozi Staro vas in Dolenjo vas proti Brežicam ter preko Dmovega, Mrtvic in Krške vasi proti Hrvaški. Posebej še, ker se bodo mnogi vozniki skušali izogniti plačevanju cestnine. Poleg Vrbinske obvoznice bi zato morali zgraditi tuci most čez Savo pri Krškem. “Pri tej akciji je potrebno tesno sodelovanje z občino Brežice in če bomo enotni, lahko s strokovnimi utemeljitvami tudi uspemo,” je med drugim dejal Petrišič. Pravzaprav je to bila ena redkih iskrenih posavskih razprav o pravem medobčinskem sodelovanju. Še vedno je namreč med občinami preveč nezdrave nevoščljivosti in dejanj, ki vzbujajo (ZLSD) in Janeza Vogrinca (SLS), še ta teden pa se bo odločal tudi o direktorju občinske uprave. Menda je za nekdanje Pinteriče-vo mesto kar 20 interesentov in 8 jih izpolnjuje pogoje. Kar zadeva spremembe med vodji oddelkov Vizjak pravi, da letos še ne bo nič novega, kar pomeni, da bo dotlej na svojem položaju ostal tudi Bojan Tičar. V Krškem so v nekoliko večji zamudi, ker še niso izvolili “kadrovske” komisije: Dosedanji poklicni podžupan Andrej Božič očitno ne bo ostal na tem položaju, bi pa verjetno pristal na mesto predsednika KVIAZ-a, pa tudi na nepoklicno podžupanova-nje ter se pridružil Jožetu Slivšku in Damjanu Obradoviču. Skratka, merjenja moči v Krškem še ni konec. Do pomembnih kadrovskih rošad pa letos prihaja tudi na vrhu krajevnih skupnosti. V največji, mestni brežiški, je dosedanjega Antona Zorka presenetljivo zamenjal Boštjan Lukež, v KS Dobova pa je dolgoletnega predsednika Miho Škvarča presenetil Miha Boranič. Nove predsednike imajo tudi druge krajevne Rok Kržan skupnosti, le na Bizeljskem seje, pa ne prvič, spet zapletlo. Tokrat se ne “ravsata” Rok Kržan in Milko Veršec, ampak se menda za to mesto potegujejo kar trije kandidati, dosedanji predsednik Rok Kržan ter ob njem še Franc Kelhar in Slavko Berkovič. Vo- Stari zapori za nove namene pomisleke. Kot denimo vrstni red od treh županov podpisanih regijskih projektov, ki so vse preveč lokalni, nihče pa se ne posveča poglavitnim problemom. Na primer preteči brezposelnosti, vse hujšim gospodarskim problemom ali kje bodo Posavci dogovorili sortirnico odpadkov? Le posavski seniorji z neumornim Edijem Komočarjem na čelu so skupaj s posavsko-dolenjskim županskim vrhom skušali opozoriti na medregijsko sodelovanje. lilno sejo so minuli teden prekinili, ker se je je v interesu javnosti hotel udeležiti tudi Bojan Berkovič. Potem je postalo tako vroče, da so skoraj morali poklicati policijo oziroma varnostnike. Povsem resne tračarije Nove kadrovske igrice Je pa zdaj seveda čas za različne kadrovske spremembe in mahinacije. Brežiški župan bo menda v prvem paketu za podžupana predlagal Mileno Jesenko Zato pa smo v minulih dneh dobili nov državni vrh. V razpravah okrog vodilnih so tvorno sodelovali tudi posavski poslanci. Jože Avšič (LDS) je skupaj s Kelemino (SDS) razpravljal o energetiki in predlagal cerkljansko letališče za civilno rabo, Branko Janc (LDS) je duhovito pripomnil, da je bilo več cest stra-siranih v vinskih hramih kakor v parlamentu, Branko Kelemina in Andrej Vizjak (SDS) pa nista podprla ministrskega kandidata Mramorja. Direktorica Sremiča Mojca Dostal je medtem po novinarskih kanalih izvedela, da je krški podjetnik Milan Senica že podpisal pismo o nameri za nakup hotela. Končno naj bi tudi Terme Čatež kupile mokriški kompleks. Na Mojca Dostal Čatežu pa so ljudje vedno bolj vsaksebi; rušenci, ki so za lepe denarce prodali domove, so zadovoljni, peščica njih, ki se je odločila za gradnjo v novi soseski, pa še vedno čaka na dokumentacijo in usmiljenje birokracije. Zato pa negodujejo tisti, ki niso dobili nič, bodo pa z novo avtocesto še bolj izpostavljeni hrupu. Mnogi se sprašujejo, če je Čatež sploh dovolj iztržil na račun nove prometnice. Slišati je, da si zdaj nagajata DARS in Petrol, kije spet odprl staro bencinsko črpalko. Medtem ko bo DARS moral odstranil stari motel, pa je zdaj tudi uradno že znano, da bo Petrol do oktobra prihodnje leto podrl tudi novejši čateški motel. Njegova posodobitev bi menda bila za 100 milijonov dražja kakor novogradnja. Brežičani medtem ugotavljajo invazijo Dobovča-nov. Saj je znano, da so vodovodni stolp in staro lekarno dobili Petelinci, poslopje pri cerkvi Cvetkovič, stare zapore Vogrinc in nekdanji komite Volovec. No, med njimi je tudi Ivan Novoselič s kranjske strani, ki je za odpravnino pri Mercatorju in s prihranki kupil del nekdanjega Narodnega doma. Bilo pa je lepo na županskem sprejemu v Brežicah; Deržič je govoril o tem, kaj je naredil, Vizjak pa, kaj vse bo postoril. Številni udeleženci so pogrešali oba Bojana (Petana in Tičarja), pa tudi komunalca Vojko Bibič in Ferdo Pinterič sta se 'fe ■k SfSf# Sablja odpira peneči šampanjec. jim pridružila z zamudo. Miha Istenič na Silvestrovo ne bo zamudil s steklenico penine, ki jo odpre s sabljo! PA SREČNO V LETU 2003 Z ZVRHANO MERO IZPOLNJENIH ŽELJA! Vlado Podgoršek Pogodba o NEK v skladu z ustavo Krško - Kmalu po lanski javni predstavitvi mednarodne pogodbe o Nuklearni elektrarni Krško (NEK), ki ureja lastništvo in upravljanje objekta med Slovenijo in Hrvaško, je prišlo v kolektivu nuklearke, v Društvu jedrskih fizikov in na sami občini Krško do ostrega zavračanja določenih členov pogodbe. Župan Franci Bogovič je bil eden od pobudnikov za presojo ustavnosti dokumenta. V državnem zboru (DZ) je uspel dobiti 30 podpisov poslancev in sredi junija je bila pobuda uradno predložena ustavnemu sodišču, ki je te dni razsodilo, da dokument ni v neskladju z našo ustavo. Za osvežitev spomina najprej malo kronologije; pogodba o NEK bi morala biti v DZ in hrvaškem saboru sprejeta do zadnjega junija letos, da bi s 1. julijem stopila v veljavo. Hrvaški sabor jo je sicer ratificiral, vendar z amandmajem, da bo k programu odlaganja radioaktivnih odpadkov in razgradnje, kot ga opredeljuje pogodba, moral dati sabor še predhodno soglasje zaradi varovanja narave in zdravja ljudi. Ta amandma je še dodatno okrepil prepričanje Krčanov, daje pogodba za Slovenijo škodljiva in nesprejemljiva. Že pred tem amandmajem so namreč dvomili v ustavnost določenih členov, kot je solastništvo v polovičnem deležu, upravljanje elektrarne, reševanje jedrskih odpadkov in razgradnja ter predvidena politika zaposlovanja. ustavna sodnica dr.Mirjam Škrk' Ker je pri mednarodnih pogod-bah mnenje ustavnega sodišča zavezujoče pred ratifikacijo, to pa se do konca junija o pogodbi ni izreklo, je odpadla tudi načrtovana izredna seja DZ za 28. junij; na kateri naj bi se poslane' izrekali o ratifikaciji pogodbe. Slovenija se je s Hrvaško dogovorila, da ima možnost ratifikacij6 pogodbe do izteka tega leta. Ko' slišimo od pristojnih, pa DZ letos te točke zagotovo ne bo obravnaval. V Krškem so v vročem junij11 iz bojazni, da bi vlada vendari6 prepričala poslance za ratifikacijo pogodbe po prvotno določe' nem roku, pripravili rezervni sc6' nanj; zbrali so zakonsko potrebn0 število podpisov za razpis predhodnega referenduma o ratifikaciji pogodbe. Takrat je župal1 Župan Franci Bogovič o presoji ustavnosti pogodbe o NEK: “Ustavno sodišče je imelo izredno težko nalogo. Sodniki so neenotno, z večinskim preglasovanjem, presodili skladnost pogodbe z ustavo. V dveh ločenih mnenjih sta dr.Ribičič in dr.Škrkova jasno povedala, da se s tem ne strinjata. Argumentirano sta razložila svoje stališče glede tistih vsebinskih vprašanj, na katere v Krškem ves čas opozarjamo. Poslancem pa so vsi ustavni sodniki naložili v premislek vsebinski in politični aspekt pogodbe. Istočasno so postavili tezo, da je s sprejetjem novega člena pogodbe v saboru glede jedrskih odpadkov ta vsebinsko spremenjena. Na to opozarjamo tudi mi. S postopkom za ustavno presojo pogodbe smo dosegli svoj namen, saj danes o tem vprašanju mnogo več poslancev bolj odgovorno razmišlja kot v preteklosti, ko je veljalo večinsko mnenje v prid podpore pogodbi, čeprav se poslanci niso seznanili z njeno vsebino. Pričakujem, da se bo vlada še enkrat spoprijela s tem, prisluhnila strokovnim mnenjem in se opredelila za pot odkupa sovlagateljskega deleža od Hrvatov.” Ustavno sodišče je odločilo, da mednarodna pogodba o nuklearki ni v nasprotju z ustavo. Ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič pa ima ločeno mnenje pri členu, ki govori o paritetnem načelu uprav-ljanja, ker po njegovem prepričanju to zmanjšuje jedrsko varnost. Enako meni o členu, ki govori o financiranju razgradnje nuklearke in odlaganju odpadkov, kjer se mu z enakim stališčem pridružuje Franci Bogovič poudaril, da s. njihovi nadaljnji koraki - torej il _ bo stekel postopek za referentk*1 - odvisni od pripravljenosti vlad ’ da prisluhne strokovni javnost'* vzpostavi dialog. Enako stal'sC ima danes, po ustavni presoji godbe. Če bo vlada vztrajala, jo parlament ratificira, bodo Krškem nadaljevali s postopk'1 razpis referenduma. „ i Branka DemovSe Rom med svetniki bo Krško - Na predbožičnem zasedanju Občinskega sveta Krško * sprejeli spremembo statuta občine, ki jo za volitve predstavnika rolT. ske skupnosti v občinski svet zahteva Zakon o lokalni samoupt". Določili so tudi dodatno 6. volilno enoto in občinsko volilno kornisjU da bodo v roku, ki gaje za občine zamudnice določilo Ustavno sod>s Romi lahko volili svojega svetnika. . Seji je prisostvoval predstavnik Urada za narodnosti mag.Stane B3* ,, ki je zagotovil, da bo vlada vsem občinam, naštetim v 101 .členu Zakon j lokalni samoupravi (tako imenovanim romskim občinam), povrnila sr6 stva, namenjena za izvajanje programov v romski skupnosti. -a, Med drugim so svetniki sprejeli še rebalans proračuna za leto 20 ker je za 187 milijonov SIT manj prihodkov od planiranih. S pre ■ra2- ,/ zli' poreditvijo je poskrbljeno, da bo realiziran “socialni program” (ra -e ka cen vrtcev, subvencija stanarin, obvezno zdravstveno zavaroval občanov brez prihodkov...) in nekaj obveznosti za infrastrukt^ j Predvideno obravnavo osnutka proračuna za leto 2003 pa so pre*° na januarsko sejo. B.D. Za desno roko župana 19 prijav Brežice - Občina Brežice je od 10. decembra brez direktorja občiiA uprave. Ferdo Pinterič, kije posle opravljal dva mandata pod župan1 K)V»' m6S' njern Avšiča in Deržiča, je posredoval sporazumno odpoved. Za - ^ to direktorja občinske uprave je bil objavljen javni razpis. Pnj&v je 19 kandidatov, je pojasnil župan Andrej Vizjak. Prijave večin6 trezajo zakonskim pogojem in razpisnim zahtevam, vendar je voricah v ožjem izboru 5 oseb. V petek, 27. decembra, bodo s ^an°.0 j£ ti opravili razgovore, po zakonskem roku 15 dni od izteka razpisa. predvidoma 6. januatja, bodo objavili izbor kandidata. S.V. Tudi v Brežicah ustoličili občinski svet in župana Brežice - Zaradi ponovitve dela volitev za občinski svet sta končno potrjena tudi 30-član-ski brežiški občinski svet in novi župan Andrej Vizjak. Dosedanji župan Vlado Deržič je nasledniku simbolno predal iz kruha spleteno srce mojstrice Marjance Ostrelič Dobnikar. Dr.Ivanka Počkar je v predstavitvi pomena simbolnega srca dejala, da je bilo pogosto darilo na porokah, kjer naj bi pričaralo blaginjo, srečo in ljubezen. “Kot simbol dobrote, ljubezni in povezanosti lahko tudi danes in jutri takšno srce izpričuje opredmeteni spomin in napoveduje vse dobro v prihodnjem času,” so bile njene besede popotnice ob simbolni predaji srca, ki ga je v Brežicah prejel že tretji župan. Po predstavitvi doseženih rezultatov predsednice Občinske volilne komisije Maje Baškovič, so brez posebnosti potrdili 30-članski občinski svet, ki ga sestavlja paleta devetih list. Največ - 7 svetnikov je iz SDS. Namesto župana Vizjaka so potrdili Roberta Žagarja, ostali svetniki so Marko Hercigonja, Jernej Zorko, Andrej Ošterbenk, Ivan Molan, Milko Veršec in Ivan Pon-delak. LDS ima 6 mandatov, zasedajo jih Bojan Petan, Alja Kobali, Bojan Tičar, Borut Mokrovič, Branko Blaževič in Nataša Starki. LORKS ima 4 mandate; svetniki so Vojko Bibič, Jože Avšič, Stanka Preskar in Dušan Medved. Po 3 mandate imata SLS in SNS; pri SLS so svetniške stolčke zasedli Lado Križman, Janez Vogrinc, Roman Matjašič, pri SNS pa Stanko Radanovič, Vanja Veselič in Peter Skrivalnik. Po 2 mandata imajo DeSUS z Jankom Žalcem in Rokom Kržanom, PUM z Jurijem Pezdircem in Davorjem Račičem ter ZLSD z Mileno Jesenko in Mihaelom Skrlecem. 30. svetnica je Mira Budič iz N.Si, ki je na dan konstitutivne seje slavila rojstni dan in soji izročili cvet. Med svetniki je 15 povratnikov iz prejšnjega mandata, vprašljivo pa je, ah bodo v svetniških klopeh še vztrajali Tičar, Blaževič in Matjašič, ki so zaposleni v občinski upravi. Izvolili so tudi Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KVIAZ), ki bo vzpostavila občinske odbore in svete, predseduje ji Milko Veršec (SDS), podpredsednik je Lado Križman (SLS), člani ga Zorko (SDS), Škrlec (ZLSD), Žalec (DeSUS), Račič (PUM) in Skrivalnik (SNS). KVIAZ tako sestavljajo predstavniki sedmih strank od devetih. Bojan Petan je kot predsednik OO LDS Brežice dejal, da LDS v njej ne želi sodelovati iz razloga, ker spoštuje volilne rezultate. Ti so se obrnili v prid dosedanji opoziciji, potem ko je LDS dva mandata veljala za glavno stranko. Dejal je, da oblast pomeni odgovornost in zato ne želijo sodelovati, ker ne želijo sprejemati kakršnekoli odgovornosti za dobre ah slabe odločitve pri kadrovanju. Pripravljeni bodo sodelovati le pri projektih, za katere bodo ocenili, da so v dobro občine. V omenjeni komisiji ni zastopan še LORKS, kije vedno veljal za frakcijo LDS, čeprav je Avšič poudaril, da so lista in ne politična stranka. Med vsebinskimi točkami so sprejeh sklep o začasnem financiranju javne porabe, čeprav Vizjak želi, da bi na januarski seji že obravnavah osnutek. Razveljavili so zadržanje sklepa o spremembah in dopolnitvah prostorskih planov za potreb avtoceste na odseku Smed-nik - Krška vas, saj so z zadržanjem sklepa od ministrstva izsilili dogovor za izvedbo Vrbinske ceste med Brežicami in Krškim. Odločali so še, da se 38,6 milijona SIT takse z naslova Komunalno stanovanjskega podjetja Brežice porabi za nakup premične opreme za opremljanje zbirnega centra in sortirnice komunalnih odpadkov, sicer bi to takso plačali državi, tako pa ostane v občini. Terme Čatež so novi lastnik Mokric Čatež - Družba Terme Čatež je od občine Brežice za 1,2 milijarde SIT kupila grajski kompleks Mokrice. Celoten objekt so imele Terme Čatež že doslej v dolgoročnem zakupu. Novi župan bo zahteval revizijo postopka. V Termah Čatež so se za sklenitev kupoprodajne pogodbe odločili zaradi dosedanjih velikih vlaganj delniške družbe v kompleks, s katerimi naj bi nadaljevali tudi v prihodnje, je pojasnil generalni direktor družbe Borut Mokrovič. Nadaljnji vložek v kompleks bo okoh milijardo SIT. Z aktivnostmi za dograditev golf igrišča z novimi devetimi luknjami so že pričeli, načrtujejo še obnovo hlevov v klubske prostore in grajskih kašč v depandanso hotela. Mokrovič meni, da tako ko-merciahzirajo ponudbo z gradom kot markentinško prednostjo, na kompleksu so zasadili okoh 3000 dreves in veijame, da bo kompleks kot naravni spomenik čez leta am-bient z neponovljivim sijajem. Prodaja ne bi dvignila toliko prahu, če ne bi prišlo do tihega podpisa kupoprodajne pogodbe mimo odločanja občinskega sveta. Pogodbo naj bi podpisal zadnje dni pred volitvami tedanji župan Vlado Deržič. Zato so ga svetniki prejšnjega mandata zasuli s kupom vprašanj, na katere niso dobili odgovora. So pa takrat sprejeh sklep, s katerim so do konstituiranja novega sveta in župana onemogočili prodajo občinskega premoženja. Novi župan Andrej Vizjak je ob sporočilu Term Čatež d.d. o nakupu gradu pojasnil, daje na kupoprodajni pogodbi, katere kopijo ima, še starejši datum, 22. september, sicer pripisan z roko. Pogodba je po njegovem mnenju sporna zato, ker je sodni cenilec ocenil kompleks na 1,2 milijarde SIT, občina oz. dosedanji župan Deržič pa je termam brez sklepa občinskega sveta in brez dokumentacije priznal stvarni vložek, tako da Občina Brežice dobi od prodaje Mokric le 98 milijonov SIT. Zato bodo naročili kompletno revizijo postopka. Suzana Vahtarič Suzana Vahtarič Lastnik Pacifica kupuje hotel Krško - Milan Senica, lastnik lokala Pacific, je resni interesent za nakup hotela Sremič Krško. Družba Mercator je kot lastnica ponudila objekt v prodajo za 220 milijonov SIT, v pogajanjih in pogovorih z drugimi zainteresiranimi je bila po besedah župana Francija Bogoviča odkupna cena znižana na 175 milijonov SIT. Za koliko bo hotel Sremič dejansko prodan, nam ni uspelo izvedeti, pač pa so v vodstvu družbe Mercator potrdili vest, da so z Milanom Senico podpisali pismo o nameri. Potencialni bodoči lastnik Sremiča je povedal, da bo v primeru uspešno zaključenega posla nadaljeval s hotelsko dejavnostjo. B.D. Dosedanji župan Deržič je nasledniku Vizjaku zaželel veliko uspehov pri vodenju občine in mu simbolno predal srce iz testa, ki ga je tudi sam prejel od Avšiča pred štirimi leti. - Komplet KOPALNIŠKEGA POHIŠTVA Mizarstva Božičnik Senovo v vrednosti 100.000 SIT - OMARICA ZA ČEVLJE Mizarstva Božičnik -3 KNJIŽNE NAGRADE -5 ZGOŠČENK -5 KASET » n Pridobite novega naročnika in vključeni boste v žrebanje bogatih nagrad. Srečneže bomo izžrebali v silvestrskem programu Radia Brežice in Radia Sevnica. Izpolnite naročilnico za novega naročnika in pripišite svoje podatke ter jih pošljite najkasneje do 30.decembra 2002 na naš naslov: Časopis SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice. r>»- j Naročilnica za novega naročnika: \ Naročam časopis SavaGlas - Ime in priimek:____________________ Naslov:____________________________ _ Telefon:__________________________ l Podpis:_________;____________ Vaši podatki: Ime in priimek: Naslov:________ Telefon:_______ Podpis:________ Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. ANKETA Nova vladna metla Slovenija - Sredi parlamentarnega mandata je Slovenija dobila novega predsednika vlade - to je skoraj 43-letni dosedanji jinančni minister Tone Rop, ki ga je državni zbor na tajnem glasovanju podprl s 63 glasovi, proti njemu pa je glasovalo 24 poslancev Biti naslednik Janeza Drnovška je predvsem odgovornost in velik izziv, je v pogovoru za Sobotno prilogo časnika Delo povedal novi premier Anton Rop. Kot je še ocenil, bo pritisk na novo vlado, da pokažejo rezultate in dokažejo svojo kompetentnost, nedvomno zelo velik. In kaj o novem mandatarju menijo Posavci? Anton Bizjak, učitelj iz Krškega: Novega predsednika vlade ocenjujem za sposobnega in doraslega funkciji. Nisem presenečen, da Rop kot mandatar skorajda ni menjal “Drnovškovih” ministrov. Kot šolnik pa sem zadovoljen z zamenjavo v resornem ministrstvu, saj se je Slavko Gaber enkrat že izkazal kot dober minister in upam, da bo zastavljeno šolsko reformo učinkovito zaključil. Olivera Mirkovič, pedagoginja s Senovega: Rop bo po mojem prepričanju sposoben predsednik vlade, saj ima z opravljanjem odgovornih funkcij v državi dovolj izkušenj. Bilje državni sekretar in dvakrat minister. Ocenjujem, da bo dovzeten tudi za sugestije opozicije in organizacij civilne družbe. Boris Koteski, diplomirani univerzitetni inženir elektrotehnike iz Loke pri Zidanem mostu: Mislim, da se z novim mandataijem ne bo nič spremenilo. Če vlada dela dobro na dolgi rok, to nekaj velja. Kratkoročne odločitve navadno ne zbujajo pozornosti in ne prinesejo nič dobrega Le dobro zastavljene strategije se dobro obnesejo, kar nam kažejo tudi primeri nekaterih drugih držav. Sicer pa gre pri delu vlade za zastopanje nacionalnega interesa • Anka Zevnik, študentka iz Brežic: Politike sicer ne spremljam veliko, enostavno nimam časa Večje spremembe tudi z novo vlado ne pričakujem, saj gre za iste ljudi, samo stolčke menjajo, vse pa ostaja v LDS. Za Ropa kot naslednika Drnovška velja enako. Kar pričakujem od nove vlade, je, da bi spremenila vrednote in gradila na njih novo politiko, tudi za nas mlade. Upam, da ne bodo uvedli še šolnin, kijih ves čas obljubljajo. A Stane Srpčič-Sine, profesor na gradbeni fakulteti v Ljubljani: Bojim se, da se pod novim mandataijem kaj prida ne bo spremenilo; morda le na področju, ki mene najbolj zanima, to je šolstvo in znanost. Dosedanja ministrica je imela namreč čudne ideje in je edini prodoren projekt -l' Mladi raziskovalec, ki je v praksi polno živel zadnjih 15 let, začela krčiti; kar za 40 odstotkov so oklestili štipendije za ta program. Upam, da se bo z novim ministrom za šolstvo, znanost in špoit to spremenilo._____________________________ Sprejemanje podkupnine? Brežice - Na okrajnem sodišču v Brežicah poteka obravnava o primeru jemanja podkupnine. Dušan Blatnik je bil javni uslužbenec, podkupnino naj bi zahteval in prejel kot vodja Oddelka za prostorsko načrtovanje na Občini Brežice, kjer ni več zaposlen. Blatnika so junijaleta2(XX)kriminahshPU Krško prijeli med storitvijo kaznivega dejanjajemanja podkupnine. Decembra sta bili dve obravnavi, pred tem še febiuaija, vendar epiloga še ni. Državni tožilec Robert Renier vztraja pri zaslišanju priče, ki pred tem ni želela pričali, za tokratno obravnavo pa je sodišču predložila zdravniško opravičilo. Enako so obravnavo preložili za nedoločen čas, ker je podjetnik J.S., ki naj bi obtoženemu izročil denar, negotovega zdravstvenega stanja in ne more pričati pred sodiščem. Tokrat je pričala le njegova žena DJS. Pomoč jima je ponudil sam ob naključnem srečanju na ulici, pravi priča. Vendar pri izročanju zahtevanih 3.000 evrov ni bila prisotna. V domači dnevni sobi naj bi mu podjetnik izročil 750 evrov, ostanek pa po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Žena trdi, da so gradbeno dovoljenje za prizidek sicer pridobili, vendar obtoženi pri tem ni pomagal, najeli so tretjo osebo. Ko naj bi obtoženi zahteval še preostanek denaija, je to pri podjetniku prelilo kapljo čez rob in se je odločil za ovadbo. Obdolženega zagovaija Franc Pipan, ki je za nadaljevanje dokazovanja predlagal zaslišanje vodje Oddelka za okolje in prostor na Upravni enoti Brežice. Po kazenskem zakoniku je za kaznivo dejanje jemanja podkupnine v primem, daje uradna oseba v mejah svojih uradnih pravic opravila dejanje, ki bi ga tudi sicer morala opraviti, zagrožena zaporna kazen do treh let. Uradna oseba, ki zahteva ali sprejme darilo ali kakšno drugo korist, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. S.V. stran 4 ________________________________________________________ Nov zakon o delovnih razmerjih Pogodbenega dela ne bo več Slovenija - Nov zakon o delovnih razmerjih, ki ga je državni zbor sprejel aprila letos, bo začel veljati 1. januarja 2003. Zakon ima 246 členov in predstavlja temelj enotnega urejanja delovnih razmerij za vse zaposlene v naši državi. Nov zakon bomo po vsebinskih sklopih predstavljali v prihodnjih številkah SavaGlasa in tudi v programu Radia Brežice in Radia Sevnica, zato tokrat le nekaj bistvenih novosti. Delovno razmerje je v zakonu opredeljeno kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v tem procesu za plačilo opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Največ sprememb glede na staro zakonodajo prinaša novi zakon z ureditvijo vprašanj, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi, kajti delovna razmerja bodo po novem urejena kot individualna pogodbena razmerja na podlagi pogodb o zaposlitvi med delavci in delodajalci. Novi zakon tako ureja izključno delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi, pogodba o delu za opravljanje začasnih in občasnih del v novem zakonu ni več urejena, torej pogodbeno delo z elementi delovnega razmerja ne bo več dovoljeno. Novi zakon sicer predvideva nekaj razmerij, pri katerih pogodba o zaposlitvi ne bo potrebna, vendar se te izjeme nanašajo le na volontersko pripravništvo, vajeništvo ter začasno in občasno delo dijakov in študentov. Če inšpektor za delo ugotovi, da delavec pri delodajalcu opravlja določeno delo na podlagi pogodbe o delu v nasprotju s tem zakonom, bo za ta prekršek delodajalca lahko kaznoval s 300.000 SIT denarne kazni. Pogodba o zaposlitvi mora biti v pisni obliki, z natančno opredeljeno obvezno vsebino. Vsebovati mora podatke o obeh pogodbenih strankah, datum nastopa dela, naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela, kraj opravljanja dela, čas trajanja delovnega razmerja, določilo o načinu izrabe letnega dopusta, določilo o dnevnem ali tedenskem rednem delovnem času in razporeditvi delovnega časa, znesek osnovne plače, določilo o drugih sestavinah plače, plačilni dan in način izplačila, odpovedne roke, zavezujoče kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca. Vendar zaradi nove obsežnejše vsebine pogodbe o zaposlitvi ne bo potrebno spreminjati vseh obstoječih pogodb za že zaposlene delavce, kajti velja namreč načelo, da ima ne glede na spremembo zakona delavec tiste pravice, ki so zanj ugodnejše. Stare pogodbe torej lahko ostanejo, spreminjati pa jih je mogoče le na podlagi volje obeh strank, vendar le zaradi ugodnejših pravic. Regres je ena tistih pravic, ki jih je zakon na novo uvedel, saj tega inštituta stara zakonodaja ni poznala, ampak so pravico do regresa urejale kolektivne pogodbe. Ta pravica je po novem povezana s pravico do letnega dopusta. Če je delavec v koledarskem letu pridobil pravico do dopusta, mu pripada regres za letni dopust ne glede na to, ali je dopust tudi dejansko izrabil. Delavcu pripada za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu 1/12 letnega dopusta in s tem tudi 1/12 celotne vsote letnega regresa. Višina regresa je v zakonu določena na minimalni ravni in ne sme znašati manj kot znaša minimalna plača v času izplačil regresa. Regres se mora delavcu izplačati najkasneje do l.julija tekočega koledarskega leta. Lidija Kostevc ČAŠO H!S Ik SmSO POSAVSKO DEŽELO, Zakon delodajalcem posebej prepoveduje diskriminacijo ne le delavcev, ampak tudi iskalcev zaposlitve zaradi spola, rase, barve kože, starosti, zdravstvenega stanja oziroma invalidnosti, verskega, političnega ali drugega prepričanja, članstva v sindikatu, nacionalnega in socialnega izvora, družinskega statusa, premoženjskega stanja, spolne usmeijenosti ali zaradi drugih osebnih okoliščin. mnenja, odgovori, popravki... Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na katerije mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. Jesensko cvetenje Jesen se je pojavila v vsej svoji lepoti in nešteto barv se preliva v lepem sončnem dnevu. Listje vztrajno odpada, suha trava in praprot ob močni jutranji rosi počasi polegata in za najbližjimi grmi “zacveti”. To je namreč čas, ko smo lovci najbolj množično v naravi, hkrati pa smo zelo razočarani nad odnosom posameznikov do nje. Pojavijo se namreč vse naše odslužene dobrine in človek si ne more misliti, kaj vse ljudje odvlečejo v naravo. Največkrat nas v naravi “razveseli” šopek iz odsluženih delov avtomobilov, bele tehnike, praznih steklenic, najdemo pa celo stare Žimnice in še mnogo drugega. Smeti so žal nujni spremljevalec sodobnega načina življenja in njihova količina se nenehno povečuje. Zabojniki so mimogrede napolnjeni in ob njih se najde vsemogoča krama. Ker komunalne organizacije odpeljejo samo za znanega plačnika oziroma kar je po njihovem umiku, taki odpadki pogosto najdejo pot v naravo. Ko spomladanska vegetacija vse to lepo zakrije in zaraste, mnogih takih odlagališč niti ne opazimo. Lovci se zadnja leta trudimo del te navlake spraviti na za to primerna mesta, saj v spomladanskih mesecih Že nekaj let organiziramo čiščenje, toda onesnaževalci hitro poskrbijo za nove zaloge podobnih smeti v naravi. “Pohvalimo ” se z velikimi količinami odpeljanega odpada, a kljub medijsko podprti akciji in obveščenosti javnosti, se v akcije zmeraj manj vključujejo tudi ostali krajani, čeprav v krajih delujejo različna društva, ki bi prav tako morala skrbeti za čistejšo okolico naših domov. Vse več vprašanj pa se pojavlja tudi med našim članstvom, ali smo res edini poklicani, da ponavljamo ista opravila iz leta v leto, rezultati pa so zelo pičli. Mnogi si tudi zaželimo, da bi avto ali traktor onesnaževalca “zagreznil", ko je vse to peljal namesto po asfaltni cesti mimo zabojnika v najbližji gozd. Žalostno je, da pristojne službe na čelu s komunalnim inšpektorjem kljub prijavam odlagališč in nakazanim potencialnim krivcem za vnos smeti v naravo, ne ukrepajo. Zopet postavljamo zabojnike za ločeno oziroma sortirano zbiranje odpadkov, nadaljujemo z vzgojo mladine, ki tudi redno sodeluje pri naših akcijah in upamo, da se bomo končno vsi zavedli, da brez odpadkov v sodobnem življenju pač ne gre. Ker so naša mesta še dokaj majhna, bi se dalo te stvari urediti s pametnimi odlagališči, kjer bi odpadke glede na nevarnost za okolje primemo uničili. Izkoristiti moramo to svojo majhnost in tudi našim otrokom pustiti “živo ” naravo, kjer bo rastlinje in živalstvo v njej resnično in ne samo neka vir- tualna slika. Ob organizaciji letošnje akcije so nam obljubile podporo tudi vse tri posavske občine. Finančno naj bi pokrile malico za sodelujoče, vendar do danes, ko je nastal ta prispevek (konec novembra 2002), tega še vedno nista storili občini Brežice in Sevnica. Morda je tudi tu odgovor na vprašanje, koliko so odgovorni dejansko zainteresirani za reševanje navedenih problemov in so pripravljeni pomagati nekim naivnim zagnancem, ki opravljajo to delo zanje. Morda upajo, da bo pomagala zima j svojo snežno odejo in za kratek čas odela vse v svojo belino. Morda ... Dušan Lepšina LD Globoko P.S.: Ob oddaji prispevka za objavo sta občini Sevnica in Brežice svoj dolg z rahlo zamudo (6 mesecev) tudi poravnali. Javno oznanilo: Išče se kompas ...kdor najde kompas, ki bo Gimnazijo Brežice usmeril na pravo pot, dobi (Nobelovo) nagrado, kajti naša gimnazija pluje po čudnih vodah, ki pa niso v interesu dijakov in njihovih staršev oziroma celotne družbe. Nihče ni popoln, to je dejstvo, vendar to, kar dela vodstvo gimnazije iz te elitne ustanove, je povsem skregano z logiko. V nadaljevanju bom navedel nekaj “grehov”, ki jih je storilo vodstvo naše gimnazije in ti primeri, kot boste sami ugotovili, samo utemeljujejo moj naslov, ki je, priznam, nekoliko demagoški. Opozorilo: vsem staršem dijakov brežiške gimnazije, ki imajo nekoliko “krajše živce ”, priporočam, da pred začetkom branja najprej dvakrat globoko vdihnejo. Petra s Sromelj je zanimalo, ali bo saniran cestni presek na cesti Dečno selo - Sromlje, na katerega je v bodicah že opozoril. Ponovno smo povprašali vodjo enote vzdrževanja cest pri KOP Brežice in Matjaž Resnik je povedal, da sije cesto, ki jo je poslušalec izpostavil pred 14 dnevi ogledal. Ugotovil je, da omenjeni prekop ni nevaren za promet, le neprijeten občutek povzroči. Sanacija zdaj zaradi nizkih temperatur ni možna, če pa bo v zimskem času prišlo do deformacije oz. posedanja, jo bodo začasno sanirali, spomladi pa je predvidena dokončna sanacija. Marija iz Mihalovca je opozorila na parkirišče pred Zdravstvenim domom Brežice, ki je še vedno neurejeno. Ob nizkih temperaturah postane celo drsaličše. Zanima jo, kdaj bodo pristojni par- ■ • *VV '1*1* kirisce ureddi. Vodja Oddelka za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve na Občini Brežice Bojan Tičar je pojasnil, da se v zadnjih dveh mesecih, kar je na tovrstno bodico že odgovarjal, ni nič spremenilo. V izdelavi je projekt ureditve parkirišča, ki je zdaj v zaključni fazi. Vendar bo izvedba parkirišča v letu 2003, ker je potrebno pred asfaltiranjem urediti odvodnja-vanje kompletnega prostora oz. urediti kanalizacijo. Irena z Bizeljskega je opozorila na javno razsvetljavo ob novi regionalni cesti, ki že dlje časa ne sveti. Na Oddelku za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve na Občini Brežice so nam v odgovor povedali, da dela na cesti še niso končana in je tam dejansko gradbišče, in ker del ceste ni rekonstruiran, je javna razsvetljava za zgornji del naselja le začasno priklopljena na staro razsvetljavo, ki pa obremenitve ne vzdrži. Vsa popravila so predraga, ker je javna razsvetljava predvidena v planu del s cesto. Z načrtovanim dokončanjem rekonstrukcije ceste bodo izvedena vsa predvidena infrastrukturna dela in s tem tudi javna razsvetljava in šele to bo končna rešitev. Vzdrževalec poskuša javno razsvetljavo začasno usposobiti, to pa je tudi vse, kar lahko v tem trenutku naredijo. Damjan s Sevnice je opozoril na reklamne letake, kijih poštarji puščajo v nabiralnikih. Zanima ga, ali mora biti res tako? S Pošte Slovenije smo v odgovor prejeli naslednje pojasnilo; tiskovine Pošta Slovenije dostavlja na zahtevo pošiljateljev. Ker pa se že dalj časa srečujejo z negodovanjem nekaterih naslovnikov zaradi vloženih nenaslovljenih tiskovin v hišnih predalčnikih, so že v letu 1998 strankam ponudili možnost izpolnitve posebnega obrazca “naslovnikovo naročilo”. S tem obrazcem lahko zahtevajo nevlaganje nena- slovljenih tiskovin v hišne predalčnike, vendar so se za to možnost odločili le redki posamezniki. Od aprila 2000 je to naročilo brezplačno in velja do preklica. Ni potrebno, da je zapisano na poštnem obrazcu, saj zadošča pisna izjava predstavnika gospodinjstva. Lahko ga vloži tudi hišni svet določene večstanovanjske zgradbe, vendar mora naročilo vsebovati podpise vseh predstavnikov gospodinjstev, ki ne želijo prejemati teh tiskovin, kar potrdi tudi hišni svet. Določbe novega zakona s tega vidika za pošto ne predstavljajo novosti v poslovanju. Pri tem je potrebno poudariti, da pošta ni edino podjetje, ki dostavlja nenaslovljene tiskovine. Predlagajo, da do izdaje nalepke poslušalec pri svoji pošti vloži naslovnikovo naročilo. Nov Zakon o poštnih storitvah, ki je pričel veljati 30.5.2002 (Uradni list RS 42/ 2002) v 38. členu navaja: “Uporabniki poštnih storitev lahko prepovejo vročitev nenaslovljenih oglaševalskih, marketinških in drugih reklamnih sporočil v svoj predalčnik, s tem, da nanj nalepijo nalepko, ki jo izda agencija.” Omenjeno nalepko bo v zakonskem roku izdala Agencija za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto Republike Slovenije. Rok za izdajo podzakonskih predpisov ter splošnih aktov agencije je eno leto od uveljavitve zakona. Najprej se dotaknimo demokracije na gimnaziji. Bil je lanski oktober in s sošolcem sva si zaželela prebrati kakšen “pikanten ” članek iz tednika Mladina. Ker je v knjižnici nisva našla, sva hotela obrazložitev. Povedali so nama, da je Mladina ukinjena, ker vsebina ni primerna za dijake Gimnazije Brežice! Prav zanima me, za kaj se ima naša šola, da lahko odloča, kateri časopis je zame dober in kateri ne?!? So mar moji starši ali skrbniki?!? Takšna enostranska odločitev nam pove vse o demokraciji na šoli, na kateri se bere tisto, kar ustreza nekaterim posameznikom iz vodstva (mislim, da celo SavaGlasa ne premorejo). Kasneje sem napisal protesten članek v šolski časopis, vendar odgovora seveda nisem dobil. Druga zadeva, ki meni nikoli ni bila logična, je šolski sklad, s pomočjo katerega šola od dijakov oziroma njihovih staršev zbira dodatna denarna sredstva. Uradno prispevek (ta znaša 5000 SIT na leto) ni obvezen, vendar če ne plačaš, vodstvo začne pritiskati na razrednike in te pred dijaki spravlja v neroden položaj. In marsikatera grenka je bila iz ust dijakov zaradi tega izrečena na račun profesorjev, čeprav si tega niso zaslužili. Če pa razrednik slučajno ne ugodi vodstvu šole, si za nagrado prisluži “smrtno” zamero (tak primer se je že zgodil in ve se, da ta oseba danes več ni na gimnaziji). Teror. Koliko kreganja je zaradi tega že bilo. Vse to bi še bilo tolerantno, če bi se denar porabljal koristno, vendar se ni (se ne). Primer so razbite šipe in za eno vem, da je bila razbita celotno lansko šolsko leto in tudi letos (tako pravijo “moji viri”) še ni dočakala svoje zamenjave. Naslednji odstavek se nanaša na šolski časopis. To, koliko denarja je šlo za tiskanje, ni normalno. Zato smo najprej predlagali, da bi poiskali sponzorje, vendar kakšnega posebnega navdušenja vodstvo šole ni pokazalo (mislim, da sta bili sponzorirani samo dve številki). Nato smo dati pobudo, da se zmanjšajo stroški tiska. Ne samo, da nam na roko ni šla tiskarna, tudi odziv vodstva šole je bil znova mlačen. Zaradi te teme smo se Z gospo ravnateljico sestali samo enkrat in še takrat so naše pritožbe čez tiskamo šle “skozi eno uho noter, skozi drugo ven ”. Zahtevali smo, da naj se pokaže račun, na katerem točno piše, koliko kaj stane, da se od takrat naprej vedno zahteva predračun, da nam končno dajo papir slabše kakovosti, da naj nam končno povedo zakaj so stroški (lani) bili še vedno isti kot leto poprej, čeprav smo časopis (računalniško) oblikovali sami, s programom, ki so nam ga oni priporočili. .. Nekaj tega, priznam, se je izboljšalo, vendar šele letos, veliko tega se pa tudi ni. Zelo zanimiva zadeva pa je s tem računalniškim programom, ki so nam ga priporočili. Ta program je gimnazija (s pomočjo šolskega sklada seveda) kupila, vendar vse lepo in prav, če bi bil to res pravi program. Cez poletje sem namreč delal v eni tiskarni, kjer sem se malo pozanimal glede tega in izvedel, da je tiskarna šolo “speljala na led”, saj se za “postavitev”(oblikovanje) časopisa uporablja povsem drug program!!! Šolski časopis se še vedno tiska v isti tiskarni... V Sloveniji kot demokratični državi obstaja urad za preprečevanje monopola, ki pa na našo gimnazijo očitno še ni “pokukal”. Dogaja se namreč to, da imata zaradi zaprtega tipa šole, prodajalna sendvičev in predvsem fotokopirnica sto-odstotni monopol. To bi bilo še sprejemljivo, če ne bi bile cene zasoljene do skrajnosti. Za primerjavo: za ceno malice na gimnaziji jaz v Ljubljani dobim študentski bon za kosilo v solidni restavraciji!!! Glede fotokopirnice je zgodba znova vsaj čudna če ne škan-dalna. Govori se, da z njo upravlja gimnazija, ki pa po neki čudni logiki cene drži visoko nad cenami zunaj “planeta ” Gimnazija Brežice. Potem očitno fotokopirnica posluje z dobičkom in s tem ima gimnazija dobiček!!! Pa saj to je javna ustanova in ne privatna dobičkonosna organizacija. Hvala bogu, da imajo vsi dijaki bO' gate starše, ki si lahko privoščijo drO' go fotokopiranje ter nesramne ce>ie sendvičev in hvala bogu, da se vsri11 nam v Posavju cedita med in mleko -' Vrh ledene gore potez (nesposob nosti) vodstva gimnazije pa predsto* Ija letošnja obnova šole. Pa saj ni11,11 narobe, da se šola obnavlja, naroN je to, da je šola samevala cele pole^ počitnice, obnavljati pa so jo zace šele septembra. “To se lahko Zg0 samo pri nas, ” je bil najbolj pog° komentar dijakov. Mora biti pa r lepo, če te zaradi hrupa dijaki sp‘u ne slišijo in se ti zdi, da si sredi voj^ ne pa v učilnici. ^ Povrh vsega omenjenega marsičesa drugega) pa našo pred'a go gimnazijo tarejo še slabi odfi _ med vodstvom šole in profesorji. vori se celo, da so se “pravdali sodišču... Da ne govorim o tem, - ^ neodgovorno je bilo pred leti vp jati dva nova oddelka gimnazije< .. je povzročilo stisko in veliko ti kolje. Kot primer naj navedem sP°^,e no vzgojo. Šola ima eno dvorano• slačilnici in zunanja igrišča. Pre,ii stavljajte si, da imajo štirje °.0 naenkrat telovadbo, zunaj pa ret dežuje... Smešna oziroma Žal°st^fj,ff tudi naslednja “drobtinica’ ■ naša gimnazija pridobiva nove « . niče? Tako, da sedanje razdeli ,iaP Dobesedno. ^ Na koncu tega sestavka prim J do ugotovitve, da je bila še najpa> ^ nejša odločitev naše gimnazije v njih letih ta, da so “šolo zaprti ■ odmori se namreč ne sme ven■ ^ da je zaradi zaprtja (živel voia^l[r(1j. manj izostankov in tudi manj K ^ Preden se samo še podpišem P° ^ prispevek, bi se rad opozori ’ sestavek nikakor ni napad na P ■ fesorje (čeprav se tudi med nji"1 ^ de kakšen “biser”), ki so v bisb11' . ___„/7sDe novo leto vsem. Goran Vucif" stran 5 GOSPODARSTVO, TURIZEM Sava Glas, 24.12.2002 Cvičkova klet Imajo vizijo in smelost Leskovec pri Krškem - V prisotnosti velikega števila gospodarstvenikov in poslovnih partnerjev cvičkove kleti Kmečke zadruge Krško sta direktor Anton Planinc in župan Franci Bogovič svečano odprla novo polnilno in pakirno linijo po evropskem standardu. Krška klet je v Sloveniji prva med vinarji z navojno steklenico in nepovratno embalažo. Investicija je vredna 800 tisoč evrov, v zadnjih šestih letih je bilo v zadrugo vloženih 2 milijona evrov. ‘To je za klet velik praznik, saj seje po tridesetih letih dotrajana polnilna oprema in stara steklenica s kronskim zamaškom dokončno umaknila”, je povedal direktor Kmečke zadruge Krško Tone Planinc. Nova steklenica z na-vojnim zamaškom in stilizirano nalepko, kije obdržala identiteto prejšnje, bolj ustreza višjemu cenovnemu razredu, v katerem je cviček, in kar je še pomembnejše, sistem omogoča kontrolirano polnitev cvička pri vseh članih konzorcija, ki še naprej prodajajo pod svojimi blagovnimi znamkami. Podeljevanje zamaškov članom konzorcija glede na prijavljeno količino letine bo nadzorovala tudi Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, je dodal njen predsednik Janez Vrečar. Polnilna linija z etiketiranjem je uvožena iz Italije, pakimi blok v nepovratno kartonsko embalažo po 6 steklenic pa je vrhunski proizvod znanja krškega podjet- ja IHS, ki ga vodi Tadej Buršič. Po besedah vodje kleti Janeza Živiča in glavnega enologa Zdravka Mastnaka je pakima linija navdušila predstavnike velike itah- Velika zmogljivost novega pogona janske kleti, ki so prosili za ogled. Zmogljivost nove polnilne linije je 2500 steklenic na uro, obvladujejo jo le trije delavci, ki bodo v petih mesecih za prodajne police pripravili vso letošnjo letino kleti - to je milijon 150 tisoč litrov vina. Na dan proslavljanja investicije je bilo v Kanado odposlanih 500 steklenic cvička, sicer pa je večji izvoz tega posebneža izziv, ki se ga bo klet premišljeno lotila sedaj, ko je izpolnjen še zadnji pogoj, to je evropska embalaža. Po Mastnakovi oceni imajo največ možnosti v alpskih deželah Evropske skupnosti in prepričan je, da jim bo pravilni predstavitveni naskok na Celovec in Gradec odprl avstrijski in nato še švicarski trg. Branka Demovšek Revizija ovrgla vse obtožbe o nepravilnostih v nuklearki Krško - Revizijska hiša KPMG Slovenija je v podrobnem poročilu ovrgla obtožbe o nepravilnostih pri sklepanju pogodb nuklearke (NEK) z izvajalci, navedene v odprtem pismu Zlatka Gomiljška. Da bi se izognili nadaljnjih dvomov, revizor priporoča, naj NEK še bolj sodeluje z Uradom za javna naročila in če bo mogoče, izpelje predkvalifikacijske postopke. Omenjeno poročilo je obravnaval Poslovni odbor NEK, ki se je prvenstveno sestal zaradi gospodarskega načrta elektrarne. NEK je po besedah direktorja Staneta Rožmana pripravljena na odprti trg z električno energijo. Odziv na njihove poizvedbe o interesu za nakup elektrike je bil nad pričakovanji. Interesenti so tako domači distributerji kot tujci. Po zavezujoči uredbi pa so dolžni proizvodnjo ponuditi ustanoviteljema, vsakemu polovico. Hrvaško elektrogospodarstvo (HEP) je zaradi neratificirane pogodbe o NEK ponudbo zavrnil, Eles Gen pa jo je sprejel. Ostali kupci so še Holding slovenske elektrarne (HSE), Elektro Primor- ska, Elektro Gorenjska in Elektro Celje. Z dogovorjeno ceno ima NEK pokrite vse stroške delovanja v prihodnjem letu in rizike zavarovanj morebitnega izpada proizvodnje, dobave elektrike vsem kupcem v času remonta in morebitno obvezo oddaje 50 odstotkov proizvedenih kilovatov HEP-u. Sklenjene pogodbe zagotavljajo stabilni prihodek, še naprej pa so dolžni izvajati program dodatnega zniževanja stroškov, da bodo konkurenčni v EU. Sicer pa je bilo leto 2002 po kazalcih proizvodnje in varnosti obratovanja NEK rekordno s proizvedenimi 5320 GWh električne energije. B.D. Taninu zmanjkuje prostora Sevnica - Tanin Sevnica je kljub 8-odstotnem znižanju porabe in proizvodnje usnja v svetu dosegel plan zastavljene realizacije. To je 9,5 milijona evrov. Za prihajajoče leto načrtujejo 10 milijonov evrov prihodkov. Brez dodatnih programov, ki so jih ob osnovni proizvodnji tanina in furfurala pričeli uvajati v podjetju pred leti, danes najbrž ne bi govorili o tako solidnem poslovanju in se pripravljali na proslavo 80-letnice podjetja leta 2003. Za razvoj pa je pomemben tudi dogovor z nizozemskim solastnikom, da se ves dobiček, ki ga ustvari 152-članski kolektiv, vlaga v podjetje in ne v dividende. Direktorja Ivana Mirta rezultati, ko je bil Tanin pred petnajstimi leti zgolj z osnovno proizvodnjo v vrhu slovenskih podjetij, niso uspavali. Pričeli so razvijati dodatke za prehrano živalim in sredstva za zaščito lesa. Pred šestimi leti pa je pričela zoreti ideja o izdelavi elementov za pohištveno industrijo iz kostanjevega in hrastovega lesa, ostanki pa gredo za proizvodnjo tanina in furfurala. V zadnjih treh letih se je na tem programu na novo zaposlilo 51 delavcev. Enostavne faze, kot so žaganje v letvice in decimiranje, nameravajo v prihodnosti nadgraditi z zahtevnejšimi fazami sestavljanja. Dmga veja razvoja ostaja v kemiji. V sodelovanju z univerzo iz Gradca razvijajo pridobivanje natrijevega acetata s postopkom čiščenja odpadnih voda. Program je predložen državnim institucijam. Razmišljajo pa tudi o lastni proizvodnji sintetičnih strojilnih sredstev, ki se uporabljajo tudi za svetlenje tanina. Te produkte sedaj podjetje kupuje na svetovnem trgu in jih pod svojo blagovno znamko prodaja, delno pa porabi v proizvodnji. Ce se bodo odločili za proizvodnjo v Sevnici, bodo predhodno krajane javno seznanili s postopki pridobivanja sintetičnih strojilnih sredstev, da ne bo ugibanj, ali takšna industrija bremeni okolje. V načrtu zniževanja stroškov, izboljšanja kakovosti dela in skrbi za ekologijo so dobro razvili še program energetike. Mazuta ne uporabljajo več, nadomestili so ga z lesnimi odpadki, s katerimi proizvedejo tudi do 90 odstotkov električne energije za lastne potrebe (0,9 MGW). V spremembah, ki jih na področju odprtega trga z elektriko prinaša zakonodaja, je pomembna državna stimu- Ivan Mirt lacija proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov. Tanin dobi za vsak proizveden kilovat subvencijo. Če bi uporabili še lesne odpadke iz okolice, bi 100-odstotno pokrili lastne potrebe po elektriki in bi jo proizvajali še za trg. V podjetju seje v zadnjih letih močno dvignila produktivnost na zaposlenega. V obdobju od 1980 do 1990 je ta znašala 30 ton produktov tanina na delavca, lani pa 90 ton na delavca. Za vse svoje programe Tanin potrebuje prostor. Zaenkrat imajo 85 tisoč kvadratnih metrov zemljišča kot nepogrešljiv manipulativni prostor, a znašli so se pred dejstvom, da jim prostorski načrtovalci njihovo zemljišče močno krčijo. Del zemlje ob Savi je namenjen za sicer potrebne protipoplavne nasipe, del doslej skladiščnih površin, ki bodo za nasipom, bo potem samo v funkciji razpršilnika za zaledne vode. Na njihovem zemljišču bodo še veliki zbiralniki bodoče kanalizacije za mestno čistilno napravo. Izgubili bodo približno polovico zemljišča, zato se jim zdi ideja, da bi po nasipu tekla še obvoznica z mostom kot povezava v Mims-ko dolino, nesprejemljiva. Prav tako ideje, da bi industrijsko cono razvijali v nekakšno trgovsko središče. Če se v občini ne bodo zavedali, da se Sevnica lahko razvija prvenstveno na obstoječih dejavnostih, ki potrebujejo prostor, bo postala mesto duhov, meni direktor Tanina Ivan Mirt. Poleg vsakodnevne borbe za obstoj na tržišču in razvijanje novih poslov sedaj izgublja energijo še, ko se z občinskimi načrtovalci pogaja za prostor na lastnem dvorišču. Branka Demovšek Ne bodo več izjema Šoštanj - Krajevna skupnost (KS) Boštanj je pred desetimi leti edina v občini Sevnica stopila v lastno organiziranost odvoza smeti, saj z delom Komunale niso bili zadovoljni. Sedaj pa nameravajo komunalni službi to nalogo vrniti, toda postavljajo določene pogoje. Odvoz smeti v KS Boštanj je opravljal Alojz Udovč preko svoje firme PUVOK. Desetletna pogodba se je iztekla, na novo pa je ne Namerava sklepati, ker ima s to dejavnostjo premalo zaslužka. Predsednik KS Marjan Kogovšek je Pri prevzemanju funkcije v pogovoru s tajnikom Petrom Simonči-Ce«i spoznal, da je z vodenjem smetarske službe veliko dela in stroškov, saj je treba mesečno razposlati do 700 položnic. Nova zakonodaja na tem področju pa s 1. januarjem 2003 predvideva ločeno zbiranje odpadkov, kar pomeni, da bi morala krajevna skupnost s svojimi sredstvi nabaviti dodatne posode za steklo, papir in biološke odpadke, če bi hotela še naprej izvajati to službo. Zato je Svet KS sklenil, da bi odvoz smeti spet zaupali sevniški Komunali, kjer po besedah direktorja Bojana Lipovška strošek dodatnih zbirnih posod ne bo bremenil občanov. Komisija za ravnanje z odpadki pri boštanj ski KS bo na podlagi dogovorov s Komunalo za januarsko sejo sveta pripravila izhodišča, kaj za krajane stroškovno in po kakovosti storitev pomeni drug izvajalec. B.D. Prenovljeni in odprti do uporabnikov Krško - Družba Avtoline Krško je prenovila objekte tehničnih pregledov in namestili novo opremo s stezo za tehnični pregled osebnih vozil ter koles z motoijem in motornih koles. Tako izpolnjujejo vse veljavne zakonske predpise za preglede motornih vozil z vrhunsko evropsko tehnologijo. Direktor družbe Jože Baškovič je ob odprtju s ponosom poudar il, da je okoli 70 milijonov SIT vredno investicijo financiral 30-članski kolektiv družbe, na kar je posebej ponosen. Novo obdobje razvoja so zastavili spomladi leta 2000, ko je družbo prevzel brežiški Integral Brebus. Z združitvijo sorodnih dejavnosti pa se v letu 2003 širijo tudi v sevniško občino. Rožnum ob prikazu tehničnega pregleda motornega kolesa Načelnik Upravne enote Krško Anton Podgoršek je podjetju izročil pooblastilo za registracijo motornih vozil, tako da lahko imetnik vozila vso dokumentacijo pridobi na enem mestu in v novem letu napovedal obratovanje tehničnih pregledov tudi ob sobotah. Razvoj družbe je pozdravil župan občine Franci Bogovič in poudaril pomen ohranjanja življenja v mestnem jedru. Z imenovanimi sta nove prostore namenu predala vodja administracije Marinka Bogolin in vodja tehničnih pregledov Janez Rožman s prikazom poteka tehničnih pregledov. S.V. Togrel pred stečajem Krško - Družba Kostak je po dveletnem čakanju na dokončni izid sodnega spora v zvezi s Togrelom končno začela uveljavljati svoje lastniške pravice nad to firmo komaj novembra letos. Na novo imenovana začasna uprava v sestavi Karel Vardijan, Niko Žigante in Stane Budič je imela nalogo ugotoviti dejansko finančno stanje v Togrelu in predlagati ukrepe. Zaradi 283 milijonov SIT izgube do novembra ter več škodljivo sklenjenih pogodb ni osnove za obstoj podjetja in bo verjetno predlagan stečaj, je povedal predsednik začasne uprave Karel Vardijan. nih pogodb, ki bi zagotovile denar za poravnavo obveznosti do dobaviteljev in delavcev. Začasna uprava je poskrbela, da so se zaključili določeni posli, zaradi škodljive pogodbe pa takoj prekinila adaptacijo objekta v Ljubljani. 46 delavcev so v dogovoru z lastnikom prerazporedili, 39 jih je začasno prevzel Begrad, 7 pa Kostak in jih bo po besedah Boža Resnika skušal obdržati. Ostali delavci koristijo nadure, dopust ah so na čakanju doma. Po uvedbi stečaja naj bi se v racionalnejši organiziranosti skozi novo firmo na tem prostoru vendarle nadaljevala proizvodnja gradbenih elementov. Kostak in Begrad sta naročila izdelavo sanacijskega programa, v katerem je predvidena posodobitev proizvodnje in največ 45 zaposlenih. Branka Demovšek Vino še s Coca-colo Brežice - Družbi Coca-cola Beverages Slovenija in Vino Brežice sta podpisali pogodbo o proizvodnji izdelkov družbe Coca-Cola za slovensko tržišče. Vino Brežice bo v skladu z dveletno pogodbo proizvajalo pijače za slovenski trg. Ko je prišla v podjetje nova uprava, ni bilo nikogar od štiričlanske stare uprave, da bi predal posle, niti direktorja Togrela Ivana Navoja. Po komisijsko prevzetih arhivih in poslovni dokumentaciji so ugotovili, da so bile za prevzem poslov sklenjene škodljive pogodbe, nekatere celo z elementi kaznivega dejanja. Stara uprava je kot svojo dediščino zapustila blokade transakcijskih računov, kar je povzročilo, daje sredstva za oktobrske plače 151 zaposlenih, ki jih je zbrala nova uprava, “zaplenila” Davčna uprava (DURS). Kostak in Begrad sta ponovno prispevala denar, da so sredi novembra delavci vsaj v minimalni višini dobili oktobrske plače. Dejstvo je, da današnji Togrel nima dovolj velikega obsega dela za število zaposlenih, ne sklenje- Družbi, ki sodelujeta od leta 1999, sta investirali v nadgradnjo tehničnih zmogljivosti družbe Vino Brežice. Direktor Vina Brežice Matjaž Pegam je ob podpisu izrazil veselje, da so podaljšali pogodbo o polnjenju proizvodov pod blagovnimi znamkami Coca-Cola in Schvveppes. Podaljšanje pogodbe za Vino Brežice pomeni poleg poslovnega sodelovanja tudi ustvarjanje pogojev za graditev dolgoročnega partnerstva in tehnološkega razvoja, ki ga narekuje zagotavljanje najvišjih standardov v proizvodnji pijač. “V Vinu Brežice se bomo tudi v prihodnosti trudili, da s kakovostjo, konkurenčnimi cenami in odličnim servisom poglabljamo medsebojno sodelovanje s Coca-Colo,” je še dejal Pegam. S.V. Skupaj nad črne oblake Sevnica - Župan Kristijan Janc je zbral ob sebi sevniške gospodarstvenike, da bi se dogovorili za sodelovanje pri iskanju odgovorov na gospodarska vprašanja občine. Po Jančevem mnenju smo v najtežjem obdobju po letu 1990, saj nad našim gospodarstvom visijo črni oblaki. Gospodarstvo potrebuje strokovno pomoč, ki jo bo po novem lahko dobilo preko ustrezne institucije, je zanimivo novost napovedal Janc. Tudi srečanja župana z gospodarstveniki naj bi poslej postala redna oblika dela. N.C.C. SOLSTVO, ZDRAVSTVO Mnogo zdravja v novem letu! Slovenija - S 1.1.2003 stopijo v veljavo določbe zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki uvajajo korenite spremembe pri postopku uveljavljanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. V veljavo pa stopi tudi nov zakon o delovnih razmerjih, ki uvaja spremembe pri pravici do nadomestila plače za čas odsotnosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom. Nova zakonodaja prinaša vrsto novosti. S spremembo 81.in 82. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju se ukinjajo zdravniške komisije kot izvedenski organi zavoda. Po novi ureditvi bo v postopkih za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja odločal imenovani zdravnik in zdravstvena komisija zavoda kot pritožni organ, ki o svojih odločitvah izdata sklep skladno z zakonom o splošnem upravnem postopku. Finančne posledice te spremembe znašajo za zavod po prvih ocenah letno več kot 100 milijonov SIT. Zakon o delovnih razmerjih pa uveljavlja določene spremembe v razmerju med delodajalci in zavodom glede plačila nadomestila plače med začasno nezmožnostjo za delo ter uvaja ureditev, po kateri breme nadomestila plače za dan odsotnosti z dela zaradi prostovoljnega darovanja krvi preide v breme zdravstvenega zavarovanja. Finančne posledice sprememb, ki jih Uvaja zakon o delovnih razmerjih, znašajo za zavod po prvih ocenah letno 3,3 milijarde SIT. Nova zakonodaja med drugim uvaja tudi poenostavitev in racio- nalizacijo postopkov za uveljavljanje pravic zavarovanih oseb, tako da bodo lahko zavarovane osebe uveljavljale svoje pravice pri katerikoli območni enoti ali izpostavi zavoda. To je le nekaj novosti, ki jih prinaša spremenjena zakonodaja. O podrobnostih pa bo v skupnem programu Radia Sevnica in Radia Brežice v eni torkovih pono-voletnih oddaj, ki govorijo o zdravju, spregovoril dr.Stanislav Cuber, direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Krško. Nada Černič Cvetanovski Pametne kartice tudi Posavcem Posavje - Kartica zdravstvenega zavarovanja je edini veljavni dokument za uveljavljanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. Ta elektronski dokument so poimenovali tudi pametna kartica. Posavci smo prvi v Sloveniji namesto zdravstvenih knjižic začeli uporabljati kartice zdravstvenega zavarovanja. Vendar pa so bile tiste kartice “pilotske” oz. poskusne, ki so bile izdane v času poskusne uvedbe sistema kartic. Zato jih bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) med 6.1. in 30. 3. 2003 zamenjal za “prave” pametne kartice; vseh 63 tisoč posavskih zavarovancev bo tako dobilo druge kartice - take, ki jih uporablja že večina Slovencev. Med aprilom 1998 in oktobrom ’99 smo Posavci kot prvi v Sloveniji dobili v uporabo poskusne oz. “pilotske” kartice zdravstvenega zavarovanja, ki so bile izdane v času poskusne uvedbe sistema kartic. Kartice so nato dopolnili in izpopolnili in od oktobra ’99 dalje so bile uvedene po vsej Sloveniji, Posavci pa smo obdržali poskusne kartice. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije bo v obdobju med 6.1. in 30.3. 2003 postopoma zamenjal pilotne kartice, ki smo jih dobili zavarovanci v Posavju; tisti torej, ki smo imeli na področju Območne enote ZZZS Krško urejeno zdravstveno zavarovanje ali na tem območju stalno bivališče. Po podatkih Snežane Resman, vodje oddelka za izvajanje osnovnega zdravstvenega zavarovanja, bo potrebno v Posavju zamenjati 63 tisoč kartic. Posavje ima sicer 70 tisoč prebivalcev, a upoštevati je treba dejstvo, da jih mnogo živi in dela v tujini ali kje drugje v Sloveniji in imajo tam urejeno zdravstveno zavarovanje, s tem pa tudi kartico. Nove kartice se od pilotnih malenkostno razlikujejo po zunanjosti in zmogljivosti čipa Na nove je mogoče zapisati podatke, ki jih bo zavod v prihodnosti uvajal. Prvi dodan podatek na kartici bo zapis o medicin-sko-tehničnih pripomočkih, ki jih je prejel zavarovanec. Ta podatek bodo začeli vpisovati predvidoma spomladi, sledili pa bodo še podatki o prostovoljni opredelitvi o posmrtnem darovanju organov, o življenjsko pomembnih alergijah in cepljenju. Zavarovanci bodo novo kartico Športna akademija ponovno oživela Brežice - Skoraj po desetletju molka je športna akademija Brežice ponovno oživela. V torek, 17.12.2002, seje namreč v brežiški gimnazijski telovadnici odvijala športna akademija, ki jo je organiziralo športno društvo Gimnazije Brežice. V uvodu so bili predstavljeni najboljši gimnazijski športniki jeseni Janja Budna, Rok Deržanič in Nejc Pozvek (na fotografiji), ki so dosegli odlične rezultate tako na regijskih kot državnih tekmovanjih. Nato so lahko gledalci opazovali skakalce v višino, igralca badmintona, akrobate in akrobatke v skokih s prožno ponjavo ter v parterju. V ritmu glasbe so zabavala dekleta; gimnazijske Žabe, v sestavi sedmih fantov, pa so pokazale svoje mojstrske skoke z žogo na koš. Da pa je bilo vzdušje še prijetnejše, je poskrbela gimnazijska glasbena skupina s pevci. Torkovo popoldne se je zaključilo s pravo in borbeno tekmo v odbojki med mamicami in profesoricami na eni in dijakinjami na drugi strani; pa tudi očetje in profesorji so pomerili svoje moči s sinovi oz. dijaki. Obe tekmi sta se končali v korist starejših. Takšne prireditve so dobrodošle, saj spodbujajo sodelovanje, boljšo komunikacijo in odnose pa še zabavne so. Tako lahko samo upamo, da je padlo seme te prireditve na plodna tla in da se ob letu znova srečajo vsi športni navdušenci še v večjem številu. Nina Harapin prejeli na naslov začasnega bivališča, če je ta naslov zapisan med zavodovimi podatki o zavarovancu, sicer pa na njihov stalni naslov. Trsti zavarovanci, ki nimajo stalnega bivališča v Sloveniji - denimo dnevni migranti s Hrvaške, bodo kartico prejeli na naslov njihovega slovenskega delodajalca V priporočeni pošiljki bodo poleg kartice tudi navodila kako ločiti pilotno in novo kartico in kako ravnali s staro, ki lahko velja še en mesec od prejema nove. Kljub temu vam svetujejo, da staro kartico takoj ob prejemu nove uničite, da ne bo prihajalo do zamenjav, lahko pa jo vrnete tudi najbližji enoti ZZZS in takoj začnete uporabljati novo. Po končanem obdobju zamenjave, predvidoma marca 2003, bodo vse “pilotne” kartice uvrščene na seznam neveljavnih. Zavarovanci, ki nimajo urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja, kartice ne bodo dobili. Po po- Trdnejše vezi otroških parlamentov v Posavju Krško - Zveza prijateljev mladine (ZPM) Krško je z mentorji otroških parlamentov, spregovorila o občinskem otroškem parlamentu in težavah, s katerimi se srečujejo mentorji pri svojem delu. Otroški parlamenti so namreč zakonsko predpisana oblika dela v osnovnih šolah in predstavljajo osnovno seznanjanje otrok z načeli demokracije in participame-ga odločanja. Sprejeli so pobudo za ustanovitev Aktiva mentorjev otroških parlamentov v celotnem Posavju. Namen aktiva je predvsem vzpostaviti sodelovanje mentorjev in izmenjava izkušenj ter ohranjanje aktivnosti na šoli skozi celo šolsko leto, je pojasnil predsednik odbora za otroške parlamente pri ZPM Krško Uroš Brezovšek. Podali so tudi predlog za ustanovitev otroške vlade v Krškem. Njene naloge bodo predvsem promocija sklepov otroških parlamentov in spremljanje njihovega uresničevanja. Ustanovitev vlade bo eden prvih ciljev aktiva, ki se bo mesečno sestajal. Na občinski otroški parlament, ki bo 17.januarja 2003, bodo vabljeni tudi predstavniki iz sosednjih občin. V dosedanjih parlamentih so se otroci pogovarjali o družini, šoli, ljubezni, prostem času..., tokratna tema pa je “Otroštvo brez nasilja in zlorab”. S.V. datkih Resmanove s krake območne enote, je takih v Posavju 450. Zavod je pozval vse, ki nimajo urejenih pogojev za zavarovanje, da to čimprej uredijo. Pričakujejo, da bo do januarja oseb z neurejenim zdravstvenim zavarovanjem le še kakšnih 200. Nova kartica bo za zavarovance brezplačna, saj je bila zamenjava načrtovana že vse od nacionalne uvedbe, ko se je zavod na podlagi izkušenj iz pilotne uvedbe v Posavju in novih tehnoloških spoznanj odločil za tehnično zmogljivejšo in s tem dolgoročno boljšo kartico. Nada Černič Cvetanovski rojstva v porodnišnici brežice 16. decembra je Fetije Gjoshi s Senovega povila dvojčici. 5-letna Egzona in 7-letna Erbljina sta veseli sestric Djellze in Donjete. Nasmejan oče Xhemajl je povedal, da sta punčki privekali na svet - prva ob 12.05 in druga 7 minut kasneje. Prva je tehtala 2150 g in je bila velika 46 cm, druga pa 2350 g ter 1 cm večja. Od 9.12. do 20.12.2002 Dečke so rodile: Darja Brce iz Krškega, Mojca Suban-Ambrož s Stankovega, Brigita Tošič iz Brežic in Lidija Možek z Velikega Kamna. Deklice so rodile: Jerneja Brečko-Volčanšek z Gornjega Lenarta, Donja Hudorovič z Gorice, Petra Gajšek iz Artič, Mateja Plestenjak iz Krškega, Fetije Gjoshi s Senovega - dve deklici in Elka Zevnik s Čateža ob Savi. So (diplomirane) medicinske sestre res brez ... Slovenija, Brežice - Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije je obvestil javnost, da kar nekaj zdravstvenih ustanov v Sloveniji krši zakon in kolektivno pogodbo glede zaposlovanja diplomiranih medicinskih sester. Med kršitelji naj bi bil tudi Zdravstveni dom Brežice. Po uveljavitvi Zakona o visokem šolstvu v letu 1998 je bil ukinjen višješolski program za usposabljanje višjih medicinskih sester. Nadomestil ga je visokošolski strokovni program, po ka- delovna mesta. Po podatkih sindikata delavcev v zdravstveni negi so inšpektorji opravili inšpekcijski nadzor v trinajstih zavodih in pri sedmih delodajalcih odkriti nepravilnosti. Med kršitelji zakona in kolektivne pogodbe navajajo tudi Zdravstveni dom Brežice. Direktorica Marjetka Blaževič je presenečena nad izjavo sindikata. Pravi, da so res imeti inšpekcijski nadzor in da so kršitve že odpraviti s” sistematiziranjem in razvrščanjem diplomiranih medicinskih sester na ustrezna delovna mesta. V brežiškem zdravstvenem domu v to kategorijo sodijo tri delavke, ki so desetega decembra ob plači dobile v roke tudi odločbe o sistematizaciji, ki veljajo od prvega decembra. N.Č.C. Marjetka Blaževič terem diplomanti dobijo naziv diplomirana medicinska sestra oz. diplomirani zdravstvenik. Ministrstvo za zdravje še vedno ni sprejelo predlaganega aneksa h kolektivni pogodbi, kot opozarja sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije, pa v zdravstvenih zavodih množično prihaja do razporejanja diplomiranih medicinskih sester na slabše vrednotena *sr j°> da bodo odlična osnova za vina posebnih kakovosti, ska ater'^ ze vrst0 let slovijo. Letos so namreč prejeli dva šampion-tr„ naziya za vina posebnih kakovosti. Še posebej so ponosni na to ev’ ki je bila jubilejna - petdeseta po vrsti. S.V. Zakon o varnosti in zdravju pri delu Slovenija, Posavje - Med številne vsebine prilagajanja pravnemu redu EU sodi tudi vsebina Zakona o varnosti in zdravja pri delu, ki je bil sprejet že leta 1999. Na osnovi zakona so bili naknadno sprejeti številni pravilniki in uredbe, ki natančneje urejajo vsebine za zagotavljanje varnega in zdravega dela na delovnih mestih. Zakonska določila veljajo tudi za kmete oziroma kmečke zavarovance. Zdravje postaja iz dneva v dan višja vrednota. Na delovnem mestu preživimo pomemben del časa, zato mora biti to urejeno tako, da v najmanjši možni meri negativno vpliva na zdravje delavcev. Če lahko osebno vplivamo na številne dejavnike, ki negativno vplivajo na naše zdravje, pa je na delavnem mestu delodajalec tisti, ki je odgovoren in dolžan slehernemu delavcu na vsakem delovnem mestu zagotoviti vame in zdravju neškodljive delovne razmere. Z ustreznimi in predpisanimi ukrepi vplive oz. dejavnike tveganja lahko odpravi- varstva ter - zagotavljati periodične preglede delovnega okolja in delovne opreme (delovni stroji na kmetijah). Sestavni del je tudi redno izobraževanje in usposabljanje za varno delo na kmetijah, za kar so zagotovo najbolje usposobljeni kmetijski svetovalci. Zato je Kmetij sko-gozdarska zbornica Slovenije omogočila izobraževanje in tako tudi licenco 32 kmetijskim svetovalcem na območju celotne države (za območje Dolenjske, Posavja in Bele Krajine so 4 svetovalci), ki bodo v sklopu Na osnovi Zakona o varnosti in zdravju pri delu morajo področje varnosti in zdravja pri delu urediti tudi kmetje ali fizične osebe, ki sami ali s člani svojih gospodarstev oz. družinskimi člani opravljajo kmetijsko, pridobitno ali drugo dejavnost kot edini ali glavni poklic in ne zaposlujejo drugih oseb. Rok za ureditev varnosti in zdravja pri delu je za vse delodajalce vključno s kmeti 1.1.2003, kar je za tako zahteven in raznolik segment, kot ga predstavljajo kmetije, zagotovo bolj ali manj nerealen. Zato je v državni zbor vložen predlog, da se ta rok za eno leto podaljša. mo ali vsaj zmanjšamo. Poiskati vse možne dejavnike tveganja ali preprosteje vse morebitne nevarnosti za sleherno delovno mesto je vsebina dokumenta, ki se imenuje “Ocena tveganja” in je sestavni del “Izjave o varnosti”, ki jo po določilih zakona morajo pridobiti tudi kmetje. Za zagotovitev predpisanih vsebin varnega in zdravega dela pa bodo kmetje oz. kmečki zavarovanci poleg že opisane “Izjave o varnosti z oceno tveganja” morali še: - izbrati pooblaščenega zdravnika medicine dela in opravljati periodične zdravstvene preglede, - sprejeti ukrepe požarnega zimskih izobraževanj izvajali tudi izobraževanja in usposabljanja s področja varnosti in zdravja pri delu na kmetijah. Ko bo podrobneje dorečeno tudi področje periodičnih pregledov delovnega okolja in delovne opreme na kmetijah ter najustreznejša metodologija izdelave “Ocene tveganja” na kmetijah, bodo kmetijski svetovalci z licenco za področje varnosti in zdravja pri delu za kmetije izdelovali tudi “Izjavo o varnosti”. Mag. Zdenka Kramar Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto K ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Območna enota Brežice Sečnja in spravilo lesa v zimskih razmerah Zima je letni čas, ko gozdna vegetacija povečini miruje in je zato ta del leta še posebno primeren za gozdno proizvodnjo. Pridobivanje lesa vključuje sečnjo dreves in spravilo gozdnih lesnih sortimentov do kamionske ceste. Prednosti zimske sečnje in spravila so vsekakor manjše poškodbe sestoja in obstoječega mladja, manjše pa so tudi poškodbe vlak in kamionskih cest. Osnova vsakega gozdnega opravila je podrobni gozdno gojitveni načrt, ki predvidi tudi način in pogoje pridobivanja lesa. V načrtu revirni gozdar med drugim predpiše tudi letni čas izvajanja del, kar je v primeru pomladitvenih sečenj oziroma končnih posekov skoraj praviloma zima. Za delo v zimskih pogojih pa se mora izvajalec del še posebno temeljito pripraviti. Pri sečnji moramo upoštevati sprejemljive pogoje dela. Višina snežne odeje otežuje dostop do delovišča in do posameznih dreves. Pred podžagovanjem še posebno skrbno izberemo smer umika. Sneg na krošnji lahko spremeni težišče drevesa, kar moramo upoštevati pri izbiri smeri podiranja. Zmrznjen les prej poči, zato moramo biti še posebno pazljivi pri prežagovanju napetih vlaken v lesu. Zimska delovna oprema sekača mora biti še posebej skrbno pripravljena. Pomembna je topla obleka in kakovostna obutev z grobo narezanim podplatom. Delovne rokavice morajo biti podložene, ker vibracije motorne žage posebej slabo vplivajo na premrzle prste rok. Sodobne motorne žage so opremljene z ogrevanimi ročaji. Spravilo lesa je pozimi lažje kot v ostalih letnih časih, saj je trenje med tovorom in zasneženo, zmrznjeno vlako manjše. V nekaterih pogojih, kot so mokre in mehke vlake, spravilo v ostalih letnih časih sploh ni možno. Traktor mora biti zimskim pogojem primemo opremljen. Zaželen je pogon na vsa štiri kolesa, profil gum mora biti grob, nepogrešljive so tudi verige na vseh pogonskih kolesih. Prav nam bo prišel tudi ogrevan zimski sedež. Ledene, zmrznjene vlake so lahko tudi nevarne. Manjše trenje lahko povzroči zdrs tovora ali celo traktorja. Vsa dela v gozdu spadajo med nevarna dela, zato ne bo odveč nekaj napotkov, ki veljajo za vse letne čase. V gozdu nikoli ne delamo sami. Na delovišču je obvezna varnostna oprema: varnostna čelada, varovalo sluha, zaščitne rokavice, zaščitna obleka in obutev. Stroji in naprave morajo delovati brezhibno. Traktor mora biti opremljen z varnostno kabino, z vitlom za privlačevanje lesa, zadnjo naletno desko in kolesnimi verigami. Sedež mora biti vzmetno dušen in nastavljiv. Pozimi pa ne bo odveč, če se pred delom s stroji ogrejemo z ročnim delom, med odmori in malico pa nas pogrejejo topli, brezalkoholni napitki in ogenj, zakutjen na urejenem ognjišču. Jože Smolič, intgozd., revirni gozdar Iz SAPARDA nekaj denarja tudi v Posavje Ljubljana, Posavje - Na 2. seji Nadzornega odbora SAPARD so obravnavali aktualna vprašanja v zvezi z izvajanjem programa SAPARD v Sloveniji. Ob tem so posredovali tudi podatke o številu zahtevkov po prvem in drugem razpisu, ter višino sredstev, ki naj bi bila izplačana do konca tega leta. Seji nadzornega odbora so prisostvovali tudi predstavniki Evropske komisije z oddelka SAPARD, predstavnik generalnega direktorata za širitev ter predstavnika Delegacije Evropske komisije v Ljubljani. Leto 2002 je bilo namreč leto dejanskega začetka izvajanja ukrepov programa SAPARD v Sloveniji. Po objavi javnega razpisa v januarju je na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja prispelo 89 vlog, po drugem javnem razpisu, ki je bil objavljen novembra, pa devet vlog (dve vlogi za ukrep 2 in 3 - za prestrukturiranje živilsko predelovalne industrije in za podporo ekonomske diverzifikacije, ter sedem vlog za ukrep 4 - podporo izboljšanju podeželske infrastrukture). Do vključno 5. decembra je bilo izdanih 56 odločb o dodelitvi sredstev in sklenjenih 52 pogodb (štirje vlagatelji so od vloge odstopili). Agencija je prejela 45 zahtevkov za izplačila. Trenutno je že izplačanih 12 zahtevkov v skupni višini 167.570.798 SIT, od tega skoraj 112 milijonov sredstev EU in nekaj manj kot 56 milijonov SIT sredstev iz nacionalnega proračuna. Sicer pa so za 1 .ukrep - naložbe v kmetijska gospodarstva - dobili štiri zahtevke, vredne 65 milijonov SIT, za 2. ukrep -prestrukturiranje živilsko-prede-lovalne industrije še ne bo izplačil, za 3.ukrep - podporo ekonomski diverzifikaciji na podežeju bo izplačanih šest zahtevkov v višini dobrih 18 milijonov SIT, za 4. ukrep - podporo izboljšanju podeželske infrastrukture - bosta izplačana dva zahtevka v višini 84 in pol milijona SIT. Iz Posavja sta na agencijo doslej prispeli dve vlogi, ena iz sevniške in ena iz krške občine; pri obeh gre za ukrep 3 - torej za ekonomsko diverzifikacijo na podeželju. V sevniški vlogi bodo denar namenili za ureditev nastanitvenega turizma (sobe, apartmaji), v krški vlogi pa bodo denar prav tako namenili za ureditev stacionarnega turizma. Omenjena izplačila bodo predvidoma realizirana do konca letošnjega leta. Jelica Koršič %sMa^ KS Blanca v Evropo z ženskami Sevnica-V sevniški občini je po ustanovitvi občine Škocjan, kije prevzela nekdaj sevniško Bučko, deset krajevnih skupnosti (KS). V vseh so že konstituirani sveti, ki štejejo od 8 do 12 članov. V svetih KS so trije občinski svetniki Alojz Zalašček, Zvone Tuhtar in Marjan Jamšek. Med 98 člani sveta je le 12 žensk; najbolj številčno so zastopane na Blanci, saj jih je med desetimi člani kar šest in tudi predsednica KS je postala ženska - Marija Kelemina. Glede na to, da na tamkajšnji šoM, ki jo pospešeno gradijo, ravnateljuje ženska - Ana Mešiček in daje tudi predsednica gasilskega društva ženska - Štefka Vidrih, bi lahko dejali, da bodo Blanco v Evropo popeljale ženske. N.C.C. Predsedniki KS: KS Zabukovje - Janez Podlesnik KS Tržišče - Marjan Jamšek KS Šentjanž - Ivan Orešnik KS Sevnica - Bojan Lipovšek KS Loka pri Zidanem Mostu - Zoran Cvar KS Krmelj - Janez Močan (Vsi ti so bili predsedniki že v prejšnjem mandatu.) KS Studenec - Mihael Metelko KS Primož - Drago Kozinc KS Boštanj - Marjan Kogovšek KS Blanca - Marija Kelemina Predsedniki KS v občini Krško Krško - Od 16 krajevnih skupnosti seje na konstitutivni seji, na kateri so izvolili predsednike, doslej sestalo 10 svetov. V Leskovcu so za predsednika izvolili Vojka Sotoška, na Senovem Darjo Boh, v KS Krško Jožeta Habinca, na Velikem Trnu Franca Lekše ta, na Senušah Alojza Lekšeta, na Krškem polju Mihaelo Jenžur, na Zdolah Jožeta Slivška, v Presladolu Antona Bohorča, na Raki Alojza Kerina in v Koprivnici Petra Planinca. B.D. • Predsedniki KS v občini Brežice Brežice - V občini je od letos 20 krajevnih skupnosti (KS), saj je KS Pečice-Križe razdružena. V Artičah je predsednica Marija Kukoviča, v Brežicah Boštjan Lukež, v Cerkljah ob Krki Darko Udovič, v Dobovi Mihael Boranič, v Globokem Anton Kmetič, na Jesenicah na Dolenjskem Boris Ajster, v Kapelah Anton Cerjak, na Križah Johan Božičnik, v Kriki vasi Franc Jurečič, v Pečicah Ivan Omerzel, v Pišecah Uroš Škof, na Sromljah Stanislav Čemoš, v Šentlenartu Stane Radanovič in v KS Zakot-Bukošek-Tmje Jožica Bratanič. Brez predsednikov so ob zaključku redakcije bili še na Čatežu, v Mrzlavi vasi, na Skopicah, na Veliki Dolini in na Velikih Malencah. Na Bizeljskem pa se prav tako še “borijo” za oblast, za predsednika so glasovali že tretjič, pa ne Rok Kržan in ne Franci Kelher ne dobita večine. S.V. Nazorna predstavitev -hitra rešitev Boštanj - Krajani Boštanja se dobro desetletje niso mogli sporazumeti o trasi bodoče obvoznice, ki naj bi se zgradila po zaključku gradnje hidroelektrarne. Bila je sicer kompromisno sprejeta varianta ceste, vnesena v 1990. leta sprejet Odlok o lokacijskem načrtu He Boštanj. Čas je prinesel nove ideje in lani je Občinski svet Sevnica sprejel sklep o potrebni dopolnitvi omenjenega lokacijskega načrta. Z zahtevo po spremembi sta seznanjeni tudi pristojni ministrstvi, ki pa še nista pričeli s potrebnimi postopki. Občina Sevnica je pri Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani naročila izdelavo variantnih predlogov trajne obvoznice. Ekipa profesorja Petra Gabrijelčiča je na informativnem sestanku Boštanj -čanom nazorno, z maketo predstavila svoje zamisli. Čeprav ta sestanek ni bil sklican z namenom odločanja krajanov, za to je potrebna javna razprava, so prisotni podprli varianto ceste, po kateri bo tranzit speljan tik ob Savi, z dolenjsko progo pa bo podnivojsko križanje. Za lokalni promet ostane nivojsko križanje in stara cesta ob obrtni coni, ki bo z novo ločena s protihrupno zaveso. Svet Krajevne skupnosti Boštanj je potrdil ta predlog in sporočil Oddelku za okolje in prostor na Občini Sevnica, naj dreza v državne institucije, da se speljejo potrebni postopki za spremembo lokacijskega načrta. B.D. Nujno je posavsko-dolenjsko sodelovanje Dolenjske Toplice - Ob svojem tridnevnem prednovoletnem srečanju na Dolenjskem so posavski seniorji pripravili tudi odmevno okroglo mizo. Z župani posavskih in nekaterih dolenjskih občin so spregovorili o prihodnjem medregijskem sodelovanju in povezovanju ter problemih, s katerimi se srečujejo v odnosu do države. Četudi je bilo prvo tako druženje bolj ali manj neformalno, kaže v tej in podobnih oblikah spodbuditi tesnejše stike in sodelovanje med sosedi. Posavje in Dolenjska imata namreč kot jugovzhodni del države mnogo skupnih vprašanj. Skozi njuno območje že teče gradnja bodoče avtomobilske ceste od Karavank do Obrežja, prav pri pospešku del pa so se posavski in dolenjski seniorji že iztezali. Mimo njih pa je medtem prišlo še do nekaterih pomembnih vlaganj in projektov. Kar dvanajst dolenjskih, belokranjskih in posavskih občin je dogovorilo skupni center za odlaganje odpadkov, območje pa seveda ne želi postati “smetarska regija”. Posebej še, ker seji z velikimi vlaganji v njihov prostor obetajo nove razvojne priložnosti. Razvoj pa lahko doreče le tesnejše sodelovanje na področju višjega in visokega šolstva, svoje bo prispeval skorajšnji schengenski mejni režim, največ naporov vključno z lobiranjem pa bo potrebnih za dokončno podobo slovenskih regij. Seveda ne gre pozabiti, da sosednji območji povezujejo tudi reka Krka, termalni vrelci, vinske ceste s cvičkom kot dolenjskim posebnežem, pa tudi Rome imajo na Dolenjskem in v Posavju. Novi brežiški župan Andrej Vizjak je ob tem izpostavil vlogo Agencije za regionalni razvoj in oblikovanje projektov, da bi lahko kandidirali za evropski denar. Kristijan Janc, župan občine Sevnica, je poudaril vedno manjše pristojnosti lokalnih skupnosti in oholost države, ki se premalo odziva na zagate gospodarstva. To posredno prispeva tudi k vse večjim razlikam med slovenskimi območji. Svojim dolenjskim I kolegom je povedal, da je gradnja Dolenjsko-posavski vrh verige spodnjesavskih elektrarn priložnost tudi za njihova podjetja. Na vedno večji odmik države od državljanov je opozoril tudi kriki župan Franc Bogovič. Tudi zaradi tega potrebujemo vmesno raven oblasti. Vse preveč upravnih služb se vedno bolj seli v Ljubljano, birokracija se bohoti in v občinah ostaja le delovna sila. Zato bi kaza- lo preseči rivalstvo med Dolenjsko in Posavjem ter se, denimo na področju visokega šolstva, dopol' njevati. Posavski seniorji so sicer tradicionalno druženje na Dolenjskem izkoristili za obisk tovarne Krka, Šmarjeških in Dolenjskih Toplic tet Baze 20. Vlado Podgoršek božič in srečno ^MHtsnMilllllffi5 SLOVENIJA TEL www.rumenestrani.com I N T E R MARKETING V mesecu decembru v knjigarnah po vsej Sloveniji pestra izbira knjig vseh zvrsti za staro in mlado po izjemno ugodnih prazničnih cenah! KNJIGA JE NAJLEPSE DARILO, PRINAŠA ZNANJE, KI URESNIČUJE SANJE! DZS, Založništvo in trgovina, d. d., Mali trg 6,1538 Ljubljana Tel.: 01/425-20-40, 540-51-40, internet: www.dzs.si i i i j i ! ] I Mitja Pirc “Ločitev na razne vede je nekoliko umetna” Muenchen, Ljubljana, Brežice - Mitja Pirc, univerzitetni diplomirani matematik, je edini Slovenec, ki je letos 5. decembra prejel Arhimedovo nagrado (Arhimedes, gr. mat. in fizik, roj. 212 leta pr.n.št.), ki jo prejmejo dodiplomski študenti. Razpisala jo je Evropska komisija v Bruxellesu, podelil pa Evropski patentni urad v Muenchnu. Sicer pa znotraj EU °bstoji širši program, s katerim želi ta pospešiti sodelovanje med državami znotraj unije za mlade raziskovalce in s tem doseči, da bi “možgani” z znanjem in sposobnostjo ostajali na stari celini in ne bi odhajali v Ameriko. Mitja Pirc je sodeloval v okvi-m petega programa 2002. Znotraj Arhimedove nagrade razpišejo specifične teme, ena od tem je bila Matematično modeliranje za ^onomijo”, kar sije Mitja lani iz-i ral za diplomo, jedro diplome pa etos marca poslal komisiji v Brux-f-hes. Osnova diplomske naloge je .ha matematično modeliranje, £esar seje lotil multidisciplinamo, kar je doprineslo k širšemu obravnavanju oziroma raziskovanju znotraj EU na področju socialne P°htike. Sreča pa je bila v tem, da Je *mel mentorja, ki mu je dal Proste roke. delo v naprej. 34.000 evrov bo služilo za vpis na magisterij v jesenskem roku, ki sem ga tudi nameraval vpisati in sicer v enega izmed programov, ki jih razpišejo evropske univerze. Razkorak med kakovostjo programov je namreč zelo velik, najboljši so najdražji, ko/ pomeni to veliko nagnjenje ° Matematike? "Nagib k matematiki in naravoslovju sem imel že v osnovni ,°li. Ko gledam nazaj, imam zelo .^her občutek; profesorji kot so hi Marolt, Novak, Savnik ter pro-esorici Maroltova in Leličeva, pa 1° inieli dobre pedagoške prijeme, f^htevali so in dosegli svoj namen !n nas naučili razmišljati. Sicer pa J nasploh imela naša gimnazij ska generacija v letih 91/95 zelo poleno in uspešno pedagoško zato tudi namenjajo tolikšno količino sredstev.” koi 'blbinacijo.” gimnaziji ste se odločili za Multeto, katero? j. /Za Fakulteta za matematiko in JiZiko - smer teoretičn a matematika, /eMe v oddelku v povpre čju šest dentov, program pa zahteven, ^•skovalen in selektiven.” kaj vam pomeni nagrada in kaj Meravate naprej? Nagrada ni samo spodbuda, mveč tudi finančna spodbuda za Ste tudi že zaposleni. Bi poučevali? “ Eno leto redno delam na SAS Institute v Ljubljani, ki je ena od 120 pisarn po vsem svetu. Najprej pa sem tam delal preko študentskega servisa, ko se mi je iztekla Zoisova štipendija in je bilo potrebno poiskati nov finančni vir, kar se je pokazalo za dobro potezo in sem tam tudi ostal. Poučeval sem dve leti na ekonomski fakulteti in recimo, da to ni to, kar bi rad delal, bolj me zanimata raziskovanje in poslovni svet. Sedaj mislim, da bom ostal nekje vmes.” Naslov vaše diplomske naloge da misliti, da matematika ni samo tisto, kar običajno o njej mislimo, da je? “Matematika je na nek način drugačno razmišljanje, ki pa je vendarle prisotno v vsakem od nas. Temu pogosto rečemo “zdrava pamet”. Matematika je ena najstarejših ved in je prisotna v vseh porah življenja, če ne drugače, pa prikrito. Srečujemo jo tudi zelo jasno izraženo v vsakdanjem življenju, vendar, ker se ljudje ne obnašamo racionalno, počnemo stvari, ki so pogosto nesmiselne z matematičnega stališča - npr. igre na srečo. Matematika pa v svoji osnovi predvsem preučuje povezave in podobnosti med različnimi objekti in strukturami. Kar pomeni, da kadarkoli razmišljamo o kakršnihkoli problemih in rešitvah, je prisotna matematika. Ljudem je zato težko razložiti, s čim se pravzaprav ukvarjam. Cela vrsta matematikov se podaja v druge vede - v filozofijo, fiziko, v zadnjem času pa tudi v ekonomijo-kot jaz sam.” In kaj želite ljudem na svetu ob novem letu 2003? “Želim, da bi ljudje bili bolj aktivni, da bi bili pripravljeni spremeniti sebe in okolico ter da jih ne bi bilo strah tvegati. Ko zadeve premislimo, pogosto ugotovimo, da tveganje sploh ni takšno, kot se nam zdi. Življenje ponuja toliko lepih trenutkov in največje tveganje je, da ne tvegamo.” Na novoletnem sprejemu Občine Brežice je župan mag. Andrej Vizjak tradicionalno nagrado za inovativnost podelil Mitji Pircu za omenjeno nagrajeno raziskovalno delo. Natja Jenko Sunčič natu rsciKt Lea Babič “Pri nas ne gre nič v nič!” Topel dom Lee Babič stoji v Bukovju nad Bizeljskim, kjer je prvi letošnji sneg pobelil valovite bizeljske gorce. Kraj daje videz že skoraj pozabljene pravljičnosti, ki je v času adventa in novega leta tako živ in od beline mehak, kot pričakujemo, da prav takšen tudi mora biti. V zimskem času narava na 175 metrov in več nadmorske višine počiva, pomladi, poleti in jeseni pa reže trd kruh tukajšnjim vinogradnikom in drugim kmetom. Toda za Leo in njene moža Alojza, sina Izidorja in hčerko Valentino tudi ta čas ni čas počitka. Njihove pridne roke mesijo jaslice iz medenega in slanega testa ter jih pletejo in sestavljajo iz ličkanja in testenin. Resno in za zabavo se lahko vsak loti tega dela, nagrada bo pogled na končni izdelek in darilo bližnjim in dragim. Temelje za toliko različnih vrst jaslic in drugih okraskov je postavila Lea: "Leta 1991, ko seje začela vojna na Hrvaškem, je družina nudila zatočišče beguncem, med katerimi so bili tudi otroci stari od 4 do 6 let. Čutila sem, da so ti pregnani ljudje in otroci željni nečesa več -pozornosti ob tako lepih praznikih. Ker ni bilo denarja za darila, sem se odločila, da zanimivost iz oddaje na TV Slovenija, v kateri sem videla medena Janka in Metko, prilagodim jaslicam za božični čas. Medene jaslice imajo največji sloves, saj so bile leta 1994 na razstavi v Ljubljani nagrajene, leta 2000 jih je posnela TVS in jih je za svojo zbirko naročil Etnografski muzej Slovenije; letos pa jih je muzej naročil za razstavo v Schoenbrunu na Dunaju, po njihovem naročilu so zastopale našo državo na mednarodni razstavi Alpe-Jadran v Italiji, v adventnem času pa so vse na ogled v naši kleti in sicer do svetih Potem Lea nadaljuje: “Z raziskovanjem, da bi prišla do nečesa trajnejšega, sem se dokopala do slanega testa, ki pa ni užitno. Manjša količina slane mase je primerna za oblikovanje otrok. V OŠ Bizeljsko sem vodila krožek, kjer so otroci oblikovali razne okraske za smrečico, jih tudi barvali, barve pa se lahko dajo že prej v testo, ali pa so izdelke barvali potem, ko so jih že oblikovali.” Leino spretnost so kaj hitro odkrile tudi etnologinje Kozjanskega parka in jo povabile k sodelovanju tradicionalnega krašenja božičnih in novoletnih drevesc. Naredila je kar okoli 90 ljubkih angelčkov in zvezdic in z njimi popestrila pri- lo bližnjim in dragim. Pri nas ne gre nič v nič. Že v jeseni shranjujemo tudi ličkanje za jaslice; iz ličkanja spletem dolgo kito, jo sešijem za podlogo in ogrodje, oblikujem dele figuric, ki končno podobo dobijo, dih davne domačnosti. Z raziskovanjem, da bi prišla do nečesa trajnejšega, sem se dokopala do slanega testa. treh kraljev." “Jaslice iz testenin pa so zgodbica zase”, pripoveduje Lea, “njihova avtorica je hčerka Valentina, ki je ugotovila, da če so dobre njenemu okusu in želodcu, zakaj ne bi bile drugim zanimive za oči. Hčerka je naklonjena lepemu. Suhe testenine usklajuje, oblikuje, jih lepi in ustrezno pobarva s spreji. Resno in za zabavo se lahko vsak loti tega dela, nagrada bo pogled na končni izdelek in dari- ko jih zvežem, sešijem ali zlepim.” Največ je Leinega dela in ker sama ne bi zmogla več, je vključila vso družino. "Moj dan se začne ob četrti zjutraj, da do prve zore že nekaj naredim. Potem so telefoni in obiski, delo na kmetiji in v vinogradu in če zamudim pečico, je takoj vse narobe. Ko sem s tem začela leta ’ 91, res nisem vedela, da bo vse to šlo tako masovno. Z različnimi ročnimi deli pa se ukvarjam, od kar vem zase. Za vse, kar bi še rada delala, pa žal ni niti časa niti denarja.” Za najinim srečanjem ostaja živost po sreči v podkovieah, lučke v zvezdicah in angelih ter ob jaslicah občutek blaženega miru toplega skromnega dctma. Natja Jenko Sunčič Ko si preteklost in sedanjost podata roko ^°ka prj Zidanem Mostu - Profesorica Alenka Bogovič je v svoji diplomski nalogi pred leti skušala obdelati svoj rojstni raL Loko pri Zidanem Mostu. To ji je ob pomoči rojaka, dr.Janka Prunka v celoti uspelo, pa vendarle je kritično dejala, a je napisala mozaik loške preteklosti, v katerem manjka še kakšen kamenček. Tega sta s knjigo Sledi časa, ki je kronika ske obrti, v loški mozaik vstavili Dora Čobanovič Potušek in Cvetka Rožanec-Štangl. J*** knjige sta upokojeni pros-(i'1/ delavki; Dora Čobanovič $kl ■ ’ M je svojo delovno dobo Cwi1 V sevniški osnovni šoli in p^e ka Rožanec-Štangl, ki je v Zav°dp za slepo in sla-°bd i ° Nadino. Čobanovičeva je Loko. Rožančevi kot nek-la l/stilniški hčerki, pa je prepustijo. Čobanovičeva, ki trpko rig Mja, daje preteklost odmaknje-bilf! .' generaciji, je začutila, da bi bjj0 •7' generaciji, je začutila, da bi loja- e°a podrobneje obdelati obrt v >k. dolini. S kolegico sta začeli , 'Uaterial, staro pošto, listine, je [tj/ n'ce> fotografije - v roke jima 1^5-K)kar 20 fotografij Loke iz let - m op nnortv/iiriftli c etu_ kronika obrti v loški dolini. Razvoj obrti v loški dolini so pogojevale naravne danosti; Sava, na kateri seje odvijalo flosarstvo in bro-darstvo, na potokih in pritokih Save so ljudje postavljali mline in žage -na loškem potoku sta jih avtorici evidentirali 20, na breškem pa 15. Človek ni izrabil le danega vodnega potenciala, temveč je delal jezove in preusmeijal dele potoka ter jih napeljeval na mline. Druga naravna danost je bila obširna prodnata savska nasipina, kjer seje razvijalo samooskrbno kmetijstvo, tretja danost pa so bili gozdovi. To so bile le primarne dejavnosti, ob tem pa so se razvijale še sekundarne in terciarne, saj je ena obrt kar klicala drugo. Poleg tega je bilo v Loki pet gostiln, vsaka je bila po nečem značilna Gostilničaiji so se ukvaijali še z drugimi dejavnostmi, bili so posestniki, ukvarjali so se s preprodajo živine, lesa lončenih izdelkov... Knjiga Sledi časa se dotakne tudi današnje podobe Loke. Kot ugotavljata avtorici, so se stare obrti začele j-l9as ^ J ,r rejšim'~m se pogovaijah s sta- v jdnh. Ugotavljali sta da z stj jn Z1 ^janom odide del preteklost rn C*uf'ovm svet izginja hitreje kot m klovni svet izginja hitreje ^na]aterialni. Pri zbiranju materiala obrt^jf tudi na težave, saj je veliko je bij °V.t'e^° brez dovoljenj, zato dati^g najb verodostojne po-s,akar ^ Sarn'm iskanjem knjige Prayf .^emkrat posredovali in pokaj],, Opisano. Kljub temu je 'ti Po ^ ] staJ° izdali s pomočjo KS aiožii 7 “eonjega ki je knjigo Tiskar Janez Zupan ter avtorici knjige Sledi časa - Dora Čobanovič 111 Poiskal sponzorje, prava Potušek in Cvetka Rožanec-Štangel poslavljati in tudi tiste, ki so preživele, so drugačne. Spremenila sta se ponudba in povpraševanje, spremenila seje embalaža ostal je le osnovni namen kupovanja in prodajanja; podobno velja za gostilne, kjer je osnovno še vedno pitje. Kot pravi Čobanovičeva, pa tako v preteklosti kot danes ne smemo prezreti objekta ki daje pečat Loki. To je Trubaijev dom upokojencev in oskrbovancev, kije leta 1947 sprejel prve brezdomce in so mu rekli hiralnica danes pa je sodoben dom, v katerem 76 zaposlenih skrbi za 200 varovancev. Vodstvo objekta si želi, da bi se zunanjost prilagajala preteklosti, notranjost pa sledila funkcionalnosti. In to jim v veliki meri uspeva saj uspešno obnavljajo in širijo starodavni grajski park. V Loki si tako preteklost in sedanjost podajata roki. Življenje gre naprej, sledi časa pa ostajajo. Etno-loško-tehnični muzej, ki so ga odprli > v nekdanji Tavčaije vi mesnici v Loki, je prava zakladnica starih predmetov in spominov. V Loki pa so obnovili tudi star Korenov mlin, ki v naravi dopolnj uje etnološko-tehnični muzej. Nada Černič Cvetanovski Za tesnejše sodelovanje Podsreda - V Javnem zavodu Kozjanski park so na 4. seji sveta zavoda pregledali načrt dela za prihodnje leto in poudarili potrebo po nadaljnjem sodelovanju parka z lokalnimi skupnostmi. Načrt upravljanja javnega, zavoda za leto 2003 so v celoti sprejeli s priporočilom, da ga v parku dopolnijo v skladu s sprejeto strategijo trajnost-negarazvoja turizma in analizo trendarasti. Uprava pa naj v kratkem pripravi analizo sodelovanja s posameznimi muzejskimi institucijami znotraj muzejske mreže. Podpredsednica Sveta zavoda Helena Rožman je zapisala, da bedo na projektnem delu še bolj poudarili pripravo varstveno-razvojnih izhodišč kot temelj novih skupnih projektov. Seje sveta so se udeležili tudi predstavnik Agencije RS za regionalni razvoj Leon Devjak, predstavnica Ministrstva za okolje in prostor mag. Vesna Kolar-Planinšič in mag.Gojko Zupan z Ministrstva za kulturo. V letu 2003 bodo namreč pospešeno pripravljali strokovne podlage za razglasitev območja “NATURA 2000” znotraj območja zavarovanega parka. Svet zavoda pa je potrdil predstavljen management plan za suha travišča Vetmika in Oslice. Tudi s tem namenom naj bi še okrepili sodelovanja med Kozjanskim parkom in občinami na področju parka. S temi sicer že sedaj dobro sodelujejo, na sejo sveta so se kot člani odzvali župan občine Bistrica ob Sotli Jožef Pregrad, župan občine Kozje Jožef Planinc, župan občine Podčetrtek Marjan Drofenik, za občine Krško Vinko Bah in iz občine Brežice Anica Hribar. S.V. Močan potresni sunek v bližini Brežic Brežice - Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so minulo sredo, 18. decembra, ob 10.04 zabeležili močan potresni sunek. Po preliminarnih podatkih Urada za seizmologijo pri Agenciji RS za okolje je bilo žarišče potresa v bližini Brežic. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 3,3, intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju pa je bila pete stopnje po evropski potresni lestvici (EMS). Po prvih podatkih so potres čutili prebivalci Posavja Sunek je močno stresel stavbe, vendar ni povzročil škode. Je pa prestrašil Posavce, saj so na Regijskem centru za obveščanje Krško zaradi močnega bobnenja in tresenja sprejeli več klicev prestrašenih občanov, predvsem iz Brežic. S.V. IZ LOKALNIH SKUPNOSTI j^ja L uiId 3] J y 33j.ru yu J j? Pismonoša Jernej Klinc iz Sevnice: V tem času imam prenapolnjeno torbo in pomočnika, da številne voščilnice prispejo do naslovnikov. Predpraznični delavniki poštarjev so daljši, zato razmišljam predvsem o tem, da bom vsak dan čimprej in pravilno razvrstil pošiljke. Za silvestrovanje pa ne delam posebnih načrtov. Najverjetneje bom novo leto pričakal doma v krogu družine, morda zadnji hip sprejmemo dogovor s prijatelji, da družno preživimo najdaljšo noč v letu. Leto 2002 mi ostaja v spominu po izgubi starega očeta Jerneja Klinca z Orehovega, ki je preminil kot najstarejši Slovenec, star 103 leta, po njem sem namreč dobil ime. Sicer pa mi je leto minevalo mimo in utečeno. Tudi od novega leta ne pričakujem usodnejših sprememb ne v službi ne v osebnem življenju. Pevec Ciril Dolinjšek - Čili Patrol iz Šmarčne: Na Silvestrovo ne bom nastopal. Od starega leta se bom poslovil v družbi “jasličaijev” v “živih jaslicah”, kijih za božič prikažejo na Šmarčni, namreč igram Jožefa. Z letom, ki se izteka, sem zadovoljen, saj sem izdal novo ploščo in dlje časa užival na morju. Velikih pričakovanj, povezanih z letom 2003, nimam. Želim si le zdravja, vse drugo, potrebno za srečo in uspeh, bom naredil sam. Nisem človek dolgoročnih načrtov, ampak si sproti urejam življenje, kakor narekujejo okoliščine. Rad živim z naravo, saj ima vsak letni čas nekaj lepega, kar me pripravlja na nove izzive. Upam, da bom še naprej razveseljeval glasbeno občinstvo. Enolog Zdravko Mastnak iz Sevnice: Silvestroval bom v svoji zidanici in šampanjski kleti na Zajčji Gori. To počnem že leta, saj mi posel kakšne drugačne oblike niti ne dopušča. V Cvičkovi kleti vLeskovcu se namreč sprejemi na zadnji dan v letu vedno zavlečejo do zgodnjega večera, potem pa ni več ne časa ne volje še kam daleč rajžati. V Kmečki zadrugi nam gre zadnja leta vse po načrtu, leto 2002 v poslovnem smislu ocenjujem kot odlično. Ker imamo s sodelavci vizijo in smelost, se poslovno ne bojim izzivov novega leta. Si pa želim, da bi se čimprej zaključili vsi potrebni administrativni postopki za spremembo namembnosti zemljišč okrog kleti v Leskovcu, dr bi jih lahko zasadili’ s trto. To si želijo tudi lastniki parcel. Snežana Jelančič, dimnikarka, sicer pa študentka in trenerka iz Sevnice: Nad iztekajočim se letom sem navdušena. To je bilo zelo dobro leto, saj mi je šlo vse kot po maslu. Sem absolventka Fakultete za šport in pišem diplomsko nalogo. Istočasno sem trenerka aerobike v Ljubljani, sedaj pa sem prevzela še vadbo skupin v Sevnici, vodim pa tudi fitnes. Pred leti sem skupaj z mamo Ano, ki je po očetu prevzela Dimnikarstvo Jelančič, opravila dimnikarsko šolo. Zaradi družinske tradicije in zato, ker mi je to delo všeč, čeprav se zaenkrat ne ukvarjam s to dejavnostjo; mogoče se bom po končanem študiju. Sicer pa imam tudi na področju študija že načrte in želje za prihodnje leto. Čimprej bi rada diplomirala in vpisala magisterij, novoletno noč pa bom preživela v panceijih na pohorskih smučinah, skupaj s 50 kolegi smučarskega kluba. Zdravko Groboljšek, odvetnik iz Sevnice: Letošnjemu letu je dalo pečat opazno usihanje gospodarske rasti v regiji, s tem pa tudi povečana brezposelnost. S tegobami, ki izvirajo iz tega dejstva, se srečujem tudi pri svojem delu. Sprašujem se, zakaj nobena posavska občina ne najde nikakršnega vzvoda, da bi pritegnila investitoije. Po mojem mnenju je največji problem pri nas - o osebnih uspehih in neuspehih ne bi govoril - da seje krivulja aktivnosti in zaposlovanja obrnila navzdol. Bojim se, da tudi novo leto ne bo prineslo nič boljšega. Ker sem kronično prezaposlen, z grenkobo opažam, da počasi izgubljam stik z odraščajočimi otroki, zato bom silvestrsko noč in nekaj prostih dni z veseljem preživel doma v krogu družine. V novem letu si želim predvsem zdravja, ki ga privoščim tudi vsem vam. Želim si tudi, da bi postal bolj optimističen in da bi lahko otrokom ponudil trdne temelje, da bi lahko ostali doma in tu našli delo, ne pa da bi zapuščali domači kraj, kar se vse prepogosto dogaja. Nuša Derenda, pevka z Artič: Že tretje leto bom silvestrovala na prostem v Krškem, kjer bom tudi pela. Verjamem, da bo spet “luštno”, doslej je bilo vedno živahno in vsako leto več ljudi. Na mraz se sicer pripravimo, je pa varianta dobra, ker je blizu doma. Tako sem na Silvestrovo še z domačimi, čeprav otroka nista dolgo pokonci. Sicer pa je letos že 20. Silvestrovo, ko neprestano pojem. V novem letu želim SavaGlasu in vašim bralcem veliko dobrih vsebin, zase pa, da bi se nadaljevalo tako kot doslej na družinskem in poslovnem področju. Izdala sem nov CD, tudi njegov sprejem pri poslušalcih je ena od želja in čimboljša uvrstitev februarja na Emi. Predvsem pa sebi, družini in vsem želim zdravja, Ljudmila Žerjav, vodja slaščičarne s Trebeža: Za vse želim predvsem miru, da bi ljudje občutili varnost. Potem zdravje, ki prinese s sabo tudi srečo. Medsebojne strpnosti, da bi opazili drug drugega, da bi se ljudje v ljudeh našli v pravem pomenu besede, ker ne more nekdo samo dajati, drug pa samo sprejemati. Silvestrovala pa bom v družbi s prijatelji. Džoko Tomič, gostilničar iz Krške vasi: Silvestroval bom doma v krogu družine kot vsako leto. Ker pa mislim, da je po teh težkih tranzicijskih letih dovolj samo želja, želim, da bi dejansko vsak zaživel boljše, saj je zadnjih deset let to “boljše” bilo izbrano samo za določene. Brane Žmavčič, direktor iz Brežic: Praznike bom preživel doma, v krogu družine, z namenom, da vsebine praznikov prinesemo v družino, ker nas poslovne obveznosti čez leto razdvajajo. V novem letu želim med ljudmi predvsem več strpnosti, razumevanja, pozornosti in preudarnosti tako v osebnem kot poslovnem svetu. Pa trenutkov zavedanja, da smo minljivi, kajti v tej dobi brezosebnosti pozabljamo na drobne stvari, ki nas bogatijo. Dr. Ivanka Počkar, muzejska svetnica iz Brežice: Praznike, ki so sicer prazni dnevi, bom izpolnila tako, da bom z družino spet pekla piškote in pujske sreče, preživela več časa z njimi, obiskala osamljene in prijatelje. Za družino si želim le zdravja, med ljudmi pa več strpnosti, spoštovanja drugih kultur in sploh drugačnosti, skromnosti in radovednosti. Pa tistega, karje že skoraj izumrlo - sočutja do ljudi in živali, do živali še posebno. Želim si živeti na mirnem nebahaškem planetu, z ljudmi, ki dajejo besedo srcu in ne le razumu. Gorazd Šalamon, pomočnik komandirja na policij' ski postaji Dobova na “začasnem delu” v Makedonija Leto, ki se končuje, sem v celoti preživel v Makedonij1-kjer začasno delam v Organizaiji za varnost in sodel°' vanje v Evropi (OVSE), občasno pa obiščem tudi Slove, nijo.Tako sem uspel spoznati in delati z ljudmi iz različni1) držav od Tadžikistana do Severne Amerike. Poleg tega s1 bom to leto zapomnil po dveh večjih nezgodah, saj sen1 si januarja na smučanju v Sloveniji zlomil ključnico,v aprilu pa v Makedoniji pogačico. Ravno to sredo sen) imel zadnjo operacijo kolena, na kateri so mi odstrani 1 žice, ki so mi pogačico držale skupaj. Tudi prvo polovico prihodnjega leta bom preživel Makedoniji, nato pa se bom vrnil domov, kjer bova z mdr Simono pričela z gradnjo hiše. Tako je sedaj moja največ]3 želja, da bi imel čimmanj problemov s pridobivanje**: dokumentacije in s samo gradnjo. Seveda pa imam tu kakšno skrito željo, za katero upam, da se bo uresniči*3' Silvestovanje iz leta 2001 na 2002 sem preživelv Makedoniji, tokrat pa bom silvestroval v Sloveniji, n3J veijetneje v Sevnici s prijatelji. Novoletno srečanje Sevnica - Društvo Sožitje je staršem otrok s posebnimi potrebami v veliko pomoč. Ustanovljeno je bilo pred več kot tridesetimi leti in danes šteje 130 članov. Že tretji mandat ga vodi Berta Logar, ki med drugim poskrbi za veselo novoletno srečanje. Letošnje je bilo v jedilnici Lisce, igral je ansambel Sijaj, župan Kristijan Janc, ki se je odzval vabilu, paje poskrbel, da je Božiček lahko izpolnil otroška pričakovanja - za vsakega sladko darilce. B.D. Predsednica Sožitja Berta Logar spodbuja k pesmi in plesu. Dan samostojnosti Krško - Pod pokroviteljstvom župana občine Krško Franca Bogoviča bo v četrtek, 26. decembra, ob 19. uri v Kulturnem domu Krško potekala slovesnost ob dnevu samostojnosti. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi prve štipendije Štipendijske fundacije Adama Bohoriča Krško. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci tamkajšnje Glasbene šole in člani Pihalnega orkestra Videm Krško. Po končani prireditvi bo sledil županov novoletni sprejem. K.M. Sašo je bil, a ga ni bilo Brežice - Osnovna šola Brežice je tudi letos ob zaključku k0^ 1 darskega leta pripravila prireditev, na kateri so se med osta nastopajočimi predstavili tudi učenci predmetne stopnje s svojin* P 011 skim znanjem. Vzdušje v “balonu” je bilo dobesedno “vražje”, s3-L,-tako učenci šole kot tudi starši, ki so dodobra napolnili prostor,3 n j no sodelovali v predstavitvi nastopajočih. Mladi so posebno uz ^ ob nastopu nekdanjih učencev šole, ki so sedaj dijaki, svoj pe<-'at P.(Vr prireditvi dal nastop skupine Zverina band. Organizatorji prh** £0 so se še posebno potrudili in medse povabili znanega zvezdnika Hribarja. Žal pa je bilo razočaranje izjemno, ko se je Hribar s prikazal, vendar pa je svoj nastop na prireditvi zavrnil. Argu* ■<[[ neprimeren ambient in publika, pri kateri njegovi skeči naj ne bi P do izraza. Takšno potezo si očitno lahko privoščijo tako velike zve j a na srečo je prireditev potekala v odličnem vzdušju tudi brez “vel Saša”. Pravzaprav ga tudi nihče ni pogrešal. . mj' Sicer pa seje za sedme in osme razrede dan začel z obiskom <** ^ teke, kjer so se nekateri s tovrstno zabavo srečali prvič. Domov IZ LOKALNIH SKUPNOSTI stran 11 " _ _ Sava Glas, 24.12.2002 Naš Ivan Dimič Z delom in ob delu se je in se še počuti koristen in - pomemben Je varuh svojega mesta, zaznamovalec Brežic. In meščanov. Je neštetokrat edini, s katerim osamljeni deli v noč ovite ulice, je tisti, s katerim se znenada prebudiš in zaslutiš, kakšen bo dan. Ivan je zanesljivo nekdo, ki te bo na ulici ogovoril in bo v trenutkih otožnosti ponudil, kar tako, ramo tolažbe. Lučko v prazen trenutek, ko bo razdiral kakšno politično, domoljubno, žensko, moško ali otroško. In je spominska zgoščenka vseh naših skupaj preživetih let. Ivan Dimič je bil rojen 25. maja 1942 v družini, kjer se obilje ni trlo. Preverjeni vir informacij govori, da si je s svojimi rokami služil težko zasluženi kruh najprej v trgovskem podjetju Krka in nato 1 ssafe: v Agrarii, trgovini z repromateria-lom, kot zunanji delavec skladiščnik v času od 8. maja 1970 do 28. marca 1992 z malo manj kot dva meseca vmesnega presledka nezaposlenosti. Nenaklonjena usoda mu je dodelila še težko bolezen, ki jo je krotil z nič manj težkim delom pridnih rok, ko je tovoril in raztovarjal težke vreče s cementom. “Težko”, ki se v njegovem življenju ponavlja kot sluzast neprekinjen curek. Pri delu ni nikomur znal reči “ne” in se je vsakemu uslužno odzval. A so bili v njegovem življenju tudi drugačni ljudje, ki so ga znali upoštevati in mu vračati dobroto. Posebno skrb zanj je negovala kuharica Nežika Jankovič Irt z zajemalko več pri malici. Vestnosti pri delu pa mu še po vseh letih pokoja ne odrekajo kupci, ki se ga spominjajo po izjemni doslednosti pri izdaji robe, ko je para-gonske blokce vestno pretrgal in nadzoroval, da ne bi kdo odnesel več, kot je v resnici kupil. Nadzoroval je svojo bolezen s skrbnim jemanjem določenih odmerkov zdravil, da je lahko delal in ni izkoriščal “bolniških”. V Ivanovi delovni knjižici zaslužene dobe v Agrarii 21 let, 6 mesecev in 28 dni ni zapisan niti dan bolniškega staleža. Po zlomu ključne kosti in zaradi njegove osnovne bolezni se je s pomočjo kadrovske službe upokojil kot invalid I. stopnje, star blizu 50 let. Vendar se je še vedno rad vračal v svoj kolektiv, ki mu je bil kot dom in mu je s pridnostjo še naprej zvesto služil. Kolektivu je bil to njegov način zahvale in naklonjenosti. Koncert potrdilo poslanstva Brežice - Glasbena šola Brežice je s svojimi nekdanjimi učenci pripravila izjemno bogat predbožični koncert. Skladbe so zaigrali Mitja Hribar na vibrafonu, Andreja Zlatič na flavti in Daniel Ivša na harmoniki, Marko Ferlan na kitari, Jure Godler na violi, Daniel iyša na harmoniki, zapel pa je Niko Ogorevc (bariton) v duetu z Marjetko Podgoršek Horžen; ob posameznih skladbah je klavirsko spremljavo igrala prof. Darija Stanovič. Ravnatelj Dragutin Križanič Je v povezovanju predstavil značilnosti in uspehe nastopajočih Umetnikov, ki so se kalili v šoli, s° bili in ostali promocija šole v občinskem in daleč zunaj občin-'sbega merila ter se vsem, ki spremljajo njihovo delo, zahvalil moralno podporo. V imenu “Veta šole je spregovoril Janez ^všič, kije poudaril, daje bil tudi tokratni koncert potrdilo zavzetega dela tako učencev kot mentor-Jev, ki dosledno zagotavlja to, kar te od ustanove v občini pričakuje. . “ praznikih sta zaželela veselja lIJ zadovoljstva v srcih in očeh, °boje pa naj ostane tudi v dneh I eta, ki se nezadržno bliža. N. J.S. Jure Godler Ljubljenčki so čakali doma . Globočice - Člani Kinološkega društva Brežice so s prednovolet-.'to srečanjem sklenili uspešno kinološko leto, saj je to iz začetnih b članov preraslo v preko 30-člansko društvo. Kužki, ki so sicer iiv°je pasje strogo odmerjene obroke povečerjali doma, pa so za celo-etoo poslušnost in zadnje poslušno čakanje dobili nepričakovana no-v°letna darila. N.J.S. ’■ Danes bi bila brežiška tržnica pusta brez njega. “Ivanje priden in nam pomaga”, je dejal gospod Hovič, ki ima vrsto somišljenikov. Rad ustreže našim prodajalkam, ki bi ga pogrešale. Pogrešali bi ga tudi mi, ko skrbno hiti z “rešenimi” lističi in računi k določenemu cilju. In bi ga pogrešal še marsikdo, ki mu je pomagal odkriti pozabljeno kolo, cekar in farmacevtka Vida v Lekarni Brežice. Brez Ivana ne bi bili to, kar smo. Ko se stori milo pri duši, ko mimoidoči da prav, da se ga je spomnila portretirati in te spravi v osuplost, ko nekdo drug umazano navrže, zakaj prav njega. Pa prav njega, ker je, kot je sam dejal, on najbolj pomemben, ko je bil ujet v fotoobjektiv in gaje za- Ivan na brežiški tržnici še kaj, kdo ve kje v mestu. “Ob težki bolezni, ki ji je hotel biti kos, je težko in pridno delal in mu ni bilo nič prizane-šeno”, sta Ivanovo trpko pot potrdili kadrovka v Agrarii Brigita in nimalo, kje se ga bo dalo videti. Tu je in je naš. Vede ali nevede. V svoji človečnosti. In napuhu. Ko se zdravi - ne zavedamo cene zdravja. Natja Jenko Sunčič Blagoslov konj Posavje - Posavska konjerejska društva pripravljajo v četrtek, 26. decembra, tradicionalne prireditve ob blagoslovu konj - “Štefanje 2002”. Društva se vsako leto potrudijo s pestrimi programi. Letošnja posebnost blagoslova v Kapelah bo razvitje društvenega prapora. Vsekakor bo zanimivo tudi v Pišecah, kjer so konje “žegnali” lani prvič, in že takrat je bil odziv udeleženih velik, letos pa pričakujejo še večji odziv. Tudi v Dobovi se vsako leto zbere veliko število udeležencev, vsi pa obljubljajo ob že omenjenih programih tudi obvezen konjski golaž. Sicer pa je ena največjih tovrstnih prireditev poznana v Šentjerneju, ki ima že kar stoletno tradicijo. K.M. Tradicionalno obrtniško srečanje Brežice - Območna obrtna zbornica (OOZ) Brežice, ki je v letošnjem letu na slavnostni seji proslavila 25 let delovanja, je za člane pripravila tradicionalen novoletni sprejem. V uradnem delu so podelili priznanja za 10,15 in 20 let samostojnega vodenja obrti in obrtne dejavnosti skupaj 53 obrtnicam in obrtnikom. Posebej so čestitali prejemnikoma naziva mojstra obrti v drugi generaciji izobraževanja Slavku Merslaviču in Zdravku Veglju. Janko Hrastovšek ob izročitvi darilnega bona Antonu Zorku Na podlagi sklepa Upravnega odbora so letos sredstva, namenjena za nakup koledarjev, namenili kot donacijo Splošni bolnišnici Brežice. Predsednik zbornice Janko Hrastovšek je darilni bon v vrednosti 500.000 SIT izročil direktoiju bolnišnice Antonu Zorku. Direktorje donacije izredno vesel in upa, da bo za splošno dobro vseh takšna oblika postala tradicija tudi v drugih organizacijah. Donacijo bodo namenili za nakup nove opreme v poškodbeni kirurgiji. Za prijetne urice druženja sta poskrbela Plesna šola Lukec Krško ter ansambel Classic show band. S.V. Mali šolarčki s podružnične šole Loka pri Zidanem Mostu se niso ustrašili mraza. Toplo so se odeli in strumno nastopili pred zbrano množico ob odprtju etnološkega muzeja. Ljubezen, topla beseda, spoštovanje Piršenbreg, Mokrice - Pet skupnih desetletij Pepce (roj. Denžič) in Ivana Agreževih, ki sta zakonsko zvezo sklenila 27.11. 1952 v Pišecah, sta 30. 11. 2002 slavnostno potrdila na Gradu Mokrice in ponovno v pišečki cerkvi in tako po 50 letih skupnega zakona postala zlatoporočenca. Njuna poroka je bila izjemen dogodek s pričama, vnukoma Romanom Zevnikom in Janjo Blatnik, županom Andrejem Vizjakom, ki ju je poročil in je bila to zanj v novi vlogi prva poroka, župnikom Antonom Kolarjem v cerkvi sv.Mihaela in s preko 60 povabljenimi sorodniki, številnimi zdravicami in čestitkami, med drugim tudi Občine Brežice in Upravne enote, muzikanti ter gostim riževim posipom. Slavljenca izhajata iz velikih družin; Pepca je bila ena izmed sedmih in Ivan eden od petih otrok, bila sta skoraj soseda, kruh jima je v družinah rezalo težko kmečko vinogradniško življenje, med vojno pa tudi pregnanstvo in izgnanstvo. Kako se spominjata let, ko sta bila še fant in dekle? “Bilo je drugače kot danes, ampak dobro za tiste čase. Seveda se jih spominjam, bile so vaške zabave, najino skupno življenje pa se je začelo korak za korakom, počasi in sigurno”, se spominja Pepca, mož Ivan pa jo je dopolnil: ”Dobro, dobro je bilo”. Kaj pa bi izluščila iz vajine sredice? “Jaz sem gospodinjila in vzga- jala hčerke, včasih pa sem si vzela nekaj časa tudi za sosede. Življenje je teklo po ustaljenih tirnicah, skromno, sicer bi bilo težko živeti z eno plačo. Ko so naju spraševali, kako lahko preživiva z eno plačo štiri otroke, sva pojasnila, da več tako ne moremo porabiti, kot imamo,” mož Ivan pa je navezal, “denarje bil za nujne stvari, prvi je bil vedno kruh, še vedno ga premalo cenimo in preveč zmečemo stran. Ko je žena skrbela za dom, sem bil jaz v službi pri Cestnem podjetju Novo mesto, v današnjem KOP-u Brežice, kjer sem zadnje čase zaradi bolezni delal le štiri ure. V službo je dobro hoditi, si tudi v družbi, doma pa je drugače, kljub temu daje vedno veliko dela.” Imata 10 vnukov in tudi že 7 pravnukov. Ob tem je ate, kot mu pravijo vnuki, in dedek, kot ga kličejo pravnuki, posebej oživel: ”Oh, jaz imam zelo rad otroke, pravnučki mi zmeraj po- Zlatoporočenca Pepca in Ivan Agrež vedo, katera risanka je na sporedu na televiziji. Z njimi gledam Telebajske in vse druge, spremljam pa tudi politiko, da vidim, kako se življenje pelje dalje. Mama še naprej gospodinji, veliko je dela z vrtom in vinogradom na Malem Vrhu.” Za naprej si Pepca in Ivan želita zdravja in pravita skoraj v en glas: “Ce je to, je vse, vse drugo pride samo od sebe.” Ne bosta namreč nikoli pozabila, s koliko volje in naklonjenosti sta premagala Ivanovo možgansko kap. V prihodnje se veselita zlasti trenutkov, ko se zbere vsa družina in zbere se za vsak družinski ali kak drug praznik. Kot so se zbrali za njun enkraten in neponovljiv jubilej, kar je zasluga in izraz spoštovanja njunih hčera Zdenke s Prilip. Nade iz Boštanja, Ivanke, ki deli svoj topel dom z njima, Jožice iz Brežic in njihovih družin. Saj so nenazadnje pripravili še domačo poroko, “poroko za šalo”, ko so Agrež-Zevnikovi z Bizeljsko-sremiškega okoliša krstili suhega Malovrščana, kije bila posebna polnitev ob 50-letnici poroke in to potrdili še z evangelijem in obljubo med zakoncema za naslednjih 50 let. Natja Jenko Sunčič KULTURA So pomembna vez pri ohranjanju kulturne dediščine Brežice - Posavski muzej Brežice je gostil člane Sekcije (Društva) slovenskih muzejskih konservatorjev in restavratorjev, v kateri aktivno deluje okoli 80 članov. Njihova glavna naloga je skrb za ohranjanje muzejskih predmetov s ciljem, da bi v slovenskih muzejskih konservatorskih-restavratorskih delavnicah vzpostavili in vzdrževali čim višji in mednarodno primerljiv standard stroke, s poudarkom na kakovosti in ne količini, hkrati pa želijo javnosti pokazati, da so pomemben kamenček v mozaiku pri ohranjanju kulturne dediščine. Konservator-restavrator Jože Lorber je povedal, da so v brežiškem muzeju s to dejavnostjo neuradno pričeli že leta 1980 ob podpori in razumevanju tedanjega direktorja Marjana Gregoriča in Mitje Guština ter uradno leta 1986, podporo pri delu pa jim danes omogoča tudi direktor Posavskega muzeja mag.Tomaž Te-ropšič. Sicer pa si v sekciji prizadevajo k medsebojnemu spoznavanju, sodelovanju, k izmenjavi informacij in medsebojnem povezovanju na ravni sorodnih inštitucij. S svojim delovanjem želijo omogočiti konservatorjem-re-stavratoijem, zaposlenim v muzejih, ustrezno izpopolnjevanje in sicer s pospeševanjem razvoj a ustreznih izobraževalnih programov na njihovem področju, jih seznanjati z dogajanjem v stroki, z raznimi oblikami predstavitve v javnosti pa pomagati h globljemu ra-zumevaju stroke. V ta namen sekcija muzejskih konservatorjev in restavratorjev med ostalim organizira pomladno strokovno srečanje in izdaja Konservatorski priročnik. Jože Lorber Tako za 5. in 6. junij leta 2003 pripravljajo mednarodni simpozij o standardih materialnega varovanja ob razstavljanju arhivskega in knjižničnega gradiva ter likovnih del na papirju. V okviru simpozija želijo ob skupni, v svetu in doma vedno bolj prisotni problematiki razstavljanja, tesneje strokovno povezati ustanove, ki hranijo, varujejo in dajejo na ogled zaupano kulturno dediščino. Ciljna publika simpozija bodo arhivisti, knjižničarji, kustosi, konservator-ji-restavratarji, oblikovalci razstav in ostali, ki upravljajo ali varujejo pisno in likovno dediščino, nastalo pretežno za papirju in pergamentu. Mag.Tamara Trček Pečak je izpostavila, daje Narodna galerija v Ljubljani ustanova, ki se ponaša že s 40-letnim zgodovinsko pedagoškim delom z vsemi generacijami, letos pa so izvedli že četrto poletno likovno delavnico, katere glavni cilj je bil predstaviti materialno plat umetnin in prisotne seznaniti z vsemi težavami, s katerimi se umetnine srečujejo. Delavnice so namenjene otrokom in mladini, hkrati pa se s to problematiko vsaj delno seznanijo tudi starši. N. Jenko S. Nevenkina “Iskanja” Krško - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti- 01 Krško je v Galeriji Krško (ogled do sredine januarja) odprl slikarsko razstavo 17 del Brežičanke Nevenke Nestič Ruško-vič, članice Likovnega društva (LD) “Oko” Krško in LD Brežice. Akademski slikar prof. Alojz Konec je o njenem delu prvič razmišljal junija 1999 in že takrat pri njej zaznal likovno miselno radovednost, saj ji poklic farmacevtskega tehnika in bolnišnično lekarniška zaposlitev soustvarjata pravšnje okolje izdatnejšega razmišljanja, ko slikarko vedno bolj privlačijo barve, ko cvet ni več samo dehteč in ožarjen predmet v vazi, ampak ima svojo spremenljivo simboliko in minljivost. Kot je dejala vodja sklada Tatjana Avsec, je k slikovitosti razstave prispeval spremljajoči kulturni program avtorske glasbe in poezije Petra Dimbeka in N. Jenko S. in vsem zaželela prijazne praznike s povabilom spremljevalcem, da ostanejo zvesti obiskovalci galerije tudi v letu 2003. Nevenka N. Ruškovič in Peter Dimbek S pridigami in baladami žanjejo uspeh Brežice - Srednjeveške pridige in balade so gledališki dogodek, ki je nastal iz niza čudovitih in nemalokdaj zelo duhovitih verzov. Predstava z istoimenskim naslovom Satiričnega gledališča Slavka Cerjaka je komornega značaja in temelji na bogastvu pesniške pripovedi, na kultiviranem podajanju poezije in intenzivni igralski prisotnosti. V njih ne gre samo in zgolj za poezijo, temveč tudi za svojevrstno zgodovinsko kroniko slovenskih gradov, trgov in mest. V pridigah in baladah so se brežiški dijaki preizkusili in navduševali že v petnajstih in še kaki predstavi v letošnjem letu v širšem Posavju in Dolenjski, gostovali pa so tudi pri rojakih v Novem Sadu. Mladi umetniki so združili vrhunsko poezijo našega največjega sodobnega pesnika Janeza Menarta z dinamiko hitre, intenzivne, ambientalne predstave. Z novim letom pa bo deset dijakov-igralcev v gledališču Slavka Cerjaka pričelo s študijem nove igre. S.V. slovenski dom - naš drugi dom Živahni zadnji dnevi leta rojakov na Hrvaškem Gostovanje Kulturnega društva PREM s Primorske; Marijan Horn v razstavi “300 znamk” prikazal dejavnost in lepoto Slovenije; Leopold Somrak v Slovenskem domu (SD) Zagreb predstavil Pravljice iz slovenskih gozdov za velike in male otroke, KPD “Bazovica” Reka proslavila svojo 55-letnico delovanja. Otroška opera Debela repa Kostanjevica na Krki - Ob 110. obletnici ljubljanske operne hiše so kulturne dneve na OŠ Jožeta Gorjupa posvetili prav operi. Da bi tudi to zvrst bolje spoznali, so ob pomoči skladateljice Mire Voglar izpilili otroško opero v dveh dejanjih “Debela repa”. Skladateljica je želela, da bi v glasbi soustvarjali tudi najmlajši in kot pravi dirigentka Mojca Jevšnik, je nastala prikupna opera. V njej debelo repo pulijo otroški pevski zbor in solisti ter Orffov instru-mentarij šole. Pomaga jim plesna skupina Harlekin. Za kustume in sceno je poskrbela Vesna Zakonjšek, za koreografijo Lucija Kuntarič ter za odrsko predstavitev Melita Skušek in Katarina Zahrastnik. Premierno so jo predstavili minule dni v šoli, še v domu upokojencev v Krškem, se pridružili z dvema predstavama programu Zveze prijateljev mladine Krško ter opero predstavili domačemu občinstvu. S.V. PREM Kulturno društvo PREM je pet let staro turistično športno društvo s spodnjega roba Brianov v občini Ilirska Bistrica. Že samo ime pove, s čim se ukvarjajo in kakšno je njihovo ambasadorsko delovanje za slovensko italijansko mejo, pa tudi nasploh, ker si meje ljudje sami postavljamo, kot pravi predsednica Jerica Strle. Tamu, kjer so, pa so navezali kulturne stike tudi s podobnimi društvi. Člani zagrebškega Slovenskega doma so 35-članski ansambel pričakali z velikim veseljem, ta pa se jim je predstavil v vsem svojem sijaju. Za dobro in prijetno zabavo so poskrbeli ženska pevska skupina Prem, kvartet Studenec, harmonikarji, govorniki v narečju, napovedovalki in recitatorji del Ketteja, Steguja in Gašperšiča. Znamke - druga velika ljubezen Člani Slovenskega doma se v prostem času ukvarjajo z umetniškimi in drugimi zanimivimi dejavnostmi. Marijan Horn ob pisanju pesmi z veseljem zbira tudi znamke. Na razstavi je pokazal lepoto slovenskih poštnih znamk od grba in zastave RS ob prvi, peti in deseti obletnici samostojne slovenske države, do znamk, ki prikazujejo naravne in kulturne zna- Leopold Somrak menitosti, grajske stavbe, folkloro, sadne vrste, floro, zdravilne rastline, cvetje, gobe, živali, fosile, minerale, hidrometeorologijo, like iz otroških slikanic, voščilne znamke, znane osebnosti iz športnega in kulturno umetniškega področja, planine in slovenske pla- ninske rože. Z razstavo je poskušal pokazati, kakšna je Slovenija. Ker v Zagrebu ne dobi slovenskih znamk, si jih priskrbi v matični domovini, najpogosteje na Pošti Brežice. Pravljice iz slovenskih gozdov To je izdaja petih pravljic Leopolda Somraka, ki jih je napisal za svoje vnuke in male rojake po svetu, da bi brali slovensko besedo. Ljubke ilustracije z najpogostejšimi gozdnimi motivi je prispevala njegova vnukinja Melita Jurdana Sušanj. Somrakov jezik je preprost in lahko razumljiv, pisan v obliki basni s sporočilom, kako dobro vedno prema-ga-zlo. Vitomir Vitaz: “Nadaljevali bomo s svojim poslanstvom!” Rojaki na Reki so svoje 55-let-no delovanje obeležili s preglednim odprtjem razstave “Iz preteklega delovanja društva” in nato s pestrim kulturnim programom, ki se je pričel z zapetima himnama Hrvaške in Slovenije diuštvenega MePZ ter nadaljeval z recitali, monologom, delom komedije in plesnima vložkoma sekcije društva in gostov iz Ilirske Bistrice. Program je bil plod prizadevnega dela voditeljev njihovih sekcij - Franje Bravdice, ki je za 15 let vodenja Me PZ prejel posebno priznanje, režiserja Alojza Usenika in koreografa Duška Durdžulova. Obeležitev jubileja so s prisotnostjo počastili visoki gostje na državni in meddržavni ravni, med njimi tudi veleposlanik RS na Hrvaškem dr.Peter A. Bekeš in predsednik Zveze SD na Hrvaškem Darko Sonc. Posebno priznanje so ob tej priložnosti podelili še Vinku Zibertu, dolgoletnemu predsedniku Bazovice in kot prvemu predsedniku Zveze SD na Hrvaškem; Jožefu Grilcu za 55 let neprekinjenega delovanja v društvu ter Dragu Rizmanu za 20-letno zavzeto delovanje kot predsednika društva, ki so mu podelili naslov “častnega predsednika”. Natja Jenko Sunčič Ustvarjalne delavnice v Kozjanskem parku Podsreda - V Kozjanskem parku v Podsredi tudi letos nadaljujejo s tradicionalnimi delavnicami v adventnem času. Delavnice izvajajo že kar nekaj sezon in ugotavljajo, da so se prijele, zlasti med mladimi. V delavnicah se posvečajo izdelovanju adventnega okrasja, božičnih voščilnic, sveč in krašenja pomaranč, torej pomandrov, skratka predmetov, ki so lahko v tem času tudi primemo darilo za naše bližnje. S klinčki so krasili pomarančo, izdelovali sveče iz voska, izdelovali so ohišja za svečko iz papiija s tako imenovanim origanom. Helena Rožman je pojasnila, da so bili z obiskom prve delavnice izredno presenečeni in zadovoljni, k sodelovanju so povabili vse šole znotraj zavarovanega območja. V okviru tega programa so izvedli tudi delavnice za skupine iz parkovnih osnovnih šol, ki so potekale minula dva tedna. Sodelujejo še Nataša Ferlinc, Vesna Zakonjšek in Tatjana Zalokar. S tovrstnimi aktivnostmi želijo spodbujati kreativnost in inovativnost ter pokazati možnosti za izdelovanje predmetov iz materialov, ki so na voljo tudi v našem okolju. S.V. Voščilo s predbožičnim koncertom Brežice - V cerkvi sv. Lovrenca so občanom s prelepim petjem in igranjem cerkvenih, večno živih in narodnih pesmi voščili pevski zbori KUD Brežice in člani Tamburaškega orkestra KUD Oton Župančič Artiče z umetniškima vodjema Elizabeto in Dragutinom Križaničevima. V svojem in v imenu številnih poslušalcev, ki so ob spremljanju koncerta uživali, se je celotnemu lepo uglašenemu ansamblu zahvalil dekan Milan Kšela, ki je v adventnem času - času pričakovanja - zaželel vsem prisotnim blagoslovljene božične praznike ter mimo in zadovoljno novo leto. N. J.S. Pevski zbori KUD Brežice in člani Tamburaškega orkestra KUD Otof1 Župančič Artiče napovedi 24. december Šmarčna - žive jaslice ob gozdu na Šmarčni, ob 19.uri 25. december Šmarčna - žive jaslice ob gozdu na Šmarčni, ob 21 .uri Boštanj - Koncert “Božične pesmi”, MePZ Boštanj, ob 19. uri, župnijska cerkev 26. december Sevnica - božični koncert Okteta Jurij Dalmatin, gost vokalna skupina Zefir, ob 19: uri, župnijska cerkev sv. Miklavža Krško - slovesnost ob Dnevu samostojnosti, ob 18. uri, Kulturni dom - jazz trio domačih glasbenikov, ob 2 L uri, Klub Zvezda 27. december Sevnica - novoletni otroški živžav z gledališko predstavo “Zvezdica zaspanka” in dedkom Mrazom, ob 17. uri .kulturnadvorana Krško - koncert zvezde meseca: Yo-Zo, ob 21. uri, Klub Zvezda 28. december Sevnica - novoletni koncert Godbe Sevnica in Big Banda, gost skupina Rok’n'band, ob 18.uri, športna dvorana Brežice - koncert Zaklonišče prepeva, Senza, Mary Jane, ob 21.30, Mladinski center 31. december Sevnica - silvestrovanje na prostem, koncert Vilija Resnika s skupino, od 21.ure dalje, Trg svobode Krško - silvestrovanje na pros' tem, koncert Nuše Derenda z Juhu bando, od 21. ure dalje’ ploščad pred Kulturnim domom Brežice - silvestrovanje na prostem, skupina Okrogli muzikantje REPORTAŽE, NASVETI ... avtomobilizem ir za lepši videz Clio Renault Šport 2.0 16v Novega Clia bi lahko primer- vedno sveža. Kljub letom dobro jalizvinom, kije z leti vse boljše, prenaša tekmo s konkurenti. V Clio je pred leti, ko je prišel na primerjavi s prejšnjim Cliom je trg, najprej dobro razburkal po- prinesla nekoliko aktualnejši vi-dročje malih avtomobilov. Nase dez, predvsem pa podobnost z osje prevzel vlogo tistega, ki vztraj- talimi, novejšimi Renaultovimi no dokazuje, da tudi mali avtomo- modeli. Spredaj takoj opazimo bili nudijo veliko opreme in var-| nost. Z leti je to potrjeval, po zad- nJi prenovi pa še potrdil svojo vlogo. Clio, imenovan Renault Spori ali krajše RS, ki sem ga testiral v Preteklih dneh, predstavlja največ, kar Clio danes zmore. Oblika je dobro znana in še Motor: - linijski štirivaljnik, 16 ventilov ' prostornina: 1998 cm3 - največja moč: 172 KM (124 k\V) ' navor 200 Nm pri 5400/min. velike luči značilne oblike, ki skupaj s povečanim Renaultovim znakom in kombinacijo pločevine ter črne plastike sestavljajo značilno linijo. Videz je zaradi športnega podvozja, poudarjenih aerodinamičnih dodatkov in velikih 16-colskih koles v primeru Clia RS še opaznejši. Že na prvi pogled je očem jasno, da gre za športno izvedenko. Tudi notranjost je pri Cliu RS bolj športna. To je najbolj očitno pri sedežih, nekaterih oblogah in inštrumentih. Športen in dobro oprijemljiv je volanski obroč, v katerem se serijsko skriva zračna blazina. Ta ni osamljena, saj Clio že v osnovni različici ponuja kar štiri. Torej prednji dve in bočni dve. Na področju varnosti pa to še ni vse, saj ima še vsa elektronska pomagala, potovalni računalnik, servo volan, Isofbc tudi na sovoznikovem sedežu, nastavljive udobno pa tudi štiri potniki. Na zadnjem sedežu je prostora namreč nekoliko manj, tudi dostop ni najudobnejši. Clio RS ima namreč le tri vrata. Sicer pa se voznik lahko kar udobno namesti, prav bi pa prišel volanski obroč, ki bi poleg višinske nastavljivosti ponujal še globinsko, po vzoru vzglavnike in klimatsko napravo. Prav vse našteto pripomore k večji varnosti, obenem pa velikokrat tudi k večjemu udobju. V Cliu RS se lahko hitro in udobno peljeta dva, malce manj Zmogljivosti: - naj višja hitrost 220 km/h - pospešek 0-100 km/h: 7,3 s - poraba po podatkih proizvajalca: 6,3/8,1/11,21/100 km - testno povprečje: 9,81/100 km Lagune na primer, saj višjim voznikom volanski obroč ostaja nekoliko predaleč. Če upoštevamo zmogljivosti in ekskluzivnost modela, je tudi cena sprejemljiva. Dobro je vedeti, da prav ta izredno zmogljiva različica priljubljenega Clia nastaja tudi v Novem mestu. Prav takih s tekočega traku vsak dan zapelje petdeset, morda je med njimi prav vaš? Aleksander Krebelj Viva - Odkar vem zanjo Brežice - Mešani pevski zbor Viva Brežice Je ljubitelje zborovskega petja zbral na promociji druge zgoščenke z naslovom “Odkar vem zan-j°”. Predstavili so jo na koncertu v avli Ekonomske in trgovske šole v Brežicah. Zborovodkinja Simona Rožman Strnad pravi, da se ime naslova nadaljuje z jubilejnega koncerta ob 10-letnici delovanja. Takrat je mlada Mojca Prus lstoimensko skladbo napisala prav za “Viveke”. Na zgoščenki je strnjeno delo zadnjih dveh jnt, 17 skladb predstavlja mozaik sakralne glasbe, k1 bogati koncertni in tekmovalni repertoar Vive ter slovenske umetnostne in ljudske skladbe, ki J‘h nosijo v srcih. S.V. Dobrodelnost Rotary kluba Čatež Krško - Rotary klub Čatež je v sodelovanju z glasbenima šolama Krško in Brežice v Kulturnem domu Krško pripravil tradicionalni dobrodelni božični koncert. Ljudi odprtega srca je pozdravil Simfonični orkester GŠ Krško pod dirigentskim vodstvom Draga Gradiška, prepevali so Marjetka Podgoršek-Horžen z učenci Nikom Ogorevcem, Martino Živič in Mihaelo Komočar ter vokalna skupina Solzice. V klavirskem duu sta zaigrala Karolina Vegelj in Branimir Biliško ter Darja Stanovič in Estera Cetin z Vanjo Ivankovič na flavti. Prireditev pa so zaključili s kvartetom klarinetov krške šole ter citrarskim kvartetom brežiške glasbene šole. Čisti izkupiček prireditve bodo namenili posavskemu društvu za cerebralno paralizo Sonček S. V. Josipa Lisac navdušila Brežice - Mladinski center Brežice je gostil eno najbolj avantgardnih in nevsakdanjih osebnosti hrvaške glasbene scene Josipo Lisac. Njen tokratni repertoarje zajemal rockovsko glasbo, ki je, tako kot vedno, navdušila občinstvo. .. ' . .-a - ..g ms, • -'mu lilill S0 jm JgLuf ff M ■ ▼IPAP : C-. VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. Občankam in občanom, poslovnim partnerjem in vsem prijateljem voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto. Tovarniško 18, 8270 Krško, SLOVENIJA, Tel.: +386(0)7 48 11 100, Fax: +386(0)7 49 21 115,48 22 077 E-moil: vipap@vipap.si, http://www.vipap.si Prednovoletna nakupovalna mrzlica Kako kupiti primerna senčila za oči, puder, šminko? Svetujem vam, da se najprej pred nakupom zelo dobro posvetujete s strokovnjakom, kajti kozmetika ima danes svojo ceno. Vsa ličila niso enake kakovosti in tudi koža na obrazu se razlikuje pri vsakem posamezniku. Pred novim letom je množica demonstracij tudi v trgovinah, kjer kozmetiko prodajajo, zato vam svetujem predhodno posvetovanje. Ne kupujte ličil v veleblagovnicah, kjer ni osebnega pristopa do stranke. Ne kupujte samo po akcijskih cenah, kajti to, kar bomo uporabljale ženske danes, se bo na naši koži poznalo šele čez nekaj let. Danes vse več, zlasti predstav- ... odhod niče ženskega spola, zapravljamo na kozmetiki in pri tem, kadar gre za kakovosten izdelek, velikokrat ne gledamo na ceno. Na nek način je tako prav, saj nam razni mediji dnevno ponujajo različne izdelke in to brez strokovnega nasveta. Pa vendar imajo mediji velik vpliv na nas, mnogokrat kupimo kakšen izdelek, pa vendar ta ne upraviči svoje cene. Zato naj vam še enkrat svetujem, da se pri teh predprazničnih nakupih pred nakupom dobro posvetujete o samem izdelku in njegovi kakovosti. V letošnjem letuje to moj zadnji prispevek. V letu 2003 vsem bralcem časopisa SavaGlas želim veliko uspehov in čim lepših frizur. Alenka Dimbek (tel.št. 07/49-61-775) e-mail: alenka@alenkinstudio.com http: www.alenkinstudio.com moda Kako zaključiti to leto? Kaj povedati na koncu leta o modi? Nikakor ne moremo zaključiti, kajti moda živi naprej; dnevno se nekaj dogaja. Lahko pa bi malce pobrskali v naslednjo sezono - pomlad/poletje 2003! O zimski sezoni smo izvedeli že prav vse in najbrž nam v naših garderobnih omarah prav nič več ne manjka. Kaj nas čaka naslednjo sezono, pa bi vsakega radovedneža malce zanimalo. Seveda ne bomo odkrili vsega, saj bi bilo še prezgodaj, ampak le kakšno malenkost! Medtem pa se modni oblikovalci že pripravljajo na naslednjo sezono -jesen/zima, kajti njihove modne revije ali predstavitve njihovih kolekcij so že potekale. Najprej o oblačilih, ki se bodo nosila. Hlače, ozke, široke, dolge, predolge, vseh barv in vzorcev, v lahkih materialih in v denimu. Predvsem zanimive bodo 7/8 hlače, ki bodo zelo modeme naslednjo sezono, enako bodo moderne tudi % hlače. Seveda tudi v vseh barvah in možnih krojih, naj bodo širše ali ožje, nizke, v vseh materialih. Torej tiste, ki nikakor ne marajo kril, razveseljiva vest, da se bodo hlače še vedno nosile in na izbiro cela paleta različnih krojev in barv. Presrečne pa bodo tudi tiste, ki so hlač že naveličane in so mnenja, daje izbira kril premajhna. Krila bodo v prihodnji sezoni absolutni hit. Dolga, v dolžini do kolena, širša, ozka in zelo kratka! Tudi obleke bodo modeme. V lahkih materialih, zelo veliko simetrije bo in raznovrstnih pasov, ki bodo dobrodošel dodatek. Zelo veliko se bodo nosili sakoji ali jakne, toda ne tisti “enostavni”, ampak zelo zanimivi in novi kroji. Pa tudi zgornji deli - majice, bluze... nič več ne bo enostavno. Vse bo zveže, v novih materialih, novih krojih in z ogromno simetrije, vzorcev in barv. Tudi kar zadeva kopalke, vam lahko obljubimo raznovrstnost, drugačnost, simetrijo in absolutno ženskost. Torej v prihodnji sezoni bo veliko simetrije, veliko barv, od čme, bele, rumene, zelo veliko rjave ter beš tonov, pa veliko pisanih vzorcev... Raznovrstni pasovi nas bodo krasili okrog bokov, ki bodo polepšali celoto, pri obutvi bo še vedno absolutni hit “špica”, pa tudi ostali modeli. Tudi v prihodnje bo pravilo, da mora vse pristajati in kot celota mora izgledati usklajeno. Uspešen konec leta in srečno novo leto! Lea Šinko Štraus ŠPORT karate ir šah * Zlata medalja Sevničanu t Trbovlje - Karate klub Tika Trbovlje je organiziral že 30. mednarodni karate turnir Trbovlje, ki velja za najstarejši turnir v Evropi. Zbralo se je okrog 500 nastopajočih iz Slovenije, s Hrvaške, iz Bosne in Hercegovine, Makedonije in Nemčije. Krške šahistke slovenske vice prvakinje Velik uspeh je v članski konkurenci med kataši zabeležil član sevniškega karate kluba Hypo Marko Stopar, ki je s svojo konkurenco dobesedno pometel in na koncu v finalu zasluženo odpravil še Grega Krebsa z maksimalnim rezultatom 3:0. Marko Stoparje tako v svojo vitrino dodal še eno zlato medaljo, sedaj jih ima kot najboljši sevniški karateist že 138. V športnih borbah sta bila še najbližje medalji Rok Crepinšek in Marko Stopar, ki sta bila v borbi za medaljo občutno prikrajšana, saj sta prikazala bistveno več od svojih nasprotnikov. Marko in Rok sta v kategoriji - 68 in - 78 kg osvojila nehvaležno 5.mesto. V prijetnem spominu bo turnir ostal tudi Mariji Jeler, ki se je domov vrnila z zlatom v katah in srebrom v borbah. Marija se je gladko prebila do finala, kjer pa je za las klonila proti nasprotnici iz BiH. Njen uspeh je dopolnila klubska kolegica Danijela Grilc, ki je v katah pri članicah zasedla 3.mesto, v športnih borbah pa je po podaljšku klonila v boju za medaljo in na koncu osvojila 5. mesto. Pri dečkih se je izvrstno odrezal tudi Nejc Kostanjšek, ki pa je dvakrat premočno zadel nasprotnika in na žalost izpadel v četrtfinalu. Pri kadetinjah je v katah Jasmina Grilc osvojila 5. mesto, Vesna Požun pa je bila v isti kategoriji šesta. Pri članih so v borbah nastopili Martin Hri-beršek, Damjan Fila in Sašo Vaš. Martin je v prvem krogu premagal nasprotnika iz BiH, v drugem krogu slovenskega nasprotnika, nato v četrfinalu klonil in na koncu zasedel 7. mesto. ju-jitsu Na domačem terenu 4. mesto Boštanj - V OŠ Boštanj seje zaključilo tekmovanje za Pokal Ruca-noija - božično novoletni turnir v ju-jitsu športnih borbah. Tekmovanja seje udeležilo 58 tekmovalcev iz 9 klubov, članic Ju-jitsu zveze Slovenije. Domačini so dosegli naslednje rezultate; med kadeti do 55 kg je zmago slavil Aljaž Rak, med kadeti do 63 kg pa je zmagal Andrej Cešek, med mladinci do 55 kg je 2. mesto osvojil Aljaž Rak, med mladinci do 69 kg je bil prvi Dejan Bahč, med mladinkami do 58 kg je bila prva Katja Simončič, med mladinkami nad 68 kg je 1. mesto osvojila Maja Ferenčak, med članicami nad 70 kg je bila prva prav tako Maja Ferenčak, med člani do 85 kg je bil Peter Baškovč drugi. Ekipno pa je Dmštvo borilnih veščin Ippon Rucanor iz Sevnice zasedlo 4.mesto. Peter Baškovč v akciji Foto: Jana Morinc Damjan se je v borbah pomeril prvič po triletnem premoru in v prvem krogu izgubil zaradi izvedbe nedovoljene tehnike. Sašo pa je v prvem krogu premagal nasprotnika BiH s 5:0, v drugem krogu pa je premočno zadel hrvaškega nasprotnika in izgubil zaradi kontakta. Sicer pa je KBŠ Rajhenburg v sezoni 2002/03 po medaljah posegel že 20-krat. Od oktobra 2002 so tekmovalci in tekmovalke osvojili 6 zlatih, 8 srebrnih in 6 bronastih medalj.Člani kluba so se 20. decembra na božičnem klubskem turnirju med sabo pomerili v karateju, kickboxingu in taek-wondoju, 30. decembra pa Martin Hriberšek in Sašo Vaš odpotujeta v Las Vegas na odprto prvenstvo USA. Peter Kovačič mali nogomet Sevničanom uspelo priti do pokala Pohorje - Tekmo so odigrali člani kluba malega nogometa iz Sevnice in ekipa Lovrenc na Pohorju. Sevničani so domačine premagali z 9:5 in s to zmago jim je uspela uvrstitev med štiri najboljše ekipe v pokalnem tekmovanju NZS. Pri Sevničanih seje tokrat najbolj izkazal Srečko Rostohar kot strelec, pa tudi asistent. Tako so Sevničani sklenili prvenstvene in pokalne tekme v letu 2002, prva tekma v naslednjem letu pa jih čaka v Dobovcu. Škofja Loka - Konec novembra in v začetku decembra je v Školje Loki potekala ženska državna liga. Zelo uspešno so nastopile tudi krške šahistke (Svetlana Prudnikova, Karmen Mar in Mirela Ahmato-vič), ki so se prvič pomerile v državni ligi in jim je za osvojitev 1. mesta zmanjkala le točka. Krška ekipa se je še posebej izkazala v zadnjem krogu. Mirela Ahmatovič je namreč po dolgem boju z olimpijsko reprezentantko Leo Štefanec zmagala in krški ekipi priborila 2. mesto. Mirela Ahmatovič S tem rezultatom so krške šahistke dosegle naj večji klubski uspeh krškega šaha v letu 2002 in največji rezultat v zgodovini ŠK Triglav Krško. atletika Uspešen in vesel zaključek leta Atletskega kluba FIT Brežice - Člani atletskega kluba FIT Brežice so v prostorih Ekonomske in trgovske šole Brežice pripravili zaključek leta. Vodja programa je bil Polde Rovan, predsednik kluba in dolgoletni trener. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavnik Atletske zveze Slovenije Janez Ferjančič, od domačinov pa Karel Recer ter članica upravnega odbora atletskega kluba in dosedanja podžupanja Milena Jesenko. Na Primorskem odlično tekli Koper, Avstrija - Atletski klub Koper je organiziral 6. novoletni tek na miljo, ki pa je bil vse prej kot novoletni, saj je bilo v sončnem Kopm kar 18°C. Atleti Atletskega kluba Sevnica pa so zagotovo del tega sonca ponesli s seboj domov, saj so v treh nastopih osvojili eno bronasto in dve zlati medalji. V teku na eno miljo je Borut Veber zmagal, Bojan Bedrač pa je zasedel 3. mesto. V mladinski kategoriji je zmagal Gregor Vodenik. Mlajši člani Atletskega kluba iz Sevnice pa so dobre rezultate dosegli tudi v Avstriji. In sicer so na tem mednarodnem tekmovanju, pri katerem gre za osem sklopov, sedem se jih odvija v Avstriji, eden pa v Murski Soboti, tekmovali pionirji iz Sevnice. Vreme jim ni bilo naklonjeno, saj je bilo zelo mrzlo. Toda kljub mrazu so dosegli lepe rezultate; pri mlajših deklicah je na 1000 metrov 3. mesto zasedla Janja Klanšček, pri starejših deklicah pa je na 2000 metrov zmagala Barbara Resnik, druga je bila Saša Sladič, tretja Maja Teraž in deseta Teja Povhe. Pri mlajših dečkih je bil na 2000 metrov prvi Luka Kranjec, peti Tomaž Vizlar in šesti Andrej Virant. Pri starejših dečkih je na 3000 metrov 2. mesto osvojil Mario Ribič, tretji pa je bil Alija Mehič. Pri mlajših mladincih pa je na 4000 metrov 9. mesto osvojil Sebastjan Drobne. thaibox Za pokal se bodo pomerili na Češkem Praga - Člana Thai boxing kluba Scorpion NM in Krško David Šupe-vec in Rožle Jazbinšek bosta nastopila na tradicionalnem vsakoletnem božičnem Muay Thai gala turnirju v glavnem mestu Češke v Pragi, v dvorani, ki jo vsako leto napolni do 3000 gledalcev. Pod vodstvom trenerja in menageija Iztoka Vorkajpiča bo David Supevec nastopil v kategoriji do 61 kg proti domačinu s Češke0 dvoboj bo rangiran na evropski profesionalni lestvici, kjer je David Supevec trenutno četrti. Rožle Jazbinšek, tretji z letošnjega evropskega prvenstva, pa bo nastopil v kategoriji do 72 kg v neuradnem profesionalnem dvoboju prav tako proti češkemu domačinu. Poročilo o celoletnih aktivnostih je obsegalo tekmovanja in pridobitev okoli 50 sodnikov. Zelo zadovoljni so z obnovitvijo stadiona, saj so skozi preteklo obdobje bili zelo varčni, odrekali so se marsičemu, tako da jim je s pridobljenimi finančnimi sredstvi in skupnimi močmi uspelo. Največja zahvala gre staršem, ki imajo veliko zaslug za podvige športnikov. Rdeča nit leta 2003 pa bo 25-letnica delovanja kluba. Med drugim bodo priredili tudi atletski ples. Organizirali bodo 14 velikih tekem in sicer 18. mednarodni atletski miting, maraton Terme Čatež in še nekatere druge. Motivi so veliki in zato se splača trenirati, medse pa vabijo tudi nove člane. Glavni dogodek večera je bila podelitev nagrad, ki so jih dobili vsi, ki so osvojili po več zlatih, srebrnih ali bronastih medalj. Nagrajenci med pionirji so Rok Deržanič, Maja Petan, Lucija Križnik, Tomaž Bogovič, Rožle Bučalo, Barbra Tomše, Denis Butara, Damjan Kovačič in Nina Gramc. Pri mlajših mladinkah in mladincih so nagrade za osvojene medalje prejeli Mateja Drobnič, Tamara Rožman, Doko Majkič in Žiga Štajner, pri starejših mladinkah in mladincih pa Janja Budna, Jurij Vodopivec, David Smu-kovič in Željko Kolman. Med članicami in člani pa so bili nagrajeni Simona Kozmus, Primož Kozmus, Jurij Rovan, Krunoslav Hera-kovič in Iztok Drobnič. Peter Kovačič strelstvo Vesna Kržan odlična na dvoboju s Hrvaško Ljubljana - Na 23. tradicionalnem dvoboju strelskih reprezentanc Slovenije in Hrvaške v streljanju z zračnim orožjem je na strelišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani zmaga po vrsti porazov ali neodločenih izidov z izidom 5:3 končno pripadla Sloveniji. Za našo izbrano vrsto je z zračno pištolo nadvse uspešno nastopila tudi Brežičanka Vesna Kržan. V kategoriji mladink je s 371 zadetimi krogi prepričljivo ugnala vse tekmice, saj je drugouvrščena Hrvatica Marija Marovič za njo zaostala za celih pet krogov. O visokem dosežku Kržanove govori tudi podatek, daje ni prehitela niti ena članica slovenske članske vrste. Vesna Kržan Zmagi Sevničanov in Brežičanov Brežice - V zaostalih srečanjih 1. kroga jugovzhodne skupine 3. državne lige v streljanju z zračnim orožjem so Sevničani dosegli že svojo drugo zmago, člani tretjega brežiškega moštva pa prvo. Najboljši posameznik kroga je bil Sevničan Matej Kolman. Vrstni red moštev po dveh krogih je sledeč: 1. Marok Sevnica, 2. Brežice II , 3. Brežice III , 4. Trebnje II. Med posamezniki vodi Sevničan Gorazd Cimperšek pred Trebanjcem Davidom Rajkovičem in članom tretjega brežiškega moštva Edvardom Zakovškom. 4. mesto zaseda edino dekle v moški druščini, obetavna petnajstletnica Kristina Grubeša iz Brežic. 1 p V plesni šoli Lukec ponovno veselje Maribor - Potekal je kvalifikacijski plesi turnir in Maribor Open, ki sta se ga udeležila tudi dva para plesne šole. Dosegla sta naslednje rezultate: mlajši mladinci skupna A, Dejan Baliban in Zala Zorenč 9. mesto v ST plesih in 11. mesto v LA plesih, Simon Cerjak in Maja Omerzel 9.mesto v ST plesih. Mlajši mladinci skupine B, Simon Cerjak in Maja Omerzel sta dosegla 3. mesto v ST plesih, Dejan Baliban in Zala Žorenč 4. mesto v LA plesih. Čestitke pa vsem osvajalcem medalj na državnih prvenstvih: Sebastijan Vodlan je osvojil zlato in srebro, Vesna Vučajnk je dvakrat osvojila srebro, David Romih je osvojil dvakrat srebro in enkrat bron. Valentina Romih prav tako dvakrat srebro in bron, Luka Vodlan je osvojil srebro in bron, Amadeja Plevel pa je osvojila bron. Prav tako čestita za vrhunske uvrstitve na svetovnem prvenstvu v stepu Vesni Vučajnk, Sebastijanu Vodlanu in Luki Vodlanu. Kickboxing klub Gladiator se predstavi Brežice - Pred dvema mesecema je bil v Brežicah ustanovijo0 klub borilnih veščin, ki se ukvarja s kickboxingom. Njegovi usta' novni člani so Aleš Gerjevič, Jani B. Božič in predsednica kluba Vanja Božič. Klub je še na začetku, pa vendar že sedaj premore 2 članov, število pa se povečuje tako pri članih kakor tudi pri članicah- Pred kratkim smo bili sprejeti v Kickboxing zvezo Slovenji > ki je članica WAKO, ene svetovno najmočnejših KickboXi°-organizacij. Naši cilji so enostavni, biti najboljši in ponesti Brezi , v sam svetovni vrh tega športa, zato se naši tekmovalci že J-intenzivno pripravljajo na tekmovanja, ki se bodo pričela v zace prihodnjega leta. Naši treningi potekajo v prostorih fitness cen ARENA za člane ob ponedeljkih, torkih in četrtkih ob 17.30 in članice ob sobotah in nedelj ah ob 16.uri. Vse zainteresirane za tovr no obliko borilnih veščin vljudno vabimo, da se nam pridruZ Aleš Gerjev« KRONIKA Droga in orožje na Obrežju Krško, Obrežje - V petih decembrskih dneh so bili policisti mejne policije Obrežje zelo uspešni, saj so zasegli 21 kg konoplje, več kosov orožja in avto, ki je bil ukraden na Nizozemskem. Osmega decembra se je na Oiejni prehod Obrežje pripeljala družina iz Celja. Policist je pri redni kontroli posumil, da nekaj ni v redu in se je odločil za podrobnejši pregled vozila. Pod preprogo v prtljažniku je našel 17 za-1 vitkov, v prostoru za rezervno kolo pa še 15 zavitkov, prelepljenih s samolepilnim trakom, v skupni teži 21 kg. Test je pokazal, da gre Za prepovedano drogo - konopljo. Pri nadaljnjem pregledu vozila je bil najden še prirejen prostor za tihotapljenje, kije bil verjetno že ''ečkrat uporabljen, in ponarejen bankovec za tisoč mark. V postopku seje pokazalo, da sta Celica, ki sta imela v avtu tudi otro-?e> “blago” naložila v Banja Luki 111 je bila namenjena za slovenski trg. Celjanoma so zaplenili tako dtamila kot ponarejen bankovec 'n avto. Zakonca, 53-letni G.D in ^b-letna I. D. sta bila po 48-^mem policijskem pridržanju s bazensko ovadbo privedena k Preiskovalnemu sodniku, ki ju je P° zaslišanju izpustil. Istega dne je na mejnem prebodu Obrežje vstopal 25-letni državljan Bosne. Policist mejne Policije je odredil kontrolo vozi-a’ v katerem so našli tri pištole, j ya revolverja in naboje. Najde-1 so bili tudi listki s ceno za pro- dajo orožja, ki seje gibala od 400 mark za pištolo do 700 za revolver. Po 48-urnem policijskem pridržanju in zaslišanju je preiskovalni sodnik za storilca, ki mu je bilo odvzeto orožje in avto, odredil pripor. Desetega decembra pa seje na izstopno postajo Obrežje pripeljal 27-letnik z jugoslovanskim in hrvaškim državljanstvom. Pri pregledu dokumentov in vozila so policisti ugotovili, da sta prometno dovoljenje in zelena karta za vozilo ponarejena, pri nadaljnjem pregledu pa je bilo tudi ugotovljeno, da je bilo vozilo, vredno okrog 25 tisoč evrov, 16. oktobra letos ukradeno na Nizozemskem. Po podatkih kriminalistične policije je to že 24. vozilo visokega cenovnega razreda, ki je bilo ukradeno na zahodu ter odkrito in zaseženo neposredno na meji ali v njeni bližini, v največ primerih na Obrežju. Vozilo je bilo zaseženo, za osumljenca odrejeno 48-umo pridržanje, nato pa je bil s kazensko ovadbo predan preiskovalnemu sodniku. Na Policijski postaji Brežice pa so pridržali 30-letnega Z.Z., kije stalno prijavljen v Mariboru, sicer pa je brez stalnega prebiva- lišča. V zadnjem obdobju je osumljen storitve več kaznivih dejanj tatvin na območju Brežic in Krškega, iščejo pa ga tudi druge policijske postaje; Z.Z. je bil obravnavan tudi na Hrvaškem, od koder so ga izgnali, pri prijetju v Brežicah pa so policisti v njegovem avtomobilu našli pištolo. Vprostoru za rezetvno gumo je bilo shranjeno 15 zavitkov konoplje. V kratkem času so posavski policisti tako pridržali več oseb zaradi suma storitve kaznivega dejanja, zlasti na mejnem prehodu Obrežje. Robert Kobe, komandir Postaje mejne policije, pravi, da lahko to pripiše “dobremu policijskemu nosu”. Če bi bilo na meji še več policistov, bi bili še uspešnejši. Po normativu bi moralo biti na mejnem prehodu Obrežje in Slovenska vas zaposlenih 140 policistov, a jih je precej manj. Nada Černič Cvetanovski Komandir Postaje mejne policije Obrežje Robert Kobe, vodja urada kriminalistične policije Sašo Jejčič in Štefan Hren, zadolžen za stike z javnostmi na PU Krško z zaplenjenim orožjem. I V novo leto z obmejno prepustnico in kmetijskim vložkom Sin 0venija, Posavje - Stalna mešana komisija za izvajanje slovensko-hrvaškega sporazuma o maloobmejnem prometu in sodelo-^ju (SOPS) se je po odprtju prvega izmed 27 maloobmejnih prehodov s Hrvaško pri Osilnici seznanila z načrti odpiranja še Preostalih, Id naj bi jih zgradili do konca leta 2003. Že do februarja prihodnje leto bodo na 670 km meje odprli še pet podobnih Prehodov, med njimi prehod Stara vas-Bizeljsko. Ker s 1. januarjem 2003 SOPS stopi v veljavo, se je komisija, da bi se izognila ^vam, dogovorila tudi za trimesečno prehodno obdobje glede maloobmejnih prepustnic. I-januarjem 2003 bo dosedanji _?Jrn Prehajanja slovensko-hrvaške ,eJe precej spremenjen. Zuveljavit-^ Jo SOPS bodo prenehali veljati vsi ^stranski dogovori o prehajanju v ,avne meje za obmejno prebi-■ustvo, ki sta jih državi sklenili v J?1 1991 in 1992. Upravičenci do l^loobmejnih prepustnic v 6 do 10-Pasu bodo prepustnice za lažje izhajanje na maloobmejnih pre-tiai 'n P°ljš° pretočnost kjerkoli sl°vensko hrvaški meji morah let51 takoj na začetku prihodnjega doL Cer ^ naPreJz osebnim d^eutom prehajali mejo na je vdanji način- Me§ana komisija tjw 1Zog'b težavam dogovorila še bo eseen° prehodno obdobje. Težje ^dvolastnike, ki morajo imeti z uveljavitvijo SOPS za prehod državne meje ob maloobmejni prepustnici še kmetijski vložek z vpisanimi prehodnimi mesti. Če teh ne bodo uredili pravočasno, bodo morali uporabljati obstoječe medržavne mejne prehode. Upravni organi na obeh straneh meje ugotavljajo, da je število izdanih obmejnih dokumentov nesorazmerno nizko v primeri avi s številom upravičencev za te dokumente. Medtem ko je bilo v Sloveniji izdanih že več kot 5700prepustnic in 200 kmetijskih vložkov, je ta dokument na Hrvaškem dvignilo le nekaj več kot 1000 državljanov. Podobno je v Posavju, na Upravni enoti v Brežice, kjer beležijo okoli 21.500 upravičencev, so izdali 785 prepustnic in 4 kmetijske vložke, na Upravni enoti Krško pa le 101 prepustnico, čeprav imajo okoli 3800 upravičencev. V Brežicah in Krškem je skupaj okoli 90 km meje, na kateri naj bi do konca prihodnjega leta po SOPS pridobili skupaj štiri maloobmejne prehode; v Krškem na Planini, na Bizeljskem omenjeni prehod v Stari vasi ter Novi vasi, kot tretji v brežiški občini še prehod Rakovec v Kapelah. Na omenjenih prehodih v brežiški občini na slovenski strani še ni vzpostavljen mejni režim, čeprav je prehajanje z maloobmejnimi prepustnicami od 18. marca letos omogočeno zaradi prisotnih mejnih organov na hrvaški strani. Enako so pozno jeseni pričeli s prv imi deli, ki nakazujejo, kje bo prehod stal, vendar pa so prebivalci skeptični, da bo zrasel v zastavljenem roku, zaradi zime in govoric o pomanjkanju de-natja. Predsednik slovenskega dela meddržavne komisije Benjamin Lukman je v izjavi za javnost pojasnil, da so potrdili tudi predlog prehodnih mest, na katerih bodo upravičenci lahko prehajali državno mejo zunaj mejnih prehodov. Vendar imena teh do zaključka redakcije še niso sporočili. Čeprav so za nas izredno pomembna, saj v KS Jesenice na Dolenjskem upajo, da bi pred leti prenovljen Kalinov most okoliški prebivalci lahko uporabljali vsaj za prehodno točko. Suzana Vahtarič Bo LAS zaživel? tlfeži «ce - Letos so obudili nekaj let staro pobudo za ustanovitev Lokalne akcijske skupine (L tj 1 P° vzgledu okoli 30 slovenskih tovrstnih organizacij povezala in koordinirala delo vsel ga i na P04^0^11 dela zasvojenosti. Narejenega je veliko, so ugotovili, vendar lahko vsak p< e svojem področju, povezani pa bi lahko zasvojenim ponudili pravo roko pomoči. Hoi. . c;ui()vitev LAS ie v novoiih. no Poudarili so notreho no še. večii nrevenfivnem osveščanju šole HekajS!anovjtev LAS je v povojih, po Poudarili so potrebo po še večji preventivnem osveščanju šol dejajLet^ Je Oddelek za družbene preventivi, ugotavljajo, da so mladi v osrednjem brežiškem vrtcu i injcja..0stl Občine Brežice pripravil dobro poučeni o drogah, ne zaveda- ljajo, da si starše ne vzamejo i L\S jyno srečanje za ustanovitev jo pa se njihovih posledic. Še huje je svoje otroke; to opažajo ti Se ' jč bil odziv slab, vendar Helavninah in na strokovnih bii0 na drugem srečanju je n- riPVoi . ..1^1 _____ v —^ ua uiugcm srečanj u je sPodb nekai ve^ udeležencev. Za iw uJanje in povezovanje ak- U1 povezovanje aK-* na Področju dela zasvojenosti -iSUrrwl„i________v' ... J___• S0y ■ Pom v ‘“soijsKi načrt, ki di ga ■tevr,;. Predlogov zainteresirane IJdei v želeli še dopolnili. ekono "ci’ osnovna šola, Srednja rii v- bi trgovska šola, osred- delavnicah in na strokovnih vanjih o odnosih v družini. Pa vendar je družina osnovr ca, zelo pomembna za otrok lostni razvoj, med starši in oti čuti oddaljevanje, težko se vzp lja topel družinski odnos, še prijateljstvo in zaupanje, je i vitve strnila Milka Benič (i tografiji) z oddelka za družbe javnosti, ki ima pripravljen s! ujt vj. ^ ui trgovska sola, osred- jg regate/ javnosti, ki ima pripravljen ^Uibai’^ru^tvo A-help, policijii in ustanovitve LAS. Ta naj bi b za zdravljenje in pri starših, kjer so ugotovili, da starši dinacijsko telo med ustanc I fc,lih (jrVanJe (xIv'isnoslJ od nedovol- niso dovolj informirani o drogah, ne ustanovitvijo pa bi k članstvu °g v Zdravstvenem domu poznajo in ne prepoznajo zasvojeno- vse javne zavode, ki se sre L *’vhosti 0 Podstaviti vsak svoje ak- sti in se težko soočajo s problemom, problematiko rabe in zlorab na P°dročju zasvojenosti. Poseben pomen in vlogo imajo pri Suzana ' Vaja posavskih gasilcev uspela Brežice - Na Gasilski zvezi v Brežicah so se odločili za izvedbo gasilske vaje, katere objekt je bil Intermarket v Brežicah. Cilj vaje je bil preveriti vključevanje gasilcev pri nudenju pomoči ponesrečencem. Predpostavka vaje je namreč bila, da naj bi se požar začel širiti in bi prišlo do telesnih poškodb delavcev, pri katerih bi zaradi nastanka dima obstajala nevarnost vdihavanja. Sledil je taktičen nastop. Po sprejemu sporočila o požaru, je pomočnik poveljnika za prvo pomoč odhitel na kraj dogodka in se po prihodu takoj povezal z vodjo intervencije. Nato so začeli nuditi pomoč ponesrečencem. Med tem časom je potekala evakuacija zaposlenih in iznos ponesrečencev, ki so jih prepeljali v Zdravstveni dom Brežice, kjer jih je pregledal zdravnik. Nihče od gasilcev, ki so sodelovali pri reševanju in gašenju, ni bil poškodovan. Tako so vajo uspešno zaključili. P.K. kompas po pravnih labirintih Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin Solastnina Vprašanje: Na podlagi zakonitega dedovanja sem postal skupaj s svojimi brati in sestrami solastnik na več stanovanjski hiši z vrtom, v kateri prebivam. Zal, kot se pri teh stvareh pogosto dogaja, bi večina sorodnikov rada zapuščino prodala, jaz, ki živim in stanujem v hiši, pa bi rad posest zadržal in odkupil njihove dedne deleže, saj bom le na ta način imel možnost gospodarno skrbeti za hišo in jo vzdrževati, sicer ne. Kako naj te stvari uredim pravno? P.K. iz Novega mesta Odgovor: Za odkup solastniških deležev od bratov in sester imate predkupno pravico. To pomeni, če bi se vaši sorodniki mimo vas dogovorili za prodajo hiše tretji osebi, imate pravico izpodbijati kupoprodajno pogodbo v enem letu od sklenitve. Za solastnino je značilno, da vsakemu od solastnikov pripada v obliki ulomka izražen idealen delež stvari. Če solastniški deleži niso določeni, se domneva, da so enaki. Morate pa vedeti, daje razdeljena pravica, ne pa stvar. To pomeni, daje vaš zakoniti dedni delež določen v sorazmerju do celotne nepremičnine in ne samo za del nepremičnine, ki po svojem obsegu ustreza višini idealnega deleža Lahko se dogovorite s sodediči, da boste odkupili njihove solastninske deleže, ali pa da boste kako drugače sporazumno razdelili zapuščino. Z njimi boste pri notarju skleniti kupoprodajno pogodbo, v kateri boste sporazumno določili višino kupnine ter preostale pravice in obveznosti za pridobitev lastninske pravice na dednih deležih vaših sorodnikov. Če pa z njimi ne boste dosegli sporazuma, bo potrebno predlagati sodišču, da v nepravdnem postopku odloči o načinu razdelitve solastnine. Seveda se bo pri tem pojavilo vprašanje sposobnosti kritja vseh stroškov postopka, zlasti za izvedenca, ki bo določil uradno vrednost zapuščine, na tej osnovi pa bo potem sodišče ovrednotilo denarne zneske, ki jih boste morati izplačati ostalim solastnikom. Po odkupu preostalih lastninskih deležev boste pridobiti lastninsko pravico na nepremičnini s sodno odločbo. Zakon določa, da bi v tem primem morali izplačati vašim sodedičem njihove lastninske deleže najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina, obrestujejo bančni depoziti. Vaši sorodniki imajo vse dotlej, dokler jih ne boste v celoti izplačati, na zapuščini oz. nepremičnini zakonito zastavno pravico (hipoteko) do višine vrednosti njihovih idealnih deležev, ki so navedeni v sodni odločbi. Če nikakor ne bi prišli do čiste lastninske rešitve v svojo korist, pa vam preostane edino še pameten dogovor s sodediči oz. z vašimi sorodniki glede skupnega upravljanja z zapuščino. Dejstvo je, da na to solastniki, ki živijo zunaj hiše, kaj radi pozabljajo. Posti rednega upravljanja so posti, ki so potrebni za vzdrževanje nepremičnine (npr. popravilo strehe, pleskanje). Kot posle, ki presegajo redno upravljanje, pa zakon šteje razpolaganje s celotno nepremičnino. Za takšne posle se tudi štejejo večji gradbeni posegi, ki niso potrebni za vzdrževanje stvari, ampak so potrebni za olepšanje stvari. V tem primere je potrebno soglasje vseh solastnikov. Če je kateri od njih odsoten za dalj časa, zakon predvideva, da se mu lahko na predlog solastnikov postavi skrbnik za poseben primer. Ko pa gre za posle rednega upravljanja, je potrebno le soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico vrednosti nepremičnine. Če ne pride do takega soglasja, popravilo pa je nujno potrebno zaradi vzdrževanja stvari, odloči o tem sodišče v nepravdnem postopku. Novosti zakona o prekrških Ljubljana. - Državni zbor je sprejel zakon o prekrških. Prekrškovni organi naj bi po novem odločali po poenostavljenem postopku. Sedanja sodišča za prekrške, ki bodo po tej reformi postala specializirana sodišča kot del rednih sodišč, pa naj bi obravnavala težje prekrške. Vlada želi z zakonom doseči ustreznejšo umestitev prekrškov v sistem kaznovalnega prava in celovito ureditev področja prekrškov v državi. Prekrškovni organi - gre za inšpekcije, policijo, carino, davčno upravo in redarstvo na lokalni ravni - naj bi po novem odločali po poenostavljenem postopku; tako ne bi več le odkrivati prekrškov, pač pa praviloma zanje tudi izrekali sankcije. Po zaključenem hitrem postopku, ki ga opravi prekrškovni organ, naj bi bila pritožba izključena, zato pa je zagotovljena pravica do sodnega varstva. To pomeni, da sodišče v okviru zahteve za sodno varstvo lahko presoja celotno dejansko in pravno podlago izrečene sankcije in lahko s svojo odločbo odpravi vse napake, ki bi bile strnjene v postopku. Predlagatelj z ustreznimi prila- goditvami ohranja tudi sedanji plačilni nalog, ki se je uveljavil kot primemo sredstvo za pospešitev in poenostavitev postopkov. Tako kot doslej, bo storilec, ki bo kazen plačal v roku osmih dni, plačal le polovico izrečene globe. Vlada pa predlaga tudi podaljšanje zastaralnih rokov na dve, izjemoma celo na tri leta, z absolutnim zastaranjem v štirih oz. šestih letih, s čimer bi se izognili izmikanju plačila. Če bodo pristojni organi primemo opremljeni, bo kazen moč poravnati tudi negotovinsko, gotovinsko plačilo globe pa bo ostalo izjema. Zakon bo predvidoma stopil v veljavo februarja prihodnje leto. S.V. KANAL 2000 informativni TV kanal v občini Sevnica HOROSkOF OVEM Samski ovni bodo v prvi polovici meseca imeli kar nekaj težav na čustvenem področju. Poročeni, izogibajte se prepirom s partnerjem, saj bi to imelo kar precej negativnih posledic. Na delovnem področju bo kar precej uspeha. BIK Več se boste morali posvečati raznim hobijem in sebi. Ljubezen bo doživela preobrat. Partner vam bo zelo naklonjen in vam bo stal ob strani pri novih avanturah in potepih. Sreča bo tudi na športnem področju. DVOJČKA Ne pozabite, da imate delovne in finančne obveznosti. Nehajte lenariti in sanjariti. Denar ne bo padel z neba. Imeli boste tudi malo težav s sorodniki. Ljubezen kar žari iz vaših oči, žal za napačno osebo. Prava ljubezen šele prihaja. RfilK Mesec pred vami vam bo precej naklonjen. Ljubezen vam bo dala poseben žar v očeh in elan na delovnem področju. Delo bo zelo uspešno, kar se vam bo obrestovalo tudi pri denarju in zadovoljstvu. LEV V prvi polovici meseca boste svoje psihične probleme kazali na napačen način. Ne prepirajte se s svojimi najbližjimi, saj vam hočejo le dobro. Delo bo sicer malo trpelo, toda vi se znajdete v vsaki situaciji. Z denarjem ne bo nič pretresljivega. DEVICA Pred sabo imate dovolj časa za pametno odločitev kakšne spremembe narediti na čustvenem področju. Ne skrbite, pravilno se boste odločili. V službi bodo deževale pohvale glede napredka. Povišanje na de- lovnem mestu bo prišlo ob pravem času. TEHTNICA Polni boste energije. Služba bo naporna in utrujajoča, Ne pričakujte pohval, to pride kasneje. Partner bo hotel uveljaviti svojo voljo, vendar pa vam ne bo mogel do živega. Ob prvi priliki mu boste vrnili udarec. Družba vas že pogreša. ŠKORPI JOfi Polni boste samohvale. Bližnji vam bodo očitali preveliko razsipništvo in egoizem. Ljubljena oseba vam bo naklonila vse svoje proste trenutke. Na delovnem področju ne bo kakšnih bistvenih sprememb, tudi pri financah bo malo škripalo. STRELEC V prvi polovici meseca boste imeli kar nekaj težav na delovnem in čustvenem področju. Vrtite se v krogu, iz katerega ne znate priti. Naklonjenost zvezd v drugi polovici meseca vam bo prinesla blagostanje na čustvenem in delovnem področju. KOZOROG Veliko dela vas čaka na delovnem in finančnem področju. Ta mesec boste uspešni tudi na čustvenem področju. Pojavila se vam bo ljubezen iz preteklosti, do katere pa ne boste ravnodušni. Znanec vam bo ponudil kar nekaj nasvetov. VODMAR Začeli se boste posvečati duhovnosti in negi telesa. Precej ste se zapustili. V službi vam bodo očitali površnost in nezbranost. Zvezde na čustvenem področju vam bodo zelo naklonjene, vi pa boste kar žareli od sreče. RIBI Skromnost je lepa. Pazite na denar, saj vam bo prišel še prav. Obeta se vam veliko dela. Vaše zadovoljstvo ne bo skrito. Partner vam bo pokazal, koliko vas ceni in spoštuje. Samski bodo spoznali novega partnerja. nagradna križanka Nagrade Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada -knjižna nagrada Romana Kežman, Podvinje 28, 8258 Kapele 2. nagrada -zgoščenka Polona Zlobko, Gazice 14, 8263 Cerklje ob Krki 3. nagrada-kaseta Drago Šantej, Florjanska 117, 8290 Sevnica Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: ANAPA, MAMIN, OBARE, NONET, MAK, SO, LARIN-GOLOG, UMBRIJA, VAT, BA, ANU, EC, ELTVILLE, COE, NARA, AALBORG, IRADA, MERLIN, CIVILIZACIJA, AHA, PLATANAR. Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 3.1.2003, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! GRŠKI POLOTOK LETOVIŠKI KRAJ V AVSTRIJI PESNICA MAURER VEČ KOT NIČ IAHKO- ŽIVKA BOLJŠE VRSTE RIMSKI PESNIK SLOVENSKI ALPSKI SMUČAR PETER SRBSKO MOŠKO IME STROSEK ZARADI SKLADIŠ- ČENJA LEKARNAR EDVARD POSLANEC! SDS BRANKO PODOBA GOLEGA TELESA PRIPIS GRŠKA GORATA POKRA- JINA 8 TRST ŽIVAL KI PLETE MREŽO MUZI- KOLOG KERSNIK VRSTA IGLAVCA "LUDVIK TOPLAK ŠVEDSKI POLITIK OGRADE ZA ŽIVINO DAVNI PREB. APENIN. POLOTOKA. MAGMAT. IZBOČINA DEŽELA NA VZHODU TROPSKA SMOLA ZAJEČAR BARVILO ZA LASE ameriška LETAL. družba Fotokopij ne upoštevamo! 1 2 3 4 v C 5 6 kino Kino Brežice Sreda, 25.12., ob 18. in 20. uri Jamakaši, akcijski; četrtek, 26.12., ob 18. in 20. uri Jamakaši; petek, 27.12., ob 18. uri Jamakaši, ob 20. uri Šum morja, pustolovski; sobota, 28.12. ob 18. uri Jamakaši, ob 20. uri Šum morja; nedelja, 29.12., ob 18. uri Jamakaši, ob 20. uri Šum morja; ponedeljek, 30.12., ob 18. uri Jamakaši, ob 20. uri Šum morja. Kulturni dom Krško Četrtek, 26.12., ob 18. uri K-19: Črna vdova, akcijska drama, ob 20. uri Intacto, triler; petek, 27.12., ob 18. uri K-19: Črna vdova, ob 20. uri Intacto; sobota, 28.12., ob 18. uri K-19: Črna vdova, ob 20. uri Intacto; nedelja, 29.12., ob 18. uri K-19: Črna vdova, ob 20. uri Intacto. Najbolj izgubljen dan od vseh je tisti, ko se nismo smejali. CHAMFOR Misli so proste carin. LUTHER Slabiči ne morejo biti iskreni. LaBRUYERE Dobrota je stroj, ki proizvaja nehvaležneže. M. ZAMACOIS Prijateljstvo je kot denar; laže ga je zaslužiti kot obdržati. Samuel BUTLER Vse, kar lahko dosežeš brez truda in dela, nima prave vrednosti. ADDISON Up je predplačilo, ki ga daje sreča. RIVAROL Človeku se lahko zabrani vse razen upanja v prihodnost. Leon GAMIBETTA Svoboda je edina stvar, ki jo imate samo, če jo dajete tudi drugim. William Allen WHITE Mladost je letni čas veselja. R. B. SHER1DAN Svojo krono nosim v srcu, ne na glavi; ni pokrita z diamanti in je nevidna. Pravim ji zadovoljstvo. To je krona, ki je bila kraljem redkokdaj dana. SHAKESPEARE Zavistneži umirajo, zavist nikoli. Francoski pregovor Kjer je volja, je tudi pot. Angleški pregovor novosti knjižnice brežice “Nešteto je ljubezni do knjig! Ta bere za zabavo, drugi se pri knjig1 sprosti; po napornem delu si želi oddahniti in se razživeti v drugačne®, mirnejšem svetu - v svetu knjige.” Med novostmi, ki smo jih izbrali za vas, vam predstavljamo nekaj draguljčkov. Maja že veje zbirka kratkih zgodbic za mladino, ki na iskriv naci11 prikazujejo odnose nied brati in sestrami ter seveda starši. Prav goto''0 se bo marsikdo prepoznal v simpatičnih junakih ah pa vsaj v vsakdanj $ dogodivščinah. Knjiga Poklici bo tako mladim bralcem, ki šek razmišljajo, kaj bodo, ko “bodo veliki”, pa tudi njihovim staršem krila marsikatero zanimivost različnih poklicev. Avtorica je zbrala Z3' bavne zgodbice o poklicih, v poglavjih Ali veš? pa je podala zaran®3 dejstva iz njihove zgodovine, iz njihovega razvoja in izpostavila nj1' hove posebnosti. Knjiga Praznično pedvo vas bo popeljala med pecivo vsega sveta-Zadišalo bo z vseh vetrov in ko boste recepte preizkusili v domači k® hinji, kdo ve, ali vam ne bo kak poseben vonj obudil kako podobo in boste nenadoma zavedli, da ste nekoč... nekje... nekaj takega že je®1-Priročnik za zdravilce vas bo seznanil z uporabo preprostih vibracijs®1 tehnik, s pomočjo katerih se boste lahko sami zdravili in si lajšali bolečin^ Avtor v knjigi opiše tudi delo s čakrami in energijskimi meridiani naše.?3 telesa ter eterični dotik. V sodobni medicini so laboratorijski izvidi z6' pomembni, bolnik pa ponavadi brez zdravnikove pomoči ne ve, kaj b1 njimi počel. Priročnik Laboratorijski izvidi pokaže, kako si PraV1^ razložimo pomen posameznih laboratorijskih vrednosti in kako la*1" te z ustreznimi spremembami pri prehranjevanju in v načinu živ-ljenT izboljšamo. V magijskem priročniku Sveta magija Abra-Melina r®#3 je razloženo, na kaj moramo biti pozorni pred začetkom operacije, k°t knjigi pravijo magičnemu obredu ali dejanju, kako se nanjo pripravi®. in kako jo izvedemo. Z magijo je mogoče po trditvah avtorja sP°^n J pretekle in prihodnje dogodke, povzročiti prikaz poljubnega duha katerikoli obliki, povzročati nevihte, leteti po zraku, zdraviti razli°n bolezni, hoditi po vodi itd. Roman Prekinjeno deklištvo temelji na resničnem pisateljic®0 ■ izkustvu, ko je kot najstnica dve leti preživela v zasebni psihiatri bolnišnici. Govori o življenju od trenutka, ko jo psihiater na podlag kratkega pogovora označi za “vedenjsko moteno osebo” m jo p°slF bolnišnico. Glavni junak romana Platforma pa je Michel, uslužben ministrstva za kulturo, ki si z dediščino po očetovi smrti privošči od na Tajskem. Na potovanju, namenjenem predvsem seksualnemu11111 mu, spozna Valerie, mlado uspešno žensko, ki iz bežne sopotnice p raste v ljubezen njegovega življenja. .// Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (bttP- www.bre.sik.si/), v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v p10®?.; ješ mu Radia Brežice 27. decembra, ob 9.30 in na oglasni deski v Knjiži' Brežice. ^ Obveščamo vas, da bo Knjižnica Brežice v torek, 24. decembra ™ in v torek, 31. decembra 2002 zaradi praznikov odprta do 12. ure. . Pravijo, da že lepa misel veliko pomeni. Moč besede lahko sp®®11 svet. Dobro dejanje pa ga lahko izboljša. . Vesele praznike in uspešno leto 2003 vam želimo delavci Knj®1 Brežice! Sabina Strmecki, univ. dipl- ižtiice bibl pišeta: Škrat Smrčobrad in Karmen Molan stran 17 IZ MAJHNEGA ZRASTE VELIKO Sava Glas, 24.12.2002 V OŠ Globoko so ponovno Globoko - V Globokem so tudi tokrat ponovno nastopili mladi pevci in pevke OŠ Globoko, ki so priredili pester, že tradicionalni glasbeni festival. Najprej sta nastopili zmagovalki lanskega festivala, od mlajših Maja Weiss Radeja Filipčič prepevali in od starejših Tadeja Romih. Besedo je za tem prevzela ravnateljica Stanka Preskar, kije vse prisotne prijazno pozdravila, potem pa se je glasbena prireditev začela. Vodila sta jo Mateja Rožman - glasbena pedagoginja in Peter Dirnbek kot tehnični mojster. Vsak nastopajoči je pred zapeto pesmijo le to nekomu tudi posvetil (bratu, mami, sestri, očetu, muci in še komu). Tako sta minili dve uri prijetnega druženja, nakar so se člani komisije odpravili v zbornico, medtem pa je nastopil šolski ansambel “Prava pot”, ki je prisotne zabaval vse do odločitve komisije. O tej je poročal njen predsednik Franci Kene, nagrade pa je podelil Milan Cizel, kije nekoč tudi sam obiskoval to šolo. Prejeli sojih: v mlajši skupini za prvo mesto Amadeja Filipčič s pesmijo Še in še, druga je bila Maja Weiss in tretja Katarina Petaci, v starejši skupini je prvo mesto osvojila Patricija Podgoršek s pesmijo Lahko ti priznam, drugo mesto Tadeja Romih, tretji pa je bil duo Tjaša Zidanič in Klara Zelič. Tudi ostali niso ostali brez nagrad, saj so vsi zasedli četrto mesto in za to prejeli tudi nagrado. Peter Kovačič Patricija Podgoršek Z igračo v lepši božič Posavje - Dijaška skupnost Posavja in Klub posavskih študentov sta v sodelovanju z Rdečim Križem (RK) Brežice organizirala že drugo humanitarno akcijo zbiranja igrač za otroke. Tako jim bo uspelo uresničiti željo, da polepšajo božič otrokom iz socialno ogroženih družin, ^ bi sicer ostali brez daril. V Posavskih srednjih šolah in vec je bila ponosna na vse, ki so ^Prostorih Punkta v Brežicah in darovali igračo in ob tem izrazila t'Jskem so v dvotedenski akciji zadovoljstvo, da so igrače lepe, nabrali 360 igrač. Predsednica dobro ohranjene in nekatere sko-U|jaške skupnosti Meta Vodopi- raj nove. Letos je bil odziv še več- ji kot pri lanski prvi akciji, ko so zbrali 220 igrač. Poveijenica RK Brežice Meta Jarkovič je pojasnila, da zelo podpirajo akcijo mladih; da bi radi pomagali pomoči potrebnim pa kaže tudi želja območnih združenj RK iz Krškega in Sevnice, ki so tudi bili pripravljeni odstopiti del igrač. Razdelili jih bodo otrokom po brežiških šolah skupaj z obdaritvenimi paketi RK, saj socialno stanje na šolah poznajo že iz akcij obdaritve otrok s šolskimi potrebščinami. Del igrač bodo najveijetneje namenili v vrtce. V prihodnje pa razmišljajo, še dodaja Jarkovičeva, da bi, če bo Dijaška skupnost vztrajala v akciji, igrače razdeljevali v okviru posebne prireditve in s kakšno predstavo za najmlajše. Suzana Vahtarič Prvi občinski gasilski kviz Globoko - Gasilska zveza Brežice (GZB) je organizirala prvi ®kčinski pionirski in mladinski gasilski kviz na temo Preprečujmo požare”. Mladi gasilci so se preizkusili v teoriji 1,1 Praktičnih znanjih. 'vviza se je , Jalnih ekip. Hih kvizih p< ijsegle naj gasilci s< lr|h praktičnih lpllnah in sio jno gasilsko društvo (PGD) Veliki Obrež, nato PGD Globoko in PGD Dečno selo. Med mladinci so bili najboljši PGD Bukošek, nato PGD Dolenja Pirošica in PGD Veliki Obrež. Pokale in priznanja sta podelila predsednik GZB Mihael Bo-ranič in predsednik Komisije za delo z mladimi pri zvezi Stane Slak. Oba sta se v svojih govorih zahvalila mladim gasilcem za njihov trud in požrtvovalnost ter izkazano znanje. Zbrane je pozdravila podpredsednica PGD Globoko, ki je pripravilo kviz, Martina Živič. S.V. Okrasimo novoletno jelko otrebujemo: limone, pomaranče, nož in desko Li na z m.0ne 'n pomaranče narežemo na drobne koleščke. Položimo jih ali toplo mesto (na štedilnik) in pustimo, da se posušijo. ^ 0 Jih obesimo na jelko ali imamo kot okrasek. w'VVW so med drugim v novoletne utrinke zapisale mlade novi-^entJarp mentor*ca Majda Podlesnik Repovž iz OŠ Milan Majcen Debaterji o Natu Brežice, Črnomelj - Slovenijo je in bo zajela bitka, ki se imenuje “Nato: da ali ne?” Pristopni pogovori so se začeli v začetku meseca decembra in bodo končani najkasneje do začetka marca 2003. Pri tej pomembni zadevi ne bomo smeli prehitevati dogodkov, saj bližnjice tu ne obstajajo. 7.12.2002 se je v Črnomlju odvijalo regijsko debatno tekmovanje, ki smo se ga udeležili tudi dijaki brežiške Gimnazije, ki sodelujemo pri debatnem krož-ku.V Črnomlju smo (Gimnazijo Brežice sta na tekmovanju zastopali dve skupini) pod vodstvom prof. Nine Harapin zastopali svojo afirmacijsko oziroma nagacij-sko skupino. Dijaki smo s pohvalno pripravljenimi argumenti porazili kar nekaj nasprotnikov in zasedli 9. in 10. mesto. Naš najuspešnejši govorec med debaterji je bil Marjan Novosel, kije zasedel 3.mesto. Po končanem tekmovanju pa smo z dobro voljo in toplino v srcih nadaljevali debato o Natu še dolgo v noč. Vesna Komatar, dijakinja Gimnazije Brežice Radostni december Brežice, Krško - December je čas pričakovanj in posebnega vzdušja in čas, ko otroke obiskujejo dobri možje, Miklavž je že za nami, čakata pa Božiček in dedek Mraz. Veselo decembrsko rajanje pripravlja Mladinski center Krško, društvo Izvir in zavod A-help. Ustvarjalne delavnice so ob sobotah že izvedli v Poslovnem centru Ta-bu v Krškem. Otroci so lahko izdelovali okraske za novoletno jelko. Enako sobotne delavnice, posvečene decembrskemu času, izvajajo v Mladinskem centru Brežice, kjer so že izdelovali čestitke in okraske za novoletno jelko. In sicer v otroškem živ-žavu dopoldne ter za starejše otroke in srednješolce popoldne. Zadnjo soboto so v igralnici izdelovali darilca, saj pravijo: “Čeprav smo majhni, lahko podarimo, kar sami napravimo.” S.V. Napovedi 27. december Krško - od 15. do 20. ure pripravlja Mladinski center prednovoletno rajanje z animatorjem in obiskom dedka Mraza v Klubu za mlade Zvezda. 28. december Brežice - ob 15. uri se bo pred Mladinskim centrom (MC) v organizaciji Društva prijateljev mladine Brežice in v sodelovanju z MC pričela povorka z Božičkom in dedkom Mrazom; sprevod bo šel skozi mesto do Prosvetnega doma, kjer obljubljajo presenečenje. Četrtek 27.12. Sevnica - Društvo prijateljev mladine Sevnica-Boštanj in JSKD OI Sevnica prirejata ob 17. uri novoletni otroški živ-žav z gledališko predstavo “Zvezdica zaspanka” in prihodom dedka Mraza v kulturni dvorani v gasilskem domu. Opravičilo! V prejšnji številki Sava-Glasa smo pomotoma zapisali, daje avtor prispevka Konj na strani “Iz majhnega zraste veliko” Lovro Srebrnjak, kar ne drži. Avtorica prispevka je Lara Srebrnjak, 3.r., OS Krmelj. Lari in bralcem se za napako opravičujemo. Uredništvo Novoletne želje Bliža se čas prednovoletnih praznikov. V nas je mnogo različnih želja. Učence 7.b razreda OŠ Brežice smo povprašali, kaj si želijo v tem predprazničnem času... Prav dober uspeh (Matej) Štiridnevno smučanje s starši, če bo očetu uspelo dobiti dopust (Damjan) Nove smuči (Rok) S prijatelji si še naprej želim imeti tako dobre odnose (David) Mobitel (Almira) Dobre odnose v družini, svet brez vojn in nasilja (Maja) Srečo in ljubezen (Aleš) Želim, da bi naša družina preživela skupaj več časa (Srečko) Čim manj petard, ki povzročajo nesreče (Suzana) Sneg, sneg, sneg!!! (Igor) Da bi dedek ozdravel (Boštjan) Novinarski krožek, OŠ Brežice ZPM Krško za otroke Krško - Za otroke so v teh dneh poskrbele šole pa tudi nekatere druge organizacije; s tradicionalnim programom je Zveza prijateljev mladine Krško (ZPM) izvedla “Veseli december”. ZPM Krško je v minulih 14 dneh obiskala vrtce in šolarje po občini in jim predbožični čas s tradicionalnim programom polepšala s predstavami ter obdaritvami predšolskih otrok in prireditvami za šolarje. Dedek Mraz na OŠ Leskovec Obiske šol in otrok po posameznih krajevnih skupnostih so pričeli z glasbeno animacijsko predstavo “V deželi tamtaram” z Andrejo Zupančič, razveseljevali pa so jih še s predstavo “Deklica s svetilko” v izvedbi vrtca Krško, pri zaključnih obdaritvah otrok pa so se jim pridružili tudi mladi iz OŠ Kostanjevica z otroško opero “Debela repa”. Romanje dobrega moža s košem daril seje v teh dneh potekalo po vsej^občini, za mlade pa so pripravili tudi rajanje z znamenito skupino Čuki. S.V. Osnovnošolci visoko priplezali Fram, Šmartno pri Litiji - Za vzhodno Slovenijo je bila letos tekma na novi plezalni steni v Framu. Osnovnošolci iz Posavja, ki sicer trenirajo v Posavskem alpinističnem klubu, so na tej tekmi dobro predstavili svoje šole, saj je med mlajšimi učenci brez licence Miha Škafar, OŠ Jurij Dalmatin Krško, osvojil odlično 2. mesto. Matic Trebušak, OŠ Milke Kerin Leskovec pri Krškem, je bil med mlajšimi učenci z licenco četrti, Ambrož Novak, OŠ Jurij Dalmatin, je zasedel 11. mesto, Tomaž Perčič, OŠ Brestanica, pa je bil enaindvajseti. Med mlajšimi učenkami z licenco je Katja Krejan, OŠ Brestanica, osvojila odlično 2. mesto. Med starejšimi učenci z licenco je Izak Kelek, OŠ XIV. divizije Senovo, osvojil 4. mesto, Simon Perčič, OŠ Brestanica, pa je bil deseti. Finale osnovnošolskega državnega prvenstva je bilo organizirano 10. 12. 2002 v Šmartnem pri Litiji, kjer so posavski tekmovalci, ki so se kvalificirali naprej, ponovno dosegli lepe rezultate. Med mlajšimi učenkami z licenco se je Katja Krejan spet povzpela na 2. mesto in osvojila srebrno medaljo. Pri mlajših učencih z licenco je Matic Trebušak finale zaključil na 7. mestu, enako uvrstitev pa je med starejšimi dečki z licenco dosegel tudi Izak Kelek. Kickboxing klub Gladiator na obisku Konec novembra sta Aleš Gerjevič in Jani B. Božič iz Kickboxing kluba Gladiator Brežice učence podaljšanega bivanja na OŠ 14. divizije Senovo in njihovo učiteljico Aleksandro Pinterič popeljala v svet starodavne vzhodnjaške kulture borilnih športov. Učenci so se srečali s pripomočki v tem športu, z osnovnimi pravili discipline ter uporabo in zlorabo veščine. Ob demonstraciji udarcev so se tudi sami preizkusili v udarcih (na fotografiji) ter si nato z zanimanjem ogledali borbo med Janijem in Alešem. Na koncu so se vsi skupaj igrali Konjske dirke in Rdečo kapico. Jani B. Božič Turnir trojk Krmelj - Košarkarski klub Tržišče je v sodelovanju z Mladinsko sekcijo Krmelja v športni dvorani OŠ Krmelj pripravil košarkarski turnir trojk “Krmelj 2002”. Tekmovanje je potekalo v dveh starostnih kategorijah. Od 9. do 1L ure so moči merili mladinci stari do 15 let, kjer je slavila domača ekipa Knapd, kije bila v finalu z rezultatom 21:4 prepričljivo boljša od Big Boysov, 3. mesto so zasedli Levi. Na veliko zadovoljstvo vseh nastopajočih je pokale podelil nekdanji nogometni reprezentant Marinko Galič, ki se je samo za to priložnost pripeljal iz Maribora. Vrstni red osnovnošolcev: 1. Knapci, 2. Big Boysi, 3. Levi. Vrstni red članov: L Gostilna Gabrijel, 2. Picerija Javor, 3. Matissa. OGLASI msmmm Vsem strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in se s svojimi storitvami ter izdelki priporočamo tudi v prihajajočem letu. VESEL BOŽIČ IN SREČNO 2003! OGLAŠEVALCI OGLASNEGA MOZAIKA kruh pekovsko pecivo krhko orehovo pecivo PAPEŽ v vseh dobro zal°ženih traovinah domača pekarna Z Živili V Posavju UULASEV/U.U UOLASi\EOA MOZAIKA | EVROPSKO OKNO ZA PRAVO CENO 0 /33 V(,( I ' SeCOM d.o.o„ Krško A- A 2 ' www. vulka nizerstvoTurlan.si Mihalovec 1, Dobova SERVIS, TRGOVINA IN AVTOPRALNICA #LmS KRŠKO BREŽICE Vesele praznike In srečna v letu 2003! ‘j •»““"“»»BI KRŠKO NICA*141680 "SM“< *vfen( ,chjČ^ odkup in prodaja delnic, vzajemnih skladov in obveznic v imenu in za račun BPH ILIRIKA TRGOVINA URE ZLAT NAKIT ZLATARNE CELJE IN ZLATARNE TRBOVLJE SREBRN NAKIT Z JANTARJEM NAKIT S PRAVIMI BISERI UGODNE CENE C KZ 7 IN TA-BU center KRŠKO nVTOElEKTRIKfl KOPP na zalogi rezervni deli . akumulatorji . alternatorji . avtoalarmi . zaganjalniki . žarilne svečke Trnje 5E, Brežice, telefon: 49 62 172 KOPITARNA SEVNICA COPATI, ZIMSKI ČEVLJI, TREKING l\' POHODNA OBUTEV okdsk® msimjj® od n. 12. do 31.12.2002 božični popust do 20°/o na Vso obutev O Sednici in NC hi ter market Brežice g |£TT Trg c. v ima ILO POPUSTI OD 15-20% ZA PRALNE STROJE IN HLADILNIKE GORENJE UGODNI KREDIT GORENJE NA 6 ALI 12 OBROKOV S POPUSTOM Brežice, Bizeljska cesta 66, tel.:JO 93 263 1 MAGIC UPI J 4Ws IPIZZERIA /T ^ v NOVA PONUDBA « JEDI IZ KRUŠNE PEČI ^ * POSEBNA NOVOLETNA *T ^ PRESENEČENJA ZA OTROKE VobiN lahko, kar hoteže, čez & le/ jetike dovolj močno-. Želeti/ si/ morate y yarom/, ki/ti/prodre/ bkžyy0koyO' avbe/p rLdnuhpč energij0, koje/ u^tvcerila/ svet. (Shoda/ Q roCha*n) /& V & ' % sssai O; > o' ■■■% i % S k? . < KRŠKO d.o.o. PRUSKI RAČUNOVODSKI SI ISVIS ''sVNova KBM Nova Kreditna banka Maribor NAJNIZJE CENE B IpLus 20001'b.e.e. VELIKA IZBIRA STOLI • MIZE • REGALI • SEDEŽNE GARNITURE • POČIVALNIKI MLADINSKE SOBE • PISARNIŠKO POHIŠTVO • SPALNICE Tel./Fax: 07/495-71-20 M plus 2000 d.o.o.. Trgovina s pohištvom. Obrežje 8, 8261 Jesenice na Dolenjskem Vesele-božične praznike O IN SREČNO & NOVO LETO 2003 0b božieno-novoletnih praznikih podjetje ffgrojur 5 svojimi poslovalnicami in poslovno enoto Klavnica Brežice, želi vsem svojim zvestim kupcem, rejcem in ostalim poslovnim partnerjem, obilo zdravja. osebnega zadovoljstva in poslovnih uspehov! >ICTROTUR tu*,,™*«,*,,*« Dečno selo 31, 8253 ARTIČE Včeraj je zgodovina. Jutri je uganka! Danes je darilo. In darilo je življenje... in življenje je nekaj posebnega- Krško Poslovni ■ Center ADRIA fi FOTO STUDIO • TRGOVINA S FOTO MATERIALOM • FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE PRIREDITEV Levstikova 10*8250 Brežice • TEL/0749-63-225 stran 19 Sava Glas, 24.12.2002 4 v tetin s KpšAc % POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL SKODA Bohoričeva 10, Krško, telefon: 49 02 110 Popusti na vozita ŠKODA Vesele praznike I in veliko sreče v letu 2005! g. ZAVOD ZA TURIZEM OBČINE BREŽICE Topliška cesta 55, 8251 Čatež ob Savi tel.: (07) 4936 777, faks: (07) 4935 510 e-pošta: turizem-brezicefe siol.net JAVNI POZIV Obveščamo vas, da je v izdelavi turistični zemljevid občine Brežice. Vabimo vse, ki bi želeli biti vključeni v rubriko, v kateri bodo podane osnovne informacije o ponudnikih storitev v naši občini. Dodatne informacije so vam na voljo na Zavodu za turizem občine Brežice. "N in sre »SIMI' SLOVENIJA TEL www.rumenestrani.com I N T E R MARKETING €annžf trgovina Gfanitr d.o.o. ^Bsta bratavjCerjatov 50 ®S50 Brežice A GRADBENI MATERIAL - STREŠNE KRITINE - FASADE ROEFIX - VODOVODNI TER OSTALI ŽELEZNINSKI MATERIAL (ZELO UGODNE CENE Vesele in zadovoljne praznike ter veliko sreče in uspeha v letu 2003 ■i r' i NAROČILNICA SAVAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254,07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SANAGLAS fote in priimek___________________________ \ ^°djetje(naziv in naslov) davčna številka podjetja Zavezanec za DDV________ Kraj ___________________ Ulica___________________ Uatum Poštna št._ Telefon Podpis _ | število izvodov_ . ^ Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 180 SIT na izvod. I aročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic \ Nočnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. S mali oglasi Starejši par išče neopremljeno hišo za dolgoročni najem, s štirimi sobami, kuhinjo, kopalnico, kletjo in garažo ter po možnosti tudi vrtom na področju od Krškega do Brežic. Pokličite 07-49-71-644 ali 040-296-770. Po ugodni ceni prodam 750-litr-sko cisterno za kurilno olje, dve veliki jeklenki za kisik, starejši vrtalnik za železo ter nove avtomobilske meglenke, starejšega tipa. Pokličite 031-548-273. Prodam jabolka prve kakovosti za ozimnico sort aidared in melrose, cena za kg je 80 SIT, obstaja tudi možnost dostave na dom. Pokličite 45-22-093 ali se oglasite pri Jožetu Zorku, Sela 95, Dobo- Prodam kravo simentalko s'teletom, dobro mlekarico, ter prašiča, težkega okoli 120 kg, hranjenega z domačo hrano. Pokličite 49-56-262. Prodam dobro ohranjeno kuhinjo Marles, pomivalno korito je iz nerjaveče pločevine. Pokličite 47-78-901 ali 041-331-529. Prodam svinjske polovice, težke okoli 30 kg. Pokličite 49-61-846. Prodam prašiče, težke od 100 do 150 kg, iz domače reje. Možen je tudi zakol. Pokličite 07-49-67-387 ali 040-619-650, ali se oglasite pri Jožetu Bosini, Ulica Jožeta Šavriča 34, Dobova. (MMŠSUS M@SčlilV * Vsem strankam in poslovnim partnerjem se zalival ju jemo za izkazano 0 zaupanje in se s svojimi storitvami ter izdelki priporočamo tudi v prihajajočem letu. VESEL BOŽIČ IN SREČNO 2003! OGUiŠniALCl OGLASNEGA MOZAIKA m TI KIS I K Ml A Z ’ I ! IVI 4 I i I 3 C tJA L \ v I l IN /\ I ' / !_■' IVO < I *I i 17 , I Jrc/ico. toIol«>n IVV 1)2 HO ,OOOM°n PREM | IITNTEHMA CKŽ 61, Krško Telefon -49 22 540 P/umor Predpraznični nakupi: Dunaj 2 dni 15,500 SIT I Muncben 7.900 SIT Smučanje - cenovni hiti Cavalese 7 dni 39.920 SIT / Tri doline 7 dni 52.800 SIT Turčija 8 dni avion 64.900 SIT / Pariz 6 dni od 67.500 S!T Dubrovnik 3 dni avion samo 48.300 SIT NEVERJETNOItl ___vikend paket v Termah Radenci že za 16.900 SIT PE KRŠKO CKŽ S. KRŠKO TEL.: 490 I 450 PE SEVNICA Stara vas 58. Bizeljsko PLANINSKA f^EVNKJA (d; 07/4520103.fax: (17/45 20 104. GSM: 041/503741 OKULISTIČNA AMBULANTA fNl SEVNICA, Trg svobode I4a Teb 8162 620 KRŠKO, Dalmatinova I Tel- 49 22 812 AKCIJA - merilci sladkorja v krvi ‘merilci krvnega tlaka* ‘vlažilci in ionizatorji zraka* ‘kosmodisk* ‘perilo moči* Sanolabor Spe« iali/trana prodnjiifnii nitdkiliskih, oriop^iKkih pri|M»m«ckoA in Brežice in Sevnica INDUSTRIJSKA OPREMA BREŽICE d.o.o. Krška vas 34/b, 8262 Krška vas . PREDNOVOLETNI POPUSTI MULČARJEV KLADIVARJEV IN RAZSIPALNIKOV MINERALNIH GNOJIL .PLANIRNE DESKE . SNEŽNE PREŽE .LOPATE . AKUMULATORJI VESNA a VULKANIZERSTVO ■ SERVIS - TRGOVINA V mesecu decembru popust no zimske pnevmatike Trnje 14. Brežice, tel. 49 66 990 www.vulieunizerstvo-lasic.si; TRCOVIMA EVROPA . BLAGO ZA PLAŠČE IN ZIMSKE KOSTIME NA KILOGRAME Jf, . ZAVESE NA KILOGRAME . SATEN, ČIPKE, SVILA fO . METRAŽNO BLAGO \> Stermeckijeva 17, Krško SenovocLo!al Partizanska 13, tol. 497 12 50, 497 32 95 vrt -vn-mn -y In trn '33HR&2 PRODAJA IN SERVISIRANJE VOZIL mrnspo ll^jj 93,7 87,6 NAJBOLJ POSLUŠANA REGIONALNA RADUSKA POSTAJA RADIO §TAJER6KJ VAL a.o.o trr>ir}* pfT UU*H, A4Iutrivi trg 21,3240 &rrwjf pr1 Jolšah ZAVOD ZA TURIZEM OBČINE BREŽICE Topliška cesta 55, 8251 Čatež ob Savi tel.: (07) 4936 777, faks: (07) 4935 510 e-pošta: turizem-brezicedr siol.rvet TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER V hrepenenju po spoznavanju novega, tujega, pozabljamo na bogastvo domačega. Veliko ponujajo naši kraji, prijazni domačini bodo veseli vašega obiska. Naj vas tudi v letu 2003 pot popelje po brežiški občini. Z dobrimi željami v Novem letu in prijetne praznike! A h Vesele praznike in, veliko osebnih, ter poslovnih uspehov o leta 2003! Radio Sevnica 96.7,105.4 RADIO/BREZICE no 88,7 in 95,9 MHx Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Direktor: Damijan Korošec Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 220 tolaijev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Geijevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. DVAJSETA špranje in okenca posavcev Lučka Lamai: “Izkušnja da modrost. Modrost da moc.” Rodila seje v Ljubljani, v Posavje pa je prišla po študiju na Pedagoški fakulteti - likovna smer v Beogradu. Po razpisu v OS Brestanica je bila tam zaposlena 8 let, nato pa je dve leti poučevala na šoli s prilagojenim programom v Krškem. Od 1992. leta je svobodna ustvarjalka in si trenutno urejuje status svobodne kulturne delavke. Sicer pa svoje rojstvo pojasnjuje: “Jaz sem brezčasna bikica z ascedentom v devici, nasploh pa najdem bolj malo stika s svojim astrološkim znakom, ker se pač vsi ne moremo zdrenjati v eno šablono. Rodila sem se v eno strukturo in ji dajem nove kakovosti, ker je to pač moj smisel, da življenju vedno znova dodajem, nenehno raziskujem in vse znanje. ki ga imam, preverim. Upoštevam avtoritete, vendar se prepričam in vzamem to, kar je kakovostno in uporabno za življenje. Prizemljilo me je rojstvo sinov Eliona in Gregorja in seveda tudi to, da sem učila kot likovni pedagog. S tem sem v bistvu trenirala, kako duha ubesediti na preprost in razumljiv način. Duh je ustvarjalnost, ki je v vsakem človeku, na delavnicah pa spodbujam to notranjo ustvarjalnost, da se ljudje naučijo, kako svoje življenje oblikovati. Cilj in smoter dela je vnesti kakovost, mir, ljubezen, radost.” Že takoj po osnovni šoli je prečesala Evropo po dolgem in počez in to obdobje je bilo za Lučko zelo močno, življenjska šola spoznavanja drugih kultur in običajev. “V krvi imam potepuha in to je v bistvu zelo velika odgovornost. Bila sem v Nemčiji in na nek način sem z njo povezana, v Angliji, na Nizozemskem, v Grčiji, kjer sva imeli s prijateljico slikarske delavnice, v Tajski, ki je resnično dežela smehljaja, v Maleziji, kjer je narava pravi raj, a se čuti zategnjenost, na Norveškem, ki je moja najlepša dežela in mislim, da bom tam nekoč tudi živela. V Indijo pa sem šla pogledat Sai Babo, ker meje zanimalo, kako izgleda in kako se ga čuti. Doživela sem ga kot uresničeno, razsvetljeno in spoštovanja vredno bitje, kije veliko naredilo za Indijo. A ga nisem mogla vzeti za svojega, ker sem od njega kot učitelja preveč pričakovala. Sama atmosfera v Indiji je res lahkotna, nekateri pridejo tja kot domov, mene pa je zelo presunila revščina, kar hudo mi je bilo, da sem imela denar.” Po letu ’92, ko je prenehala z rednim delom, je razmišljala, ali se bo še sploh ukvarjala s slikarstvom, ker se ji je zdelo premalo ponuditi samo nekaj estetskega. Ljudem je želela ponuditi nekaj več in je v nekem trenutku spoznala, da lahko slikanje izkoristi kot film, skozi katerega se pretaka duh, želela je ponuditi kakovosti, ki ljudi plemenitijo - luč, ljubezen, radost, ker te zdravijo človeka. To je njen cilj, preobrazba skozi ustvarjalnost, kar trenutno uporablja na delavnicah v Ozari v Brežicah. “Kajti slikar ali kdorkoli s svojim ustvaijalnim delom da svojo notranjost, intimnost na plan. Misel, čustvo, dejanje, je naše ustvarjalno orodje. Zato se je potrebno zavedati, ali ustvarjaš z ljubeznijo ali s sovraštvom. To je preizkušanje modrosti, izkušnja pa je modrost. In moč. Vse ima svoj namen, nič ni slučajnega-” Trenutno se najbolj posveča reliefni tehniki, razvija tehniko valovitega platna, kjer uporablja izravnalno maso in akrilne barve. Najin pogovor pa je skoraj plaval med njenimi mnogimi sonci in angeli, ki so oddajali posebno čarobno svetlobo in moč in ki so jim pozitivno energijo iz kotov dodajale še številne sončnice iz Luč-kinega nedavnega obdobja sončnic. A jo bela barva še vedno navdihuje, ker je celostna, nudi mir, čistost, nedolžnost. Lučko je bilo treba ujeti, daje ne bi njena himna - Kekčeva pesem - “kdor vesele pesmi poje, gre po svetu lahkih nog, če mi kdo nastavi zanko, ga uženem v kozji rog” - prehitro zvabila med norveški mah in kamne vseh barv, med jezera in slapove, v deželo, kjer sonce opolnoči zahaja in ob tretji uri zjutraj vzhaja, kjer je večja kakovost življenja in ljudi. Natja Jenko Sunčič Veseli december v Mavrici Brežice - Tudi letošnji december je bil za otroke in zaposlene v vrtcu Mavrica pester in zanimiv. Najprej nas je obiskal Miklavž, ki se je spomnil predvsem starih običajev in otrokom prinesel sveže in suho sadje. Potem smo imeli noro zabavo s Fackom. Peli in nasmejali smo se do solz. Tretji teden smo si ogledali lutkovno predstavo Volk in kozlički, ki jo je otrokom podarila Občina Brežice. V tednu pred Božičem je v vsako skupino našega vrtca prišel Božiček in prinesel darilce za vsakega posebej in darilo za skupino. Ker smo se ves december imeli lepo, želimo del tega vzdušja s priloženo fotografijo prenesli tudi na bralce SavaGlasa. Vsem želimo zdravo in veselo novo leto 2003. Majhni in veliki iz Vrtca Mavrica Kolektiv Avtohiše ftadanovič Brežice d.0.0. želi vsem vesele božične praznike, zdravo in srečno novo leto 2.003 in sporoča, da daje na vsa vozila novoletni popust. NOVOUETNl POPUST NA VSA V0ZIU Radanovič d.o.o. Černelčeva ulica 5, Tel.: 07/49-92-150 8250 Brežice Fax: 07/49-92-172 Žive jaslice na Šmarčni Šmarčna - Športno kulturno društvo Večno mladi s Šmarčne bodo 24. decembra ob 19.uri na sam božič ob 21.uri pri Kavsarski (flosarski) koči z živo predstavo prikazali Jezusovo rojstvo. Jožef in Marija z detetom Z živimi jaslicami je skupina mladih zanesenjakov pričela pred štirimi leti. Dvakrat so šli po vasi z vozom, lani so predstavo uprizorili pri Kavsarski koči, ki ostaja njihov “oder” tudi v prihodnje. Prostor je namreč dobra naravna kulisa, urejena bodo parkirišča, redarji bodo usmeijali obiskovalce, kijih domačini pričakujejo v velikem številu. Vsako leto namreč nastopajoči domiselno izpopolnijo božično zgodbo, v kateri sodeluje 25 igralcev z živimi živalmi. Letos bosta v gosteh še citrarka Cvetka Imperl in igralec, ki bo povezoval dogajanje. B.D. mm Savafe V času praznovanj in obdarovanj imate ENKRATNO PRILOŽNOST, da svoje najdražje obdarite z naročnino na časopis SAVAGLAS. Uredništvo SavaGlasa bo pripravilo čestitko presenečenja ter vašemu najdražjemu, tistemu, ki ga boste ob božiču ali novem letu presenetili z naročnino na SavaGlas, podarilo tudi zgoščenko ali kaseto. Pokličite 07-49-91-265 ali se oglasite v našem uredništvu in vaše darilo - SAVAGLAS bo prišlo v prave roke! Podarite časopis SavaGlas - darilo, ki ga prejemaš vse leto. Dosedanji župan v Brežicah Vlado Deržič se je na novoletnem sprejemu ob slovesu izkazal s kratkim govorom. Priložnost pa je “zagrabil ” prvi mož seniorjev Edo Komočar z Željo, da bi s slabim rezultatom na volitvah upokojeni župan zdaj več časa našel tudi za njihove dejavnosti. in Marko Hercigonja se hitro učijo - Milena Jesenko je le bila dosedanja podžupanja in resna kandidatka, da to mesto obdrZ1 tudi v novem mandatu. “Priložnost izgubljena, ne vrne se nobena,” tako sta prvi mož novomeške podružnice Petrola Andrej Gerjevič in arhitekt Karel Filipčič takoj načela temi usode in forme motela na Čatežu, uho je Direktorja posavskega zavoda za zaposlovaje Korena radi ' P°„ hecajo ”, da se bojijo njegove družbe. “Da bi končala na “borz1 ' kje pa”, si mislita soseda v dejavnosti - gostinc Štefanič in gerie ralni term Mokrovič. Staneta Radanoviča so ponesle lovorike preboja na volitvah, saj je ponovitev dela volitev v mestu Brežice njegovi SNS prinesla tretji mandat v občinskem svetu in še večje veselje za svetnico, tudi njegovo hčerko, Vanjo Veselič. Dijakinja 4. letnika ekonomske šole je najverjetneje ena najmlajših v slovenskih občinskih svetih.