Knjižnicarske novice Kazalo 3 Glasbena zbirka Mariborske knjižnice 8 Financni vidiki nabave gradiva - Dan specialnih knjižnic 2016 9 Spodbujanje branja v digitalnem okolju 10 Zgodba s strukturo ali iskanje takšne zgodbe v strokovnem knjižnicarskem okolju 17 Posterji na konferencah 18 Pisana beseda v knjižnicarstvu 19 Spoznajmo Ljubljano Strokovna razprava »Naše knjižnicarstvo« 20 Nekaj besed o Ilichovih v Mariboru 21 Kaj imajo skupnega knjižnicarji in slašcicarstvo 22 Nikoli izposojeno gradivo v Mariborski knjižnici, Pionirski knjižnici Rotovž 24 Projekt Julija 26 Intervju z dr. Jurgito Rudžioniene 28 Podpirati in spodbujati menjavo znanj 31 Poletna šola v Oxfordu 34 4. festival domoznanstva - Domfest 36 Iz dnevnega tiska 37 Pet minut za knjižnico 38 Sedem desetletij bralnih doživetij v Knjižnici Logatec Soba brez knjig je podobna telesu brez duše (Ciceron) SpoštovanebralkeinbralciKnjižnicarskih novic, našatokratnanaslovnazgodbasoknjižni-carjiKnjižniceLogatec,kisopredkratkim praznovali70.letnicodelovanjanjihove knjižniceinobtemizdalizbornikznaslovom 7desetletijbralnihdoživetij.Njihoviobrazi simbolnopredstavljajonas-knjižnicarje!Zdi semiprav,dasetudimipostavimovospredje inpokažemosvojeobraze.Zavsakimodnjih seskrivasvojazgodba,kitkenitiznašimi uporabniki.Sobivamo.Skupajustvarjamo. Strokovnorastemoinsespoznavamo. Krepimosodelovanjeinskupnozavesto tem,kakopomembnesoknjižnicezanaše okolje.Uporabnikisonemalokratkriticnido našegadelainpravjetako.Zadnjaraziskava (predstavljenanaPosvetovanjusekcij ZBDS)ozadovoljstvuuporabnikovsplošnih knjižnicousposobljenostiknjižnicnega osebjapajepokazala,dasonasuporabniki vmarsikateremsegmentuboljeocenili,kot smoseocenilisami.Zatorejmidovolite,da takratniuvodnikzakljucimsparafrazirano Ciceronovomislijo:Knjižnicabrezknjiž-nicarjevjekottelobrezduše!Dodajampa še:samozaktivnimsodelovanjemvseh naslahkopostanemodružbenovidnejši inodgovornejši.Pravzatovtokratni številkinekajvecprostoranamenjam ZvezibibliotekarskihdruštevSlovenijein podrocnimdruštvom,kissvojimpredanim inprostovoljnimdelomdokazujejo,dajim nivseeno.Tokratnanovostjetudirubrika Petminutzaknjižnico,kiprinašapogovore znakljucnimiobiskovalcinašihknjižnic. Upam,davambovšec. Potopitesevbranje! Mojca Trtnik odgovorna urednica mojca.trtnik@nuk.uni-lj.si Glasbena zbirka Mariborske knjižnice O glasbi, glasbeni teoriji in produkciji že veliko vemo. V clanku se bom le površinsko dotaknila vpliva glasbe na cloveka, razvoja medijev za poslušanje glasbe, prenos glasbe iz enega na drug medij. Bolj se bom posvetila glasbeni zbirki v Mariborski knjižnici, ki je na voljo našim uporabnikom in obsega raznovrstno gradivo na razlicnih medijih: zvocni posnetki, DVD-ji, muzikalije, revije in knjige o glasbi. Z uvedbo interneta je zaživela komunikacija in izmenjava informacij po vsem svetu. Potrošniku je postala dostopna velika kolicina glasbe. Z leti se je tudi zmanjšala prodaja fizicnih nosilcev za predvajanje glasbe. Na internetu je na voljo veliko brezplacnih programov za prenos glasbe na drug medij (racunalnik, dlancnik, telefon,…). Kako ponuditi našim uporabnikom izposojo kvalitetnih in raznovrstnih zvocnih posnetkov, je vodilo tega prispevka. Vpliv glasbe na cloveka Med pisanjem slišim glasbo v ozadju, ki vpliva na moje razpoloženje, na moja custva in me trenutno pomirja. Vsak od nas se na razlicne nacine srecuje z glasbo. Z njo smo povezani že od rojstva, saj že dojencki glasbo zelo dobro zaznavajo in prav glasba neverjetno vpliva na njihovo pocutje. Že pitagorejci so preucevali vpliv glasbe na cloveka. Glasba je del življenja in njena moc je neizmerna. Vpliva na cloveška cutila in ima zmožnost vpliva na dušo1. Med poslušanjem nas nagovarja in priteguje našo pozornost, komunicira z našimi custvi na nacin, ki presega meje domišljije in razumevanja, nekako se poigrava z našimi custvi. Lahko nas pomiri ali pa poživi. Hitrejši ritmi spodbujajo možganske valove, pocasni ritmi pa pomirjajo možgane in nas sprošcajo. Zdravljenje z glasbo so poznali že stari Egipcani pred 4000 leti. Danes se je glasbena terapija uveljavila v Sloveniji s pomocjo Slovenskega združenja umetnostnih terapevtov. Z glasbeno tera­pijo pomagamo otrokom in odraslim z motnjami v razvoju, v domovih za ostarele, kjer glasbeno znanje bolnika ni pogoj za vkljucitev v terapijo. Glasba krepi imunski sistem in vpliva na možgane, na cloveško psiho. Ima dvojno moc – cloveško dušo lahko umiri ali vznemiri. Tudi solo petje ali petje v zboru ima pozitivne ucinke na imunski sistem. Pri petju se sprostimo in pozabimo na težave. Glasba pa ni samo stvar custev, ampak tudi razuma. Glasbenik potrebuje veliko znanja in vešcin, da ustvari kvalitetno glasbo ter pritegne poslušalca2. Danes se ji skoraj ni mogoce izogniti, saj je dostopna povsod (v lokalih, doma, trgovskih centrih…) in z raznih medijev: radia, televizije, gramofona in avdio naprav, racunalnika, dlancnika, telefona itd. Tudi vsak .lmin reklama imata v ozadju glasbo. Teoreticno je glasba sestavljena iz petja, instrumenta, oponašanja zvokov in ritma. Lahko je samo šum, zbir zvokov, ki jih proizvajajo instrumenti ali cloveški glas. Mediji skozi cas Razvoj glasbene industrije se je zacel z iznajdbo tiskarskega stroja. Prvi je notni zapis za en instrument natisnil knjigarnar Knjižnicarske novice letnik 26 7/8, 2016 Alenka Crnic Mariborska knjižnica alenka.crnic@mb.sik.si Petrucci v Benetkah leta 1501. Prvi poskus snemanja in reprodukcije zvoka je uspel .omasu Edisonu v otroški pesmici Mary had a li.le lambs fonografom leta 1887. Leta 1890 so razvili gramofonsko plošco, ki je analogni nosilec, z 78 vrtljaji/minuto in 4-5 minutami casa predvajanja zvoka. Prvo radijsko oddajanje in razvoj telegrafa v žicne snemalnike sega v leto 1920. Zvocni posnetki na magnetofonskih trakovih so se razvili v Nemciji leta 1932. 10 let kasneje so razvili stereo magnetofon. VNemcijisejerazširilostereosnemanje klasicneglasbe,popinjazzpastasedo sredine60. letsnemalavmonotehniki. Leta1964sejenatrgupojavilaPhilipsova kompaktnaavdiokasetarazlicnihtipov (C45,C60,C90,C120min),kijepo kvalitetizaostajalazamagnetofonskim trakomtervsebovalaanalognipodatkovni zapis. Kasetofonsejepojavilleta1965, dolbysistempanekajletkasneje. Predhodnoanalognosnemanjeglasbevživo vmonoalistereotehnikijebilodosredine 1960ihlet,danespaseizvajasnemanje navecstez3.Leta1982jebiloletoprve masovneproizvodnjeCD-jev. Kasnejepaso serazvilipodatkovniCD-ji,CDROM-i,ki sobiliuporabnisamozabranje,natoCD-R­izenkratnimzapisominCD-RW-izuvedbo veckratnegazapisa. 1 http://www.akropola.org/clanki/clanek. aspx?lit=374 2 http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/ komercialna-ali-vsecna-glasba-je-vedno­obstajala-in-verjetno-ni-s-tem-nic-narobe/ 278902 Ponudba glasbe v Mariborski knjižnici Glasbena ponudba v Mariborski knjižnici je kvalitetna in raznovrstna ter primerna za vsako uho in dušo, razpoloženje in priložnost. Glasbena zbirka za odrasle bralce je za izposojo na voljo v Knjižnici Nova vas, za mlade pa v Pionirski knjižnici Rotovž in Pionirski knjižnici Nova vas. Vknjižnicizbiramoglasbenogradivo: strokovnoliteraturooglasbi,notno,zvocno inavdiovizualnogradivo(AV)narazlicnih medijih:gramofonskihplošcah,CD-jih, USBkljucih. Neknjižnogradivoseprecej razlikujeodostalegagradivainzahteva speci.cnoobdelavoinizposojogradiva. Uporabnikom je na voljo tudi premicna AV zbirka (glasba in .lm na CD-jih inDVD­jih), ki enkrat letno kroži med enotami Mariborske knjižnice. Glasbeno zbirko veckrat letno dopolnjujemo že vrsto let. Bralci prosto dostopajo do gradiva. Rok izposoje zvocnih posnetkov je 7 dni z možnim veckratnim podaljšanjem. Skup­ni rok izposoje neknjižnega gradiva je 21 dni. Najvec si lahko clani izposodijo 5 enot gradiva4. Možen je tudi enostaven in pregleden dostop do zaloge gradiva vseh zvrsti glasbe s spletne strani Mariborske knjižnice in takojšnja povezava do spletnega kataloga Cobiss/Opac5. Gradivojepostavljenopobesednem šifrantu:blues,country,elektronska glasba,etnoglasba,.lmskaglasba,folk, gospel,himne,hiphop,instru -mentalna glasba,jazz,klasicnaglasba,kompilacije, meditativnaglasba,muzikali,nabožna glasba,narodnozabavnaglasba,orkestralna glasba,otroškaglasba,plesnaglasba,pop, recitali,reggae,rock,slovenskaljudska glasba,soul/R&B,šansoniinvokalna/ zborovskaglasba. Vzbirkisoizvodi slovenskeintujeglasberazlicnihobdobij inzvrstispoudarkomnadomoznanskem gradivu,kijenastalonanašemobmocjuoz. gradivuavtorjevznašegaobmocja. Takoje bilovletu201528zvrstiglasbezaodrasle in11zvrstiglasbezamladeuporabnike. Fondglasbenihzvocnihposnetkov(CD-ji ingramofonskeplošce)zamladeinodrasle claneobsega7.137izvodov. Tabela 1: Glasbeni zvocni posnetki za odrasle v Knjižnici Nova vas v letu 2015. 3 http://web.sc-celje.si/tomi/seminarske2013/zvok/mediji/ 4 http://www.mb.sik.si/datoteke/struktura/Prav_o_splos_%20pog_%20posl_2013_1.pdf 5 http://www.mb.sik.si/vsebina.asp?lang=sl&str=596 Namen oblikovanja zbirke je obogatiti ponudbo in pokriti potrebe in želje naših uporabnikov po tovrstnem gradivu. Kriteriji izbora so: kvaliteta, usklajenost s cilji oblikovanja zbirke (domoznanstvo), nacionalni vidik (slovenski avtorji), delež gradiva z ozirom na ostale vrste neknjižnega gradiva (do 10% v sorazmerju z ostalimi vrstami gradiva). Letna nabava gradiva poteka glede na obstojeco zalogo in frekvenco izposoje. Vecino zvocnih posnetkov kupujemo pri dobaviteljih, ki prinesejo v nabavno službo ogledni izvod. Gradivo dobimo v knjižnico tudi z obveznim izvodom in manjši delež z darovi naših uporabnikov. Naši dobavitelji so: Studio Anima, Buca, Zbor Carmina Slovenica, Carnice, Demiurg, Založba Obzorja, DIM Music, Glasbena Matica Ljubljana, Intek, Om Vesna Forca, Melita Osojnik, Klub Ku ku, Maca.zelj, Megafon, Menart, Mozogroup, Muzika, Panika, Pivec, RTV založba kaset in plošc, Sanje, Sedvex, Snubko, Subkulturni azil, Studio gong, KUD 4 kovaci, Toro, KUD zvocni izviri in drugi. Za naše clane mesecno pripravljamo sezname novosti. Na spletni strani Mariborske knjižnice je povezava do rubrike »ponudba glasbe«, kjer dostopamo do zaloge gradiva. Pri nakupu tudi prisluhnemo predlogom naših uporabnikov. Graf 2: Prirast glasbenih zvocnih posnetkov v letu 2015. Izvodi glasbenih zvocnih posnetkov v Knjižnici Nova vas, celotna izposoja, vkljucno s podaljšanjem, in obrat gradiva v številkah so vidni v tabeli 1. Vec casa že opažamo, da se frekvenca izposoje iz leta v leto manjša. Vzrok lahko pripisujemo premajhni letni nabavi in premajhnemu letnemu prirastu gradiva prav zaradi .nancnih težav Mariborske knjižnice v zadnjih letih. Od leta 2013, ko smo v Mariborski knjižnici uvedli clanarino, tudi opažamo upad clanstva. Zelo pomemben faktor je vpliv okolja na izposojo neknjižnega gradiva. Naše clane moramo v bodoce bolj vabiti v naše enote, ki hranijo zbirke neknjižnega gradiva. Povecati je potrebno popularizacijo preko razlicnih medijev, z obvešcanjem javnosti o zbirki in z nagovarjanjem bralcev o naši kvalitetni ponudbi zvocnih posnetkov za razlicne okuse, s predstavitvami novitet glasbenih posnetkov na prireditvah in dogodkih, z obuditvijo multimedijskega koticka za clane, s predavanji o glasbi in glasbenih instrumentih za mlade in odrasle uporabnike. Z upadom izposoje zvocnih posnetkov je povezan tudi hiter razvoj informacijske tehnologije, presnemavanje glasbenih zgošcenk in prenos glasbe s spleta. Gre za tako imenovano piratstvo oz. ilegalno prenašanje avtorsko zašcitenega materiala z interneta: .lmov, glasbe, igric idr. in tudi kršitev avtorskih pravic. Na glasbenem podrocju je postalo piratstvo problem že z uvedbo kaset in kasetnih snemalnikov konec 60. let. S hitrim razvojem interneta in sodobnih multimedijskih naprav ter pomanjkanjem casa se je prenos glasbe s spleta zelo razširil med mlado in starejšo populacijo, saj je razvoj in uporaba mobilnega interneta v nenehnem vzponu. Mnoge založbe so se prilagodile razvoju interneta in razširile prodajo glasbe s spleta. Možen je nakup ene pesmi ali pa celega albuma. Na spletnih straneh je uporabnikom na voljo nešteto brez­placnih in placljivih programov za prenos (download) glasbe na racunalnik ali na mobilno napravo. Prednost prenosa je vecja dostopnost do glasbe, vecji izbor skladb in približno enaka kvaliteta zvoka. Glasbeni zvocni posnetki Mariborske knjižnice v številkah V prvem grafu je prikaz izvodov glasbenih zvocnih posnetkov v knjižnici Nova vas za odrasle in sicer za leti 2015 in primerjava za leto 2011. V štiriletnem obdobju smo najvec nabavili pop glasbe (229 izvodov), jazza (105 izvodov), instrumentalne glasbe (91 izvodov) in orkestralne glasbe (89 izvodov) ter klasicne glasbe (85 izvodov). Zvrsti gospel, himne, hiphop, muzikali, recitali so nizke vrednosti, ker imamo manj izvodov (v razponu od 1-11) in v grafu niso dovolj vidne. V naslednjem grafu je prirast zvocnih posnetkov (180 izvodov) za odrasle bralce v knjižnici Nova vas. Najvecji prirast gradiva v letu 2015 je bil z nakupom zvocnih posnetkov (113 izvodov). Graf 3: Izvodi in frekvenca izposoje zvocnih posnetkov v Knjižnici Nova vas. Približno tretjino zvocnih posnetkov dobimo z obveznim izvodom (49 izvodov) ter desetino z darovi uporabnikov in založnikov (18 izvodov). V tretjem grafu je prikaz izvodov zvocnih posnetkov in frekvenca izposoje za Knjižnico Nova vas v letu 2015 Upoštevana je celotna izposoja, vkljucno s podaljšanjem gradiva. V grafu se obrata gradiva ne vidi, ker so zelo male vrednosti. Clani so si najvec izposojali zvrsti narodnozabavne glasbe, meditativne, nabožne glasbe, bluesa, plesne in vokalno/ zborovske glasbe. Zvrsti gospela, himen, muzikalov in recitalov pa si v letu 2015 niso izposojali. Obrat je odvisen tudi od trenutne popularnosti glasbe, želja naših uporabnikov ter letnega prirasta gradiva. Zvocni posnetki za mlade v Pionirski knjižnici Rotovž in Pionirski knjižnici Nova vas Za mlade kupujemo v najvecji meri otroško glasbo, pesmi za otroke, instrumentalno glasbo, glasbo za sprostitev oz. meditativno glasbo, ki je v najvecji meri namenjena otrokom starosti od 0 do 3 let ter zborovsko glasbo (otroški in mladinski pevski zbori). V tabeli 2 je prikaz frekvence izposoje za najbolj zastopano zvrst otroško glasbo in sicer za obe knjižnici: Pionirsko knjižnico Rotovž in Pionirsko knjižnico Nova vas. Zanimivo je, da imata obe knjižnici na voljo približno enako število izvodov (razlika je 59 izvodov). V Pionirski knjižnici Nova vas je skoraj 4 x vecji obrat gradiva. Vzrokov vecjega obrata je verjetno vec. Ponudba otroške glasbe je približno enaka, saj za obe knjižnici kupujemo enake oz. podobne naslove. Zaposleni na enak nacin ponujajo clanom zvocne posnetke. Vzrok lahko pripisujemo bližini vrtca. Vzgojiteljice potrebujejo zvocne posnetke pri vzgojno-izobraževalnem delu z otroki in si jih zato veckrat izposodijo. Manjši obisk v Pionirski knjižnici Rotovž pa je lahko tudi posledica staranja prebivalstva v centru mesta. Podobnosti med zvrstmi postavitvenega šifranta Za konec pa moram na kratko predstaviti nekatere zvrsti postavitvenega šifranta glasbene zbirke, ker so si zelo podobne in vcasih težko dolocljive. Zelo obširna zvrst je klasicna glasba. Glede na nacin izvajanja so kompleksne tudi instrumentalna, orkestralna in vokalna/zborovska glasba. Zvocni posnetki, ki jih uvršcamo med klasicno glasbo, so iz razlicnih zgodovinskih glasbenih obdobij: srednjega veka, renesanse, baroka, klasicizma, romantike, obdobja 20. stoletja. Sodobno glasbo 21. stoletja, ki lahko tudi spada med klasicno glasbo, pa uvršcamo med instrumentalno glasbo. Glede na glasbeno obliko (suite, etude, variacije, mazurke, sonate, sonatine itd.) in glasbeno zasedbo (dueti, trii, kvarteti, komorni orkestri itd.) izberemo ustrezno zvrst glasbe. Med vokalno/zborovsko glasbo sodijo vse oblike muziciranja, v katerem sodelujejo pevski glasovi z instrumentalno spremljavo ali brez nje. Že sestav dveh pevcev (duet) sodi v skupinsko petje. “Brez glasbe bi bilo življenje ena sama napaka.” Friedrich Nietzsche Graf 4: Izvodi zvocnih posnetkov za mlade v Pionirski knjižnici Rotovž (PK) in Pionirski knjižnici Nova vas (Np) Zvrsti folk, etno oz. ljudska glasba so obširna podrocja glasbe in se med seboj prepletajo. V Enciklopediji glasbe je navedeno, da je folk glasba preprostih ljudi in po svoji naravi zajema številne oblike in sloge (kavbojska glasba, ciganske pesmi, romanticne balade). Na splošno pa folk glasbo povezujemo z akusticnimi kitarami in pripovednimi besedili. Bistvo folk glasbe je njena enostavnost (folk slog je hitra melodija, primerna za ples, z osnovno melodijo in spremljavo gosli). Etno glasba se enaci z ljudsko glasbo, ki je ustno prenesena glasba raznih ljudstev ali manjših skupin in kot taka znacilna za kulturo posameznega naroda.• Viri: Baš, A. (2011). Raziskava ciljnih skupin glasbenih skupin. Diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede. Pridobljeno 22. 4. 2016, s https://dk.um.si/ IzpisGradiva.php?id=17286 Bernik, F. (2015). Od književnosti do likovne umetnosti in glasbe. Ljubljana, Slovenska matica, Razprave in eseji, 66 Tabela 2: Glasbeni zvocni posnetki za mlade v letu 2015 Du Noyer, P.(ur.). (2004). Enciklopedija glasbe, Didakta Celarec, V. (1992). Aktivna muzikoterapija kot oblika skupinske terapije. Zdravstveni obzornik, 26, 33-41. Pridobljeno 5. 5. 2016 s http://www. obzornikzdravstvenenege.si/Celoten_clanek. aspx?ID=914e42a2-3c9c-428a-bcd4­3cca31b25e0e Kolman, A. (2008). Analiza tržnih poti nosilcev zvoka. Magistrsko delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko poslovna fakulteta. Pridobljeno 10. 5. 2016 s https://dk.um.si/ IzpisGradiva.php?id=21841 Komercialna in všecna glasba je vedno obstajala in verjetno ni s tem nic narobe (2012). Ljubljana. RTV Slovenija MMC. Pridobljeno 13. 6. 2016 s http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/ komercialna-ali-vsecna-glasba-je-vedno­obstajala-in-verjetno-ni-s-tem-nic-narobe/ 278902 Pehar, M. (2016). Pitagorejci in glasba. Nova Akropola. Pridobljeno 20. 6. 2016, s http://www. akropola.org/clanki/clanek.aspx?lit=374 Prevc, A. (2012). Usposobljenost razrednih uciteljev za petje z vidika vokalne tehnike. Diplomsko delo: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. Pridobljeno 18. 5. 2016 s http:// pefprints.pef.uni-lj.si/724/ Razvezani jezik : Prosti slovar žive slovenšcine. Pridobljeno 17.6.2016, s http://razvezanijezik. org/?page=Piratstvo Rojnik, J., Šolinc, G., Šoštaršic, A. Zvocni mediji. Pridobljeno 1. 6. 2016 s http://web.sc-celje.si/ tomi/seminarske2013/zvok/mediji/ Financni vidiki nabave gradiva - Dan specialnih knjižnic 2016 Zadnji majski cetrtek je v bibliotekar­skih krogih tradicionalno namenjen »specialcem«. Tradicionalno srecanje je skozi leta spremenilo ime, a ne namena. Poslanstvo je ostalo isto: strokovni razvoj in neformalno pove­zovanje. Letošnjatemajebilanabavagradivain sejevzacetkuzdelakanceksuhoparna, aseježepriprijavahizkazalo,danitako. Prijavilosejeprecejvecudeležencev,kot jihjelahkosprejeladvoranavSlovenskem etnografskemmuzeju. Vcetrtek,26. maja, dopoldanjepolnadvoranaudeležencev intenzivnospremljalaprispevkeinizkazalo seje,dajedilem,povezanihznakupom gradivazaknjižnice,vec,kotsmojihslutili. Frekvencaizmenjaveinformacij,kontaktov indobronamernihnasvetovjebilavisoka, anasmehovobrešenihnejasnostihnikakor nimanjkalo. Urnikjebilrazdeljennadvasklopa. V prvemsosvojeprispevkepredstavili bibliotekarjipraktiki. Žeprviprispevek mag. VojkeVukDirnbek,vodjeDokumen-tacijsko-knjižnegaoddelkavDržavnem zboru,opogodbahzadobavogradivaje sprožilvalvprašanjinrazkrilkarnekaj dilem,skaterimisesrecujejoknjižnice. Žemedpredstavitvijososepojavilavpra­šanja,nadaljnjarazpravapajerazkrila razlicneinterpretacijeMinistrstvaza javnoupravoinMinistrstvaza.nanceter pravnotolmacenjepredvsemZakonao javnemnarocanjuzapotrebeknjižnice. Polegaktualnezakonodajesejeizpostavil problemnarocilnic,kinimajodolocenega zakljucnegadatuma. Obvsehporajajocih vprašanjjepostalokajhitrojasno,dabodan šezelorazburljiv. Zaradiomejenegacasa sejerazpravamoralaprekiniti,anepred zagotovilomponadaljnjemsodelovanju najvecjihstrankinobvešcanjuvseh zainteresiranih. Drugiprispevekdnevajepripadelge. BarbariMastenizCentralnepravosodne knjižniceVrhovnegasodišcaRS,kije posebejizpostavilapomembnostinten­zivnevkljucenostibibliotekarjavpostopek nabave,kinedovoljujepasivnosti. Poleg jasneaktivnevlogevpostopkujavnega narocanjajebiljasentudipozivkiskanju novihnacinovnabave,kibilahkozagotovili boljši»izplen«zaknjižnico. Vrazpravise jepokazalotudi,kakorazlicnajestopnja pomocidrugihsodelavcevinstitucij,v katerihspecialneknjižnicedelujejo. Izkazalo seje,dajenujna(notranjaalizunanja) pomocspecialistovzajavnanarocila,ki hkratipoznajoaktualnerazmere,atohkrati nepomeni,dasodelavcemprepustimo vajetinabave. Prvideljessvojimprispevkom(odejanski) Racionalizacijijavnihnarocilserijskih publikacijzakljucilamag. MirjamKotar izOsrednjedružboslovneknjižnice JožetaGoricarjaFakultetezadružbene vede. Predavanjejevzbudiloprecejšnje zanimanje,sajjemag. Kotarjevažemed prezentacijoodkritospregovorilao izkušnjahskupneganarocanjaserijskih publikacij. Brezmilostijeokrcalapasivnost knjižnic,kineišcejonajboljšeganacina, ampakostajajonasvojihustaljenihpoteh. Priprvemskupnemnarocanjuserijskih publikacijsejemeddrugimpotrdilsum,da imaistidobaviteljzaistinaslovpostavljene razlicnecenezarazlicneknjižnice. Hkrati jejasnoopozorilanazmote,kijihimamo glederacionalnosti,innadolocenepasti, kisojihrazkrilimedizvajanjemprojekta. Posebejizpostavljenesobiletudicasovnice inpotrebepozelojasnihmerilihterpravilih tockovanja. Kotzanimivostjenavedla nujnostpreverjanjaponudb,sajsedejansko stanjemarsikdajrazlikujeodponudb predvsemzaradiohlapnegadojemanja prostihdostopov(enacenjedostopado povzetkovin polnihbesedil)terpaketnih BarbaraKavcic Direktorat za kulturno dedišcino, INDOK center – knjižnica barbara.kavcic1@gov.si cen. Temzapogovoremedprekratkim odmoromtakonikakornimanjkalo. Vdrugemdelusonapodijstopiligosti »nebibliotekarji«. Tasklopjemoderiral IgorZemljic,vodjaknjižniceInštitutaza novejšozgodovino(INZ),kijevuvodu predstavilnabavnepotivknjižniciINZ. KnjigotržciizSlovenijeinHrvaškeso predstavilisvojodejavnostinpojasnili nekaterenejasnostivtokokroguknjižne nabave. Meddrugimsmobiliposebej opozorjeninanekaterepriložnosti,ki jihmarsikdošenipoznal. Posebejjebil poudarjentudiproblemdobavegradiva izItalijeinFrancije,saj,pobesedah knjigotržcev,primanjkujezanesljivihpart­nerjeviztehdržav. KnjigotržecizHrvaškejepoudarilmožnost sodelovanjazavseknjižnice,kiopravljajo tudidistribucijskodejavnostzamaticne institucije. Opomnjenismobilinatrg nekdanjeskupnedržave,kiješeprecej neizkorišceninbilahkobiledenizmed zanimivihprebojev,kibiomogocilboljše sodelovanjestrokovnjakovspodobnih podrocijinhkratiomogocilknjižnicamvecji vpliv. Zadnjiprispevekjebilnamenjenracu­novodskiplatiuporabeslužbenekreditne kartice,karsejenaprvipogledzdelo takoprivlacnokoturastatistike,ajebilo pravopresenecenje. MajdaGominšekiz založbeVerlagDashöferjejasnoinslikovito predstavilamarsikomu»nerealne« zahteveracunovodstevteropozorilana pastiuporabeslužbenihkreditnihkartic zadirektnonabavogradivaiztujine. V predavanjejevpletlanamneznanezahteve racunovodskihstandardovinpojasnila zagateprineupoštevanjuosnovnih principov. Izpostavljenajebilaucinkovitejša komunikacijazracunovodstvi,kibo prineslaboljplodnosodelovanjeinmanj vrocekrvinaobehstraneh. Šeenkrat sejetakoizkazalo,davsistremimok podobnimciljemindajepotrebnolemalo razumevanjaterpogledcezplot. Druženjesejezakljucilospotrditvijo,daje pridobivanjegradivavsredišcudelovanja vsake knjižnice. Marsikdajzahteva precejiznajdljivostiinznanjaspodrocij, kinavideznimajokajdostiskupnega sknjižnicarstvom. Spremembenatrgu invzakonodajizahtevajoposodobitev postopkovnabave,podrobnopoznavanje možnostiterstemtudivecjoucinkovitost. Pravucinkovitodelovanjenapodrocju pridobivanjagradivakljucnovplivana delovanjeinrazvojspecialneknjižnice, zatonemoreinnesmebitiprepušceno trenutnimilostivodstva,temveczahteva predvsemaktiveninkonsistentenpristop bibliotekarja. Kljubvsemsvetlimtockampaseznova inznovaodpirajonovezagate,nejasnosti inobcutekosamljenegaglasu,vpijocegav pušcavi. Vsakaknjižnicainskorajdavsak bibliotekarposebejbijetasvojobitko. Zahtevepovecjiucinkovitostiinnaša željaponajboljšemservisunasmnogokrat silijovsituacije,kiodnaszahtevajotehtne premisleke. Kdajjenujnoracionalizirati inkdajjepotrebnolemaloinovativnosti? Kdajpoiskatipomocprikolegihznotrajin zunajmaticnihinstitucij?Innavsezadnje, aliressamojaz/mibijemotobitko?No, vsajnazadnjevprašanjelahkozgotovostjo odgovorim,dane. Bibliotekarskikolegiso vednopripravljenipriskocitinapomoc,le naplanojetrebaspravitinašodilemoin seaktivnovkljucitivreševanje,postatidel rešitve,innedovoliti,danasklasi.cirajokot deltežave.• Marjan Gujtman Ministrstvo za kulturo RS Spodbujanje branja Direktorat za kulturno dedišcino, Sektor za arhive, muzeje in knjižnice v digitalnem okolju marjan.gujtman@gov.sI Porocilo delovne skupine strokovnjakov držav clanic Evropske unije v okviru odprte metode usklajevanja (OMC) Svet ministrov za kulturo EU je na zasedanju 25. novembra 2014 sprejel Delovni nacrt za kulturo 2015-2018, v katerem je bila med drugim predvidena ustanovitev delovne podskupine Odprte metode usklajevanja (OMU) za zagotavljanje promocije branja v digitalnem okolju, z namenom spodbujanja in razvoja obcinstev, katere mandat je trajal do konca leta 2015. V OMU so države imenovale bodisi strokovnjake, ki pokrivajo posamezno podrocje, bodisi predstavnike ministrstev oziroma druge strokovnjake po lastni presoji. Pri delu strokovnjakov je na nacin odprte metode usklajevanja tako sodelovalo 23 držav clanic, pridružili pa sta se jim tudi Norveška (aktivno) in Islandija (pasivno). Za slovenskega predstavnika v delovni podskupini OMU sem bil s strani Ministrstva za kulturo imenovan Marjan Gujtman. Imenovani predstavniki držav clanic smo se srecali na treh sestankih v Bruslju in (v ožji sestavi) na enem v Bratislavi. Za sopredsedujoca delovne podskupine sta bila izbra­na predstavnica Slovaške Timotea Vrablova in predstavnik Nizozemske Frank Huysmans. Nasestankihsmoizmenjalidobreprakse napodrocjupromocijebranjavdigitalnem okoljuvsplošnihknjižnicah. Slovenijaje pritemzastopalastališce,danajsetematika promocijebranja,vkljucnoze-knjigami, boljodlocnoosredotocinadigitalno izposojo(oziromaizposojoe-knjig)vjavnih knjižnicahindasijepotrebnoprizadevatiza cimvecjezmanjšanjeoziromaodpravoovir priizposojivjavnihknjižnicah. Porocilo,kijepredvamiinkijerezultat delatedelovneskupine,vkljucujepregled kulturnihpolitikinzakonodajnihpobudna tempodrocju,vzakljuckupaprinašatudi priporocilazadeležniketerodlocevalcena nacionalnihinEUravni. Medpriporocili skupinejetudiznižanjeDDVzaelektronske knjige. Slovenijajeobtemvescaszavzemala stališce,dajeleobpopolnitehnološki nevtralnostiDDV,kobodorazlicniformati innosilciknjigobravnavanizgoljkot podpornetehnicnerešitvezadoseganje njihoveširokedostopnosti,nanacionalni ravnimogocepristopitiksprejemanju celostnihukrepovzaspodbujanjekakovosti inraznolikostiknjižnihizdaj. Vporocilo stavkljucenatudidvaslovenskaprimera dobreprakse,insicerportalzaizposojanje e-knjigBiblostercezmejnimodelizposoje knjižnicnegagradivazapripadnikeitali­janskenarodnostivSloveniji innaHrva­škem(MLOL),kigaizvajaOsrednja knjižnicaSreckaVilharjaKoper. Priložena statudiseznamclanovdelovneskupineter celostenpovzetekodgovorovnavprašanja, kisojihprispevalesodelujocedržaveclanice ovidikihspodbujanjabranjavdigitalnem okolju. Porocilo o promociji branja in spod­bujanju dostopnosti ter razvoja obcinstva v digitalnem okolju, v katerem je razviden tudi strokovni prispevek Slovenije, je sopredsedujoci Frank Huysmans predstavil na skupnem sestanku Odbora za kulturne zadeve in Delovne skupine za avdio­vizualne zadeve v Bruslju, dne 20. 6. 2016. Clanidelovneskupinesmosezavezali,da bomosporocilomseznanilivsekljucne deležnikevcelotniknjižniverigiinseveda tudiodlocevalcenadržavniravni.• Zgodba s strukturo Sabina Fras Popovic predsednica ZBDS ali iskanje takšne zgodbe sabina fras-popovic@mb.sik.si v strokovnem knjižnicarskem okolju Sprehod po strokovnih dogodkih maja in junija 2016 Dejstvo, da v Mariborski knjižnici pripravimo prispevek za interni casopis z naslovom Informator po vsakem obisku izobraževanja ali strokovnega dogodka, nas spremlja že vrsto let. Vcasih nanj pozabimo, vcasih prezremo, ker ocenimo, da nimamo kaj bistvenega ali novega sporociti sodelavcem, vcasih pa enostavno ne moremo pozabiti, za kar poskrbi urednica casopisa mag. Barbara Kovar. Ko sem že pricela sestavljati prispevke o razlicnih dogodkih, ki so se v glavnini zvrstili v maju in juniju 2016, me je ujel v naslovu zapisan stavek. Naslov tega prispevka sem izbrala, ko sem v roku osmih mesecev že drugic na Bledu poslušala Aljošo Bagolo, kreativnega direktorja agencije Pristop. Prvic sem ga poslušala v družbi knjiž­nicarjev, 9. novembra preteklega leta, ko smo knjižnicarji praznovali 20. obletnico eticnega kodeksa slovenskih knjižnicarjev. Kje se srecata etika in estetika in kako pomembna je etika pri vsem, kar pocnemo, nam je ob dr. Danici Purg in dr. Meliti Ambrožic predstavil prav Aljoša Bagola. Drugic je gostoval na Bledu pri založnikih, na Kongresu slovenskih založnikov, kjer je imel predavanja na temo, ali je slovenska literatura lahko blagovna znamka. Predavanje je bilo že najavljeno v strokovnem delu lanskega slovenskega knjižnega sejma, a je odpadlo. Zakaj sem naslov za ta prispevek prinesla iz Bleda in ga ponotranjila na Bagolovih predavanjih, saj je vendar zgodba s strukturo Aristotelova pogruntavšcina in smo jo (vsaj) vsi komparativisti pridno ponavljali na izpitih pri dr. Janku Kosu, dr. Edvaldu Korenu in dr. Ladu Kralju in še pri katerem profesorju, kar kaže na njeno mocno umešcenost v svet literature in tudi nacin razmišljanja? Ker je naslov tega prispevka odgovor na vprašanje, kako poceti stvari (tudi ali še) danes. Tako v knjižnicarstvu kot založništvu in še v kakšni panogi/stroki/profesiji. V današnji poplavi informacij in informacijskih dražljajev se nas stvari dotaknejo le, ce je v ospredju zgodba s strukturo. Seveda je bilo tako tudi v Aristotelovih casih in vse do leta 2001, le da je sedaj teža izbire še toliko vecja na strani prejemnika informacij in še toliko vecja odgovornost na strani pošiljatelja informacij. Zgodba s strukturo ustvarja doživetja, spodbudi custva in tako premakne nekaj v posamezniku. Aljoša Bagola predstavi »enostaven recept« za nastanek blagovne znamke: blagovna znamka nastane ob ustvarjanju doživetij, ki so custveno obarvana. Knjižnica, knjigarne in založbe že dolgo let nimajo vec kreativnega monopola in ne spodbujajo sprememb v razmišljanju, ravnanju, obnašanju, poudari Bagola, in nas na zelo ilustrativen nacin na to v svojih predavanjih tudi opomni s primeri iz sveta današnjega kreativnega monopola. Aleksandrijska knjižnica je imela v svojem casu kreativni monopol, danes imajo kreativni monopol tisti, ki spreminjajo nacin množicnega obnašanja, delovanja, ravnanja, torej ustvarjalci sodobne tehnologije, ki so najpogosteje na ravni mentalitete srednješolcev in še to tistih srednješolcev, ki so bili v šolskem svetu na dnu lestvice priljubljenosti. Raziskovali in živeli so v garažah in izpustili dobo (normalnega/ povprecnega) odrašcanja, sedaj pa so to tisti, ki nam vsiljujejo novodobni Cezarjev palec (»vceckam ali pa ne všeckam«) in bipolarnost v celotnem svetu razmišljanja (»za ali proti«). Knjižnice in založniki potrebujejo zgodbo s strukturo, ki ustvarja doživetja, da iz knjig in storitev ustvarijo blagovno znamko, ki nagovarja, spodbuja, se posameznika dotakne ter tako spreminja utecene navade. Ne verjamem, da mi bo vsebinsko in formalno uspelo ta prispevek spre­meniti v zgodbo s strukturo, ki bi vsaj za drobcen delcek sledila Aristotelovim usmeritvam ali se približala Bagolovi .lozo.ji kreativnega ustvarjanja. Bom pa v prispevek povezala razlicne strokovne dogodke, ki so se dogodili v obdobju dveh mesecev, povezuje pa jih skupni imenovalec: knjižnicarsko strokovno okolje. Miselna povezanost vseh dogodkov, skozi katere se bom sprehodila v nadaljevanju tega prispevka, nakazuje še en pomembnejši skupni imenovalec, za katerega pa se na tej tocki pisanja/razmišljanja/strukturiranja lahko navežem na predavanje (2x) Aljoše Bagole: danes se vse stvari odvijajo v 48 urah, srecujemo se z ustvarjanjem prazne vsebine, ki je demokratizacija udobja in sledi splošnemu razmišljanju današnje družbe (pa konec koncev je bilo tako tudi v Cezarjevih casih):«Tukaj smo, sedaj pa nas zabavajte!« Doživetje in eksplozija custev sta osnova vsake blagovne znamke. V težnji po doloceni meri strukture v zgodbi bom povezala dogodke okrog dveh paradigem: knjižnicarji smo prepleteni z okoljem, bolj kot se tega zavedamo in knjižnicarji smo med seboj bolj prepleteni, kot si želimo. Prepletenost knjižnicarjev z okoljem Ce nadaljujem tam, kjer sem ta prispevek pricela, torej na Bledu, je ta lep biser slovenske domovine 9. junija 2016 gostil slovenske založnike, in tudi kar nekaj knjižnicarjev, na strokovnem dogodku, ki ga je organiziralo Društvo slovenskih založnikov. 14. kongres slovenskih založnikov z naslovom Izzivi sodobnega založništva (vec: h.p://www.drustvo­zaloznikov.si/) že s samim naslovom nakaže povezanost/prepletenost tudi s knjižnicarji (tudi knjižnicarji smo se z zadnjih letih veckrat na strokovnih dogodkih soocali z izzivi; vec: h.p:// www.zbds-zveza.si/?q=node5/ knjiznicarski-izzivi; h.p://www.zbds­zveza.si/?q=node5/100;), še vecja prepletenost knjižnicarjev z okoljem, v katerem delujemo, pa s tem ne mislim le na nivo lokalnega okolja, ampak vse dimenzije razlage pojma/besede okolje, ki si ga lahko v tem trenutku zamislite (vec: h.p://bos. zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_te sta&expression=okolje&hs=1) in vas usmerja stran od izolacije posameznika ali neke profesije v okviru družbenega delovanja, smo lahko udeleženci zaznali v programu tega strokovnega dogodka. Iz Mariborske knjižnice sva se dogodka udeležili s sodelavko mag. Slavico Rampih, srecali sva kolege iz Mestne knjižnice Ljubljana, Knjižnice Domžale, Narodne in univerzitetne knjižnice, s predsednico Združenja splošnih knjiž­nic, Vesna Horžen, ki je tudi aktivno sodelovala v programu. V prispevku z naslovom Knjižnice se spreminjajo, ali ste jim pripravljeni slediti? je predstavila izhodišca modela povezovanja knjižnic pri pridobivanju knjižnicnega gradiva. Med referenti je mojo pozornost, ob Aljoši Bagoli in Vesni Horžen, pridobil tudi gost na 4. Dnevu Mariborske knjižnice, mladinski pisatelj oziroma medijski multipraktik, kot se sam poimenuje, Žiga X. Gombac. Kot pisatelj je izbral pot stran od demokratizacije udobja in v prispevku z naslovom Vloga in izzivi avtorja v sodobnem založništvu izpostavil nekaj temeljnih pasti založniške politike ta trenutek: cakanje na razpis Javne agencije za kulturo (»knjige ne moremo izdati, ker še ni razpisa ali še nismo dobili odgovora«), odnos do mlajših slovenskih mladinskih avtorjev (»ali sploh še lahko govorimo o mlajših slovenskih mladinskih avtorjih, ali poznate avtorja, ki ustvarja za mladino in je mlajši od 40 let«), mit o pisateljih kot introvertiranih bitjih (dokaz sodelovanje pisateljev na zakljuckih Bralne znacke: predavalnica, telovadnica, dvorišce in od 80 do tudi 350 otrok na voljo za 60 minut, njegovemu razmišljanju lahko na tem mestu dodam stavek, ki ga je tudi on ponovil za Bagolo: »Tukaj smo, sedaj pa nas zabavaj«!, da ohrani pozornost in koncentracijo otrok ter jih ob tem še navduši za branje in pisateljevanje predstavi kot zanimivo, kondicijsko zahtevno dejavnost, potrebuje vse kaj drugega kot znacilnosti introvertiranega posameznika), prepoznavnost slovenske literature v primerjavi s tujo literaturo za mladino in pogled na pisatelje. Podobno kot Bagola je tudi on izpostavil custva za premik ljudi in s tem tudi premik stvari. Pri ustvarjanju je kljucno, da avtor najde nacin, s katerim uspe doseci, da se zgodba mladih dotakne, na srecanjih z mladimi mora nastopiti v vlogi navduševalca za zgodbe, vedno mora imeti pred ocmi, da beseda motivira in ne ustavlja, vsak avtor je zgodba zase, zbir zgodb in pri pisateljevanju gre za nacin življenje, za izbrano poslanstvo, kjer se ne vprašaš, ali ti danes to je ali ti to ni, ampak enostavno cutiš, da si stopil na »samotno pot, pot spoznanj in osebne rasti ter rasti brade…«(Žiga X. Gombac). Zanimivo, da sta tako Bagola kot Gombac izpostavila misel Charlesa Darwina: »Ne preživijo najmocnejši niti najinteligentnejši, pac pa tisti, ki se najbolje odzivajo na spremembe.« Naslednji referenti niso pustili posebnega pecata na mojem razmišljanju, niso se me dotaknili, ceprav so bile teme zanimive in nakazovale predvsem nujnost vecje povezanosti pisateljev, založnikov, knjigotržcev in knjižnicarjev pri tem, da bi skupaj dosegli dvoje: spremembo v bralnih in posledicno tudi kupnih navadah slovenskih uporabnikov ter promocijo slovenske literature skozi zgodbe (kot primer, kako je potrebno stvari prepletati in za uspeh imeti sestavljeno zgodbo s strukturo, je bil predstavljen niz aktivnosti Javne agencije za knjigo RS v primeru kandidature Slovenije za osrednje gostje Frankfurtskega knjižnega sejma v letu 2021). Fokus mojega zanimanja sta v zakljucku ujeli še okrogla miza in podelitev nagrad za najknjigotržec in najzaložnik. Okroglo mizo z naslovom Minimalni založniški standardi so pod usmerjevalno besedo dr. Sama Ruglja oblikovali pisatelj in prvi predsednik Javne agencije za knjigo RS Slavko Pregl, glavni urednik Tine Logar iz Cankarjeve založbe, dr. Marko Stabej iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, tehnicni urednik Matej Nemec iz Mladinske knjige in Nataša Detic, urednica in vodja založbe Ocean. Na tej okrogli mizi smo slišali zanimivo razmišljanje, ki ga lahko povežemo z aktualnim dogajanjem v knjižnicarstvu, in sicer obravnavo predloga podzakonskega predpisa o opravljanju bibliotekarskega izpita. Dr. Samo Rugelj je uvodoma povedal, da bi založniki potrebovali nekaj takšnega kot imajo bibliotekarji in kako vedno znova spremlja, da bibliotekarski izpit ni kar tako. To lahko opazuje kot »cimer« Narodne in univerzitetne knjižnice na lokaciji Leskoškova, kjer tudi poteka opravljanje bibliotekarskih izpitov vsaj zadnjih petnajst let in ima založba UMCO svoj sedež. Poudaril je, da si tudi založniki želijo imeti podobno vstopno tocko v založniško stroko, kot je npr. bibliotekarski izpit pri bibliotekarjih, saj to pomeni vsaj nek minimalni dogovor o tem, kaj je potrebno, da se lahko poimenuješ založnik in tako res ne more kdorkoli reci, da je založnik. Eden od sogovornikov na okrogli mizi se je sprehodil tudi skozi zgodovino posameznih poklicev in poudaril, da so strokovni izpiti kot vstopna tocka v posamezno stroko pripomogli tudi k dvigu ugleda posamezne stroke. K ugledu stroke pomembno vplivajo tudi stanovske nagrade in na tem dogodku sem si zaželela, da bi založniki šli po poti knjižnicarjev in podelitev nagrad umestili v slovenski javni in strokovni prostor kot samostojen dogodek. Slabih štirinajst dni pred dogodkom na Bledu je prestolnica bibliobusov postal Kamnik. V sklopu Veronikinega festivala je v petek, 27. in v soboto 28. maja potekalo 19. strokovno posvetovanje in Festival potujocih knjižnic. Dogodek bi na lep soncen dan v zaprto mestno jedro Kamnika lahko privabil veliko saj so vsi izpostavili problem nakupa zavedamo, koliko znanja in izkušenj imajo obiskovalcev, ker pa so soorganizatorji gradiva (premalo izvodov ali pa sploh naši knjižnicarji-šoferji, kako pomembno dogodka iz Knjižnice Franceta Balantica nic), primerjavo s kolegi iz Hrvaške in za prakticno znanje je zbrano v tej socialni Kamnik povezali dva festivala, jih je knjižnicarje Mariborske knjižnice zanimivo mreži slovenskih potujocih knjižnicarjev. privabil ogromno. Otvoritev festivala in izkušnjo zbiranja sredstev za nov bibliobus V debati so bili konkretni (npr. zakaj se pri strokovnega srecanja je bila »le« ena na Reki (vec: h.p://gkr.hr/Vodic-za-osmih bibliobusih, ki so zgrajeni v osmih od tock uradne otvoritve Veronikinega korisnike/Lokacije/Gradski-bibliobus). letih zapored ponavljajo iste napake), festivala. Besedico le sem dala v navednice, Reka bo kmalu Evropska prestolnica strokovni (preglasen agregat moti obisk ker je bila kljucna in zelo pomembna kulture (2020) in tudi pri njih se ponavlja postajališca pred šolo ali vrtcem, zakaj se tocka, vcasih pa knjižnicarji ne razumemo mariborska zgodba bitke za knjižnicne bibliobusi ne prilagajajo potrebam okolja: nujnosti povezanosti v nekem okolju prostore. V neprimernih, utesnjenih in brez vrocina na morju ali razgibanost terena) in in ne prepoznamo bistvenega: da nas možnosti širitve si že vrsto let prizadevajo inovativni (zakaj ni možno najti cenovno vidijo/slišijo/obišcejo tisti, ki nas ne za nove prostore. Brez uspeha. Tudi pri zbi-ugodne rešitve za tišji in mocnejši agregat), poznajo. Zanimivo je bilo spremljati otroke ranju .nancnihsredstevzanovbibliobus, predvsem pa zelo zagreti. Res si želim, na obisku na bibliobusih in slišati, kako tako mesto kot država sta odrekla .nancno da najdejo nacin, da svoja razmišljanja locujejo enega od drugega. Ne po barvi ali pomoc pri nakupu novega vozila, so imeli ubesedijo in s tem tudi sami ponudijo registraciji, ampak po tem, ali je videti kot veliko moralno podporo prebivalcev, a dober argument ali pojasnilo, zakaj tudi tovornjak ali avtobus. Otvoritev srecanja majhen .nancniizkupicek(vec:h.p:// na tem mestu ni vseeno kdo dela in kako so zaznamovala custva: otrok iz vrtca in www.novilist.hr/Vijesti/Rijeka/Novi-dela. Eden od dobrih kazalnikov njihovega osnoven šole, ki so ob tej priložnosti z bibliobus-kruzit-ce-rijeckim-ulicama-vec-dela je povprecna starost vozila, ki jo s veseljem pokazali, kaj zmorejo in znajo, od-ovoga-ljeta). Znano? S to akcijo pa jih skrbnim delom in odnosom do vozila govornikov, ki so ponosni, da vidijo je uspelo knjižnico preplesti z okoljem knjižnicarji vozniki podaljšajo vsaj na v knjižnici potencial, ki ga podpirajo in še bolj ozavestiti njeno prisotnost v štiri leta vec kot je povprecna starost (župan), so na zacetke bibliobusne delovanju mesta in življenju posameznika. vozila, ko preneha z vožnjo. Na zakljucku dejavnosti v obcinah Kamnik in Domžale Na strokovnem srecanju sem tudi prvic v strokovnega dela je sledil nastop gledališke osebno navezani (predstavnik ministrstva svoji 25 letni knjižnicarski karieri doživela, skupine Mariborske knjižnice, kolegov iz za kulturo, bivši direktor Knjižnice da je moderator okroglo mizo zakljucil, bibliobusa. Zanimivo je, kako so s svojim Domžale, tudi domacin Kamnika), so pac ker se drugace zaradi izrednega odziva vsakoletnim drugacnim nastopom, ki je tisti, ki so potujoce knjižnicarstvo sprejeli udeležencev sploh ne bi koncala in ne prikaz dolocenega strokovnega vprašanja, za svoje poslanstvo (predsednica sekcije zaradi tega, da bi preprecil mucno tišino, pritegnili pozornost in vzpostavili za potujoce knjižnice pri ZBDS) ter so ko nastane takrat, ce obcinstvo nima pricakovanje. Sledijo tisti paradigmi prepricani, da se knjižnica v kraju dokaže/ vprašanj in si želi le samo zakljucka. Seveda današnje družbe, ki pravi, da je pac tukaj, pokaže/poveže tudi z organizacijo takšnih zaradi dobre kave, prigrizka in strokovnega sedaj pa jo je potrebno zabavati. Skozi dogodkov (direktorica Knjižnice Franceta klepeta. Okrogla miza z naslovom duhovit in domiselni scenarij so izpostavili Balantica Kamnik). Kako pomembna je Moderni bibliobus, govornike je usmerjal bistvo strokovnega problema, s katerim umešcenost knjižnicarjev v neko okolje, so Artur Lipovž, direktor Lavriceve knjižnice so se soocali ob prehodu na on line izpo­ nakazala tudi novinarska vprašanja. Kljub Ajdovšcina, je podrla tudi en stereotip: sojo na bibliobusu. Na zakljucku smo se in 2 ministra. Toliko smo jih uspeli ujeti v tema za pogovor. Podobno kot Tolstoj pri tiha vecina, ki gleda stran in se dela, da to predvideni novinarski konferenci v Rojstni o prisotnosti predstavnic ženskega spola tudi zahvalili še kolegialni molcecnosti, saj statistiko. Ani Karenini tudi Polona Glavan v romanu ni njihova stvar, vsi tisti dobri ljudje, ki hiši Rudolfa Maistra, ki je zanimiva zaradi v naši stroki. Ob okrogli mizi (miza je nihce od predhodnikov, ki so že pred nami Kakorkoli bistvu romana zajame v stavku cuvajo svoje dobre vrticke in delajo dobre domiselne postavitve muzejskega gradiva bila dejansko okrogla) so razmišljanja o uporabljali program za on line izposojo V Mariborski knjižnici spodbujamo branje, ene od glavnih protagonist: »Veliko se ograje, da se potem zdi, da so problemi na omejenem prostoru, se je pogovor z modernem bibliobusu, zaradi razlicnih na bibliobusu, ni sporocil ne na IZUM širimo bralno kulturo in skrbimo za obrat moram še nauciti.«. Dva dni po dogodku drugih nekje dalec. Tisti, ki predalckajo novinarji dogajal skoraj v slogu bibliobusa: pomenov besede moderen (vezan na in ne drugim strokovnim kolegom, da je zbirke tudi z razlicnimi prireditvami. sem preverila izposojo romana po enotah ljudi v prekleti dobri veri, zato da imajo kar na terenu. Posnetek o tem dogajanju trende) in sodoben (vezan na potrebe) so program v bistvu dokaj »mimo« verzija. V torek, 17. maja smo na Lentu gostili Mariborske knjižnice. Od 23 izvodov jih je dober izgovor, da ne naredijo nic. Vsi je našel svoj prostor tudi v osrednjem sogovorniki po dogovoru v nadaljevanju Referat sodelavcev Mariborske knjižnice pisateljico Polono Glavan. Ena v vrsti bilo izposojenih 7, mesec dni po dogodku tisti ljudje dobrih namenov in nikakršnih dnevniku RTV (vec: h.p://4d.rtvslo. govorili o sodobnem bibliobusu, delili je bil tisti, ki je imel zgodbo s strukturo, literarnih postaj, na kateri se v tem je izposojen en izvod. Ob tem sem se na dejanj. Vsi ti tisoci in stotisoci in milijoni, si/arhiv/prispevki-in-izjave-prvi-dnevnik/ Marjan Gujtman, predstavnik Ministrstva spodbudil custev, predstavil doživetja in zapisu ne bi zaustavila, ce ne bi dogodek osebni izkušnji ustavila ob razmišljanju ki si govorijo, da itak ne morejo nic. Kot da 174408096). Strokovni del dogodka je za kulturo, Karel Novak, predstavnik uresnicil zahtevo, ki jo klicemo vsi vedno v najvecji meri zaznamovali ljudje in ugotavljanja ucinka, ali ce želimo raje niso tisoci in stotisoci in milijoni. Kot da potekal v prostorih Knjižnice Franceta podjetja As Domžale in Primož Kocbek, znova kadarkoli se pojavimo na kakšnem zgodba s strukturo, s tem pa pomembna vpliva, ki ga imamo knjižnicarji na okolje niso prekleta vecina.« Balantica Kamnik in je prinesel zanimiv predstavnik podjetja Fera avto. Po uvodnih (tudi strokovnem) dogodku: tukaj smo, vpetost knjižnicarjev v okolju. Gostili in posameznike, ki ustvarjajo to okolje. pogled v številke slovenskih bibliobusov besedah in izmenjanih stališcih, kjer se je sedaj pa nas zabavajte. Strokovnega smo pisateljico t.i. mlajše generacije in v Omenjen roman ni enostavno branje, Prepletenost knjižnicarjev med seboj (koliko kilometrov prevozijo, koliko knjig pokazala razlika med generacijo retorikov srecanja in festivala se je udeležilo 79 ospredje literarnega pogovora postavili vsekakor zahteva takšno disciplino kot izposodijo, koliko knjižnicarjev premorejo, in generacijo inovatorjev, ki sledijo san-knjižnicarjev iz treh držav (Slovenija, roman Kakorkoli. Roman s kompleksno ga je zahtevalo pisanje, a izpostavi tisto, Na dan mladosti, in tudi na dan, ko so kakšen je njihov cas na terenu, kakšna jam, se prilagajajo spremembam in išcejo Hrvaška, Madžarska), bibliobuse je v zgradbo, popisanim aktualnim družbenim kar je tako motece, tudi v primeru naših slovenski nogometaši igrali v Kopru oprema in kakšne težave) tokrat so si rešitve, sem z velikim obcudovanjem starem mestnem jedru Kamnika obiskalo dogajanjem in za današnje bralne navade prizadevanj za novo knjižnico: »Najbolj .nalnotekmodržavnegapokala,25.maja bili knjižnicarji na bibliobusih enotni, spremljala razpravo. Mislim, da se sploh ne 39 organiziranih skupin, 256 obiskovalcev maratonskim obsegom je vec kot hvaležna nevarni so pa tisti, ki ne naredijo nic. Tista 2016, je Mestna knjižnica organizirala Knjižnicarske novice strokovni dogodek z naslovom Knjižnica, vprašati in potem tudi poiskati odgovor mnenje o tem, zakaj so tista znanja, ki jih pooblašcenko (sestanek 27. marca 2013, dejavnost, ki generira izhodišca za razvoj, strokovno komisijo za pripravo osnutka srce mesta: naši potenciali in motivacija. na vprašanje, kaj delamo bolje kot drugi? delodajalci v najvecji meri pogrešajo pri pisni odziv 20. junija 2013). izobraževanje, znanstveno raziskovanje in Zakona sprememb in dopolnitev Tokratni strokovni posvet se je usmeril Ob enem vprašanju se pojavi skoraj vedno diplomiranih bibliotekarjih (torej mehka je temelj demokracije. Na javni predstavitvi Zakona o knjižnicarstvu (6 + 1 clanov). na knjižnicarje, razvoj kadrov, motivacijo, še drugo vprašanje in tako je predavatelj znanja) pomembna pri kadrih, ki so ta Novela Zakona o knjižnicarstvu, zakonskih sprememb je mag. Tatjana Likar Kot clanica te delovne skupine lahko zapi­vodenje in izbiro kariere v knjižnicarstvu. tudi tokrat povezal vprašanje kaj z trenutek zaposleni v knjižnici in zakaj je ki jo je Državni zbor sprejel na 13. predstavila potek priprave besedila zakona, šem, da je bilo vsem kaj kmalu jasno, da Letošnji pokrovitelj dogodka je bila vprašanjem kako. In kako nekdo postane pomembno, da je v izposoji najboljši kader redni seji dne 24. novembra 2015, ne prioritete izbranih clenov, ki so bili zajeti bo besedilo, ki ga bo sestavila strokovna Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. superjunak? Ce ste gledali katerikoli .lm in kako pomembno je, da kot posameznik spreminja zakonskih rešitev, ki so se v v spremembe in postopek sprejemanja komisija, po prehodu skozi vladni aparat Na povabilo organizatorja so vsebinsko z glavno vlogo superjunaka, veste, da se sprejmeš poslanstvo knjižnice kot tisto, praksi izkazale kot ustrezne, prinaša pa predloga zakona. V predstavitvi je najprej lahko drugacne oblike in vsebine. Uradniki program oblikovali mag. Jelka Gazvoda, nekaj zgodi. Pajek, planet, dogodek iz kar boš v prihodnje rad pocel. Video nekatere nujne rešitve za izboljšanje predstavila kronološko zaporedje zadnjega nas seveda niso razocarali. Prav tako je Vesna Horžen, Cristoph Deeg, dr. Polona otroštva. Predavatelj je to poimenoval predstavitev ni podala klasicnih odgovorov knjižnicne dejavnosti. Ministrstvo za cikla priprav besedila (spremembe zakona bila izredno poucna in zanimiva izkušnja Vilar, mag. Aleš Klemen, Dragica Turjak, vzpodbuda. Zunanja okolišcina povzroci na vprašanje o posameznikovi karieri v kulturo je 17. decembra 2015 pripravilo iz leta 2001 so se pricele pripravljati vpetosti posameznih interesnih skupin Simona Resman in dr. Sabina Fras spremembo pri posamezniku. In kdaj knjižnici, temvec je v ospredje postavila javno predstavitev sprememb Zakona že leta 2002). Postopek za pripravo v fazi medresorskega usklajevanja, zato Popovic. Predavatelji so se dotaknili novih knjižnicarji lahko postanemo superjunaki? (spet) ljudi in osebne zgodbe. Vec o o dopolnitvah in spremembah Zakona sprememb in dopolnitev se je pricel v letu prvotni nabor clenov s prioriteto 1 ni predlogov podzakonskih aktov, vloge Ko bomo ponotranjili, da so bistvo dogodku na h.p://www.mklj.si/zgodilo-o knjižnicarstvu. Knjižnicarji še vedno 2011 na 46. seji Nacionalnega sveta za ostal v koncni verziji, ampak so drugacno mentorstva pri prenosu znanja, študijskih ljudje in ne stroji. Poudaril je tudi, da se-je/item/10849-knjiznica-srce-mesta#. ostajamo povezani v enem zakonu. Kljub knjižnicno dejavnost, ki mu je v tej sestavi prioriteto postavili v medresorskem programov, pomena mehkih znanj pri je bistvo vsega izbira. Ko ljudje lahko V3Jl7-uLS00. težnjam posameznih strokovnih interesnih predsedovala direktorica Mariborske usklajevanju. Ves cas razprave je bilo tako delu v knjižnici, realnosti pri vodenju izberejo, postane knjiga magicna stvar sredin po osamosvojitvi v specialnem knjižnice Dragica Turjak. V septembru med clani delovne skupine in tudi v širši velike knjižnice in sprejemanja poslanstva. osebne izbire. Knjižnicarji jim s tem Knjižnicarji smo v najvecji meri knjižnicarskem zakonu, smo lahko v 2012 na 50. seji so clani Nacionalnega strokovni javnosti v zraku vprašanje, zakaj Pristopi in poudarki predavateljev so nudimo možnost unikatnih doživetji. prepleteni med seboj prav v Zakonu o desetih letih intenzivne priprave zakon-sveta za knjižnicno dejavnost potrdili ne gremo sestavljati kar novega zakona. bili razlicni. S tega dogodka sem odšla Razmišljanje je zakljucil z ugotovitvijo, knjižnicarstvu. Verzija zakona iz leta skih sprememb vedno znova ugotavljali, nabor potrebnih sprememb in njihove Prvic se tega nismo lotili, ker so clani s tremi potrditvami, tistega, kar sem že da smo knjižnicarji lahko superjunaki 2001 je v letu 2015 po vecletnem delu na da knjižnicarji kot nosilci knjižnicne javne prioritete. Oktobra 2012 je minister za Nacionalnega sveta za knjižnicno dejavnost vedela: tudi tuji predavatelji se ponavljajo, in knjižnice imajo lahko supermoc, ce besedilu, prioritetah spremenjenih clenih službe potrebujemo skupen zakon, ki izobraževanje, znanost, kulturo in šport ugotovili, da vse v obstojecem zakonu ni ko vedno znova izpostavljajo v knjižnici so to, kar so in pomagajo biti ljudem in usklajevanjih med zainteresiranimi in postavlja izhodišca za izvajanje knjižnicne imenoval delovno skupino, Zakon o potrebno spreminjati. Drugic pa nam je pomen zgodbe in ljudi (kot primer tudi boljši. Knjižnice lahko ljudem pomagajo pristojnimi javnostmi v letu 2015 docakala javne službe. Tam, kjer se stvari pogosto spremembah in dopolnitvah Zakona o bilo vsem jasno, da odpiranje celotnega že Stephen Abram: Library Advocacy biti boljši posamezniki ali odgovorni spremembe, ki jih je prinesel Zakon o zapletejo, je v sobivanju posameznih Vladi Republike Slovenije (ZVRS-G, zakona lahko pomeni še vecjo grožnjo že in the 21st Century in R. David Lankes: državljani samo, ali v vecini primerov spremembah in dopolnitvah Zakona specialnih zakonov in tam, kjer je (žal) Uradni list RS, št. 21/13) je posegel v vlad-tako nestabilnem .nanciranjuknjižnic. From Loaning to Learning), mladi se ali v vecjem obsegu preko osebnega o knjižnicarstvu (ZKnj-1A). Besedilo knjižnicna dejavnost prepoznana le kot ne postopke in tako je minister za kulturo Clani Nacionalnega sveta za knjižnicno izobražujejo za poklic, ki še ne obstaja stika. Na tem mestu sem se ustavila v sprememb zakona je pac kompromis, podporna dejavnost, ne pa primarna imenoval novo delovno skupino, in sicer dejavnost so na 50. seji 24. septembra in mehka znanja locijo med seboj tiste, razmišljanju, ki je bilo izpostavljeno na kako pa je s kompromisi nas je v ki imajo enako formalno izobrazbo, s zakljucku dogodka. Mag. Aleš Klemen je Mariborski knjižnici poducil na internem tem, da mehka znanja niso v nobenem v svojem predavanju izrazil pomislek o izobraževanju naš ambasador, mag. Aco formalnem programu izobraževanja izposoji kot strokovnem delu pri knjižnicni Prosnik. Pri kompromisu vsak nekaj vkljucena v zadostni meri, saj so prav dejavnosti. Na zakljucno razpravo je tako izgubi, nekaj malega dobi, prav zadovoljen to znanja, ki jih pridobivamo v procesu priromalo edino zapisano vprašanje, ki pa v bistvu ni nihce. To je seveda znacilno vseživljenjskega izobraževanja. Iz tega je bilo namenjeno razpravljavcem: ali za politicno kulturo. strokovnega dogodka želim izvzeti je šlo za lapsus ali za strokovno držo? tri stvari, ki kažejo na prepletenost Žal zaradi razlicnih obveznosti vsi Priprava zakona je potekala na podlagi knjižnicarjev med seboj: predavanje razpravljavci niso mogli ostati do konca, usmeritev, ki jih je potrdil Nacionalni svet Cristopha Deega z naslovom I believe tudi program je ušel iz casovnih omejitev. za knjižnicno dejavnost (strokovno in in Library-Superheroes - why do we need V razpravi smo lahko spoznali razlicno posvetovalno telo Vlade RS za odlocanje o to re-think about the future of librarians, dojemanje procesa izposoje. Izposoja strokovnih zadevah na podrocju knjižnicne video predstavitev Ko bom velik, bom je, ne glede na razlicna razmišljanja dejavnosti) na 50. seji 24. septembra knjižnicar? in razpravo na zakljucku posameznikov v naših strokovnih krogih, 2012, ter na podlagi usmeritev drugih strokovnega posveta. Te tri segmente najpomembnejša dejavnost, s katero resorjev po uskladitvi zakonskih dolocil z sem izbrala, ker izpostavijo zgodbo s se v najvecji meri povežemo z ljudmi, drugimi relevantnimi zakonskimi predpisi strukturo in custva, ki premikajo ljudi k pomeni tudi najširšo izpostavljenost ter njihovi prilagoditvi spremenjenim spremembam. V svojem razmišljanju je posameznika kot strokovnjaka na razmeram. Za pripravo novele je bila izpostavil vprašanje supermoci: kaj je tisto, delovnem mestu, zahteva takojšnjo opravljena vrsta strokovnih pogovorov z kar ustvari superjunake (npr. Batman, reakcijo na akcijo, zahteva proaktivno razlicnimi deležniki. Ministrstvo za kulturo Spiderman in Superman). Njegov odgovor držo in izjemno spoštovanje eticnih nacel je prvi predlog besedila sprememb in do-je enostavnejši, kot sem si predstavljala ter prevzemanja osebne odgovornosti. polnitev zakona predstavilo clanom Nacio-ob zastavljenem vprašanju. Superjunaka Vesela sem bila tokrat ponujene nalnega sveta za knjižnicno dejavnost 18. oblikuje sposobnost narediti stvari, ki možnosti, da sem lahko v razpravi izrazila junija 2013 na 54. seji. V zvezi z dolocbami jih drugi niso sposobni. Torej, ce želimo drugacno razmišljanje o izposoji, kot je o osebnih podatkih je potekalo tudi knjižnicarji biti superjunaki, se moramo morda prisotno v strokovnih krogih ter predhodno usklajevanje z Informacijsko Knjižnicarske novice 2012 potrdili naslednji izbor clenov za javna služba, ampak sestavni del javne predlaganih dokumentih. Poznan namje razliko pri pogojih napredovanja po pocakaš na kolega ali morebiti odlocitev se ukvarjazvprašanjem bibliotekarskega spremembo, v preglednici so oznacene službe na podrocju vzgoje in izobraževanja, odziv sindikatov na predlog pravilnika o stopnjah izobrazbe in spremenjene kriterije odložiš nadrugi dan.Uporabniki, torej izpita. Nadomestilnaj bivec kot 35 let tudi spremembe prioritet pri posameznih a izvajajo tudi knjižnicno javno službo: strokovnih nazivih, dotaknili so se ga tudi za pridobivanje ustreznih tock. Predlog ljudje v razliki do gradiva zahtevajo takojšen stardokument, ki vec neustreza zahtevam clenih, predvsem zaradi nujnosti lažjega tukaj je bila sprememba potrebna zaradi predavatelji na strokovnem dogodku v kriterijev je bil primerljiv spostopkom odziv inob tem si tudi osebno izpostavljen, okolja,družbenih razmer in zahtevam dela v praksi: sobivanja dveh javnih služb. Zakon o Mestni knjižnici Ljubljana, nanj se jeodzvala za pridobitev habilitacije na slovenskih takoda moraš dobropoznati eticni kodeks, stroke. Dokument v središce postavljanja spremembah in dopolnitvah Zakona o tudi Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. univerzah, ceprav tudi med njimi obstajajo referencni pogovor,pogosto tuditehnike poznavanje stroke in usposabljanje za Osnutek predloga je obsegal spremembo knjižnicarstvu med drugim v skladu z Javna razprava, ki je bila na Ministrstvuza razlike, in s pridobivanjem nazivom obvladovanja jeze,odmik od problema, delovno mesto ter je s pisnonalogo kot naslednjih clenov: 9. clen, 12.a clen, 15. Zakonom o varovanju osebnih podatkov kulturo 18.maja 2016, je prinesladvojno na podrocju vzgoje in izobraževanja. knjižni fond,nacine iskanja terrazbrati, posebnim delom izpita izhodišce za clen, 17. clen, 39., 39.a, 39.b clen, 42. spreminja tudi dolocbe glede zbiranja sporocilo: na eni strani so predvsem Zanimiva novost, ki jo je prineselpredlog, kaj nekdodejanskopotrebuje ali si želi: napredovanje v strokovni naziv na ustrezni clen, 43. clen, 46. clen, 48., 49. clen, 52. osebnih podatkov uporabnikov predstavniki sindikatov izpostavili problem je poenotenje možnostipridobivanja tock gradivo, socialnistik, informacijo, napotitev stopnji izobrazbe. clen, 63., 65. clen ter prehodne in koncni knjižnic. Dolocneje opredeljuje pogoje previsokih zahtev, na drugi strani pa so s podrocja usposabljanja zaposamezne ali pa le varno tocko. Na tej tocki je predlog dolocbi. Na predlog Nacionalnega sveta za za strokovne knjižnicarske delavce, ki se strokovni delavciizpostavili nestrinjanje segmente dela v knjižnici. Obstojeca verzija pravilnika ostrokovnih nazivihnaredil Nakoncu si želim vrnitev na Bled in k knjižnicno dejavnost (seja 11. 9. 2014) so nanašajo na vrsto in stopnjo izobrazbe. Z ssindikalno zahtevo in opozorili, da so pravilnika, kije še v veljavi, je prinašala velik premik k enotnemu vrednotenju predavanju Aljoše Bagole. Knjižnicarji radi dodali spremembe dolocb, ki se nanašajo ukinitvijo pripravništva, kar se je zgodilo zahteve, npr. z zahtevami raziskovalcev, še tocke za usposabljanjeiz vzajemne posameznih segmentov knjižnicnih sledimo trendom, a trendi po njegovem na ugotavljanje izpolnjevanja pogojev v sklopu delovno pravne zakonodaje, prenizke. Seveda je jasno, da je iz vidika katalogizacije,medtem ko na drugi strani ni procesov. Ob temlahko zapišemo, da mnenjuniso prav nic drugega kot le za opravljanje knjižnicne dejavnosti sledi aktualnim usmeritvam na podrocju vsakega posameznikaoblikovan njegov prinašala posebnih tockovnih ugodnosti pri smo knjižnicarji splošnih knjižnic skoraj izogibanje bremenu izbire, odgovornostiin kot javne službe in vodenje razvida zaposlovanja mladih ter s potrjenimi zorni kot. Iz vidika celotne prepletenosti napredovanju v strokovni naziv v primeru privilegirani, v primerjavi s preostalimi, s tem tudi sprejemanju odlocitve. Sledenje knjižnic. Na podlagi mnenja Službe za spremembami podaja podlago, da se bodo zakonodaje in strokovne profesionalnostipa usposabljanja za podrocje neposrednega saj je nabor dejavnosti splošne knjižnice trendomje »množicno pomirjevalo za boljšo zakonodajo, upravne procese in bibliotekarski izpiti lahko opravljali je predlog pravilnika, kije urejal strokovne dela z uporabniki. Prav na segmentu,ki so takovelik, dalahko skoraj vsak najde povprecnost in ugodje brez odlocanja«. kakovost z Ministrstva za javno upravo skladno s sodobnimi smernicami nazive prinesel novost, ki je vecini ostala ga tudi na strokovnemdogodku v Mestni interesnopodrocje, ki bi ga spodbudilo za Knjižnicarji radi govorimo o tem,da se (z dne 30. 3. 2015) so bile v besedilo knjižnicarske stroke. Zakon s spremembo prezrta: 22. clen predloga pravilnika knjižnici Ljubljanana eni strani postavili pisno predstavitev. Morda se mora le malo moramo prilagajati in odzivati na spremem­ sprememb vkljucene tudi spremenjene dolocil glede knjižnicnega nadomestila je omogocal izredno napredovanjev podvprašanje strokovnosti,hkrati pa potruditi, da se odloci za iskanje. Za razliko be, a sami kakršnokoli spremembo izredno dolocbe za opredelitev ugotovljene podaja ustrezno podlago za zakonito strokovnemnazivu ne glede na stopnjo ob tem poudarili pomembnost dela z od specialnih ali visokošolskih knjižnicarjev težko sprejmemo. Tudi to, da bomo lahko manjkajoce pravne podlage za ureditev izvajanje knjižnicnega nadomestila izobrazbe inglede na pogoje, ki so zahtevani ljudmi innujnost poznavanja/obvladanja jevsplošnih knjižnicah vse v velikimeri boljši inuspešnejše pri uresnicevanju knjižnicnega nadomestila v obliki – kulturnega modela podpore avtorjem na posamezni stopnji izobrazbe. Dosedanji mehkih znanj pri delu v knjižnici. Delo z splošnonaravnano in vezano na speci.ke svoje supermoci, kobomo povezaniin delovnih štipendij. Takšen predlog je šel knjižnicnega gradiva, ki je predmet javnega pravilnik tega ni omogocal in so bili neposrednimi uporabniki, pa naj imamo lokalnega okolja,ki seod kraja do kraja, in prepletene vsi knjižnicarji (šolski, specialni, nato v ponovno javno obravnavno, ki je potekala od 6. maja do 5. junija 2015. Po posojanja v splošnih knjižnicah – in sicer v obeh oblikah, kot: 1. denarni prispevki perspektivni(mladi ali starejši)strokovnjaki izenaceni z vsemi ostalimi.Kljub vecjemu tukaj v mislih referencni pogovor,delo pri izposojevalnem pultu, bibliopedagoške s tem od knjižnice do knjižnice razlikuje in izrišesvoje znacilnosti.Še bolj pa je visokošolski, splošni, nacionalni) medseboj inbomotakratzmoglitisto,karnajboljpotre­ javni obravnavi se je osnutek spremenil v živecim avtorjem knjižnicnega gradiva za številudoseženih tockniso mogli dejavnosti zahteva takojšno reakcijo in zanimivo prepletanje splošne knjižnice na bujemo: nacionalnokampanjo o prednostih predlog in s tem je šel v nadaljnji postopek izposojo njihovih del, in kot 2. delovne napredovatiprej v višji strokovni naziv kot najhitreje odkrije našo morebitno strokovno knjižnicarskemzemljevidu, ko se povežejo branja. Pomembna izhodišca za to najdemo sprejemanja. Vsebinske spremembe so štipendije za ustvarjalnost. V zakonu v dolocenem casovnem okviru.Prav tako šibkost. Ko npr. pri vsebinski ali formalni razlicnitipi knjižnic inknjižnicarjevmed tudi v knjigi avtorja Manfreda Spitzerja opazne tudi, ce naredimo primerjavo dolocenim spremembam je bilo potrebno je zanimivo, da sose v razlicnihrazpravah obdelavi gradivanaletišna oviro, težavo, seboj. Na tej tocki povezanosti je del Digitalna demenca: kako spravljamo sebe in samo na nivoju clenov. Predlog je zajemal prilagoditi tudi podzakonske predpise, ukvarjalis problemom pisanja in ustvarjanja. strokovno dilemo, lahko gradivo odložiš, vsebin gradiltudi predlog pravilnika, ki pa svoje otroke ob pamet. Priporocam v branje.• naslednje clene (s krepko so oznaceni zato je mesec maj in tudi junij v najvecji Zakon o knjižnicarstvu jeleta 2001 uzakonil cleni, ki se razlikujejo od osnutka): 1. meri zaznamovala javna razprava o dveh bibliotekarskiizpit kot licencni izpit in tako clen, 1a. clen, 2. clen, 7. clen, 8. clen, 10. podzakonskih aktih, ki urejata imenovanje kot vstopnico za samostojno strokovno clen, 15. clen, 36. clen, 37. clen, 38. clen, 39., 39.a, 39.b clen, novo poglavje: 39.c, 39.c, 39.d in 39.e clen, 42. clen, 43. clen, 52. clen, 52.a clen, 56. clen, 57. clen, 58. clen, 60. – 63. clen, 65. clen, prehodne in v strokovne nazive v knjižnicni dejavnosti in bibliotekarski izpit. Z zakonskimi spremembami pa je potrebno uskladiti tudi izvajanje knjižnicnega nadomestila, pravilnik o razvidu knjižnic in pravilnik, delo.Zakon o knjižnicarstvu v2. clenu doloca vsebino knjižnicne javne službe. Za uspešno uresnicevanjete javne službe je vsak posameznik primoran samostojno ustvarjati in predstavljati vsebine, ki jih nato Posterji na konferencah MajaPetehpredsednica Društva bibliotekarjev Ljubljana maja.peteh@gozdis.si koncni dolocbi. Pregled clenov v osnutku, predlogu in nato v sprejetem zakonskem besedilu kaže odmik od zastavljenih prioritet knjižnicarske strokovne javnosti, ki je dosegla konsenz o prioritetah v sklopu delovanja Nacionalnega sveta za knjižnicno dejavnost. Predlog zakona je bil nato sprejet v Državnem zboru in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižnicarstvu je zacel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (19. decembra 2015). Kljucne spremembe se nanašajo na šolske knjižnice, ki po novem niso vec knjižnicna ki ureja pogoje za izvajanje knjižnicne dejavnosti kot javne službe. Prvi trije podzakonski akti morajo biti usklajeni v roku šestih mesecev, zadnja dva pa v roku dveh let. Ker je v zakonu dolocen rok šestih mesecev za uskladitevdveh podzakonskih aktov (mimogrede tudiZakon o knjižnicarstvu izleta 2001 je imel dolocen šestmesecni rok za pripravo podzakonskega akta za bibliotekarski izpit, pa ni prišlo niti do obravnave osnutka), smo v maju in juniju lahko vsi zainteresirani podali mnenje o lahkopo posameznihaliniejahtega clena povežemo in združimo. Pisnoustvarjanje je še vedno glavni kanalprenosa informacij, omogoca prenos dobrih praks, ohrani strokovno dedišcino, prakso, inkulturo, hkrati pa se vsi zavedamo,da ceo necem ne pišemo,tega pac ni. Pogosto knjižnicarji pripravljajo zapise o dogajanjih v knjižnicah za novinarje, ti pa le pripišejo svojeime. Ali je toeticno ali takšno dejanje opravicuje cilje lahkooceni le vsak prisebi. Vsekakor je predlog pravilnika, ki ureja strokovne nazive v naši stroki prineselmožnost izrednega napredovanja, karobstojeci ni omogocal, (In zbor clanov DBL) V Društvu bibliotekarjev Ljubljana smo 24. marca 2016 izvedli redni zbor clanov. Zbor ni bil volilni, saj je trenutno vodstvo bilo izvoljeno lani za mandatno obdobje 2015-2019. Žal tudi letos ugotavljamo, da clani z neudeležbo na tovrstnih srecanjih ne izkoristijo možnosti razprave (in glasovanja) o programu dela društva. Zbor clanov je sicer potrebno izvesti vsako leto zaradi potrjevanja letnih porocil in nacrtov. Da pa dogodek ni administrativno suhoparen, smo se ga odlocili popestriti s strokovnim predavanjem. Simona Šinko iz Mestne knjižnice Ljubljana je tako izvedla predstavitev z naslovom Posterji na konferencah. Tematika je še posebej aktualna, saj je aktivna udeležba na konferencah vedno pogosteje pogoj delodajalca ali drugih .nancerjev. Na konferencah je tudi vedno pogostejša možnost sodelovanja tudi s posterjem, ki ponuja predstavitev strokovnih vidikov dela s poudarkom na njihovi izvedbi in uporabi v praksi. Predstavitev je ponudila vrsto prakticnih napotkov iz literature in lastnih izkušenj pri odlocitvi za sodelovanje s posterjem na konferenci, njegovi prijavi in oblikovanju. Predstavitev je dostopna na spletni strani DBL, zavihek Gradiva (h.p://www.dbl­drustvo.si/?page_id=231).• Knjižnicarske novice letnik 26 7/8, 2016 Maja Peteh maja.peteh@gozdis.si, Irena Rebov irena.rebov@gozdis.si Pisana beseda v knjižnicarstvu Društvo bibliotekarjev Ljubljana je v sodelovanju s Centralno ekonomsko knjižnico Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani v soboto 23. januarja 2016 priredilo strokovno srecanje »Pisana beseda v knjižnicarstvu.« Namen srecanja je bilo spodbuditi stanovske kolege k objavljanju informacij o aktivnostih v knjižnicah in stroki in k pisanju bolj zahtevnih strokovnih besedil. V uvodnem predavanju je dr. Melita Ambrožic poudarila pomen samore.eksije pri pisnem izražanju in pomen razvijanja pisnega izražanja, ki sta pogoja za razmišljanje in razprave. Seveda ni zanemarila pomena motivacije, ki bi v naši stroki morala bili bolj notranja (želja po posredovanju informacij) kot zunanja Maja Peteh predsednica Društva bibliotekarjev Ljubljana maja.peteh@gozdis.si foto: Ivan Kanic (npr. pridobivanje tock za napredovanja). V predstavitvi je povzela razlike med znanstvenimi in strokovnimi besedili, njihovo strukturo, terminološko ustreznost in opremo. Knjižnicarji pa bi morali biti vzgled pri spoštovanju avtorskih pravic. Mag. Janez Jug s pri pripravi predstavitve »Tipologija dokumentov v luci raziskovalne dejavnosti in v luci Meril za ocenjevanje strokovne usposobljenosti Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnicni dejavnosti« odkril vrsto nedoslednosti, ki bodo v pomoc skupini za pripravo novega Pravilnika o strokovnih nazivih v knjižnicni dejavnosti. Bloganje je predstavila Nevenka Mandelj, knjižnicarka na OŠ Litija. Predstavitev je temeljila na predstavitvi lastnega bloga, njegovega namena in njegovo vpetost v delovanje šolske knjižnice in knjižnicarskega krožka. Predstavitev Tine Drolc, strokovnjakinje s podrocja odnosov z javnostmi je vklju-cevalo teoreticno predstavitev znacilnosti posameznih medijev in prakticne napot­ke pri komunikaciji v zvezi z našimi dogodki oz. sporocili za javnost. Imamo v knjižnicah zastavljene cilje na tem po­drocju? Se zavedamo pomena kakovosti nad kolicino? Znamo knjižnicarji pripraviti osrednje sporocilo, sklic novinarske kon­ference, vabilo in gradivo za novinarje? In ali se zavedamo pomena predstavitve naše dejavnosti v lokalnem casopisju? Sledilesopredstavitve revijin spletnih mestspodrocjaknjižnicarstva. Gorazd Vodeb je pravkarprevzelurednikovanje revije Knjižnica(izdajatelj NUKin ZBDS). Mojca Trtnik je predstavila Knjižnicarske novice (izdajateljNUK). Oba staizpostavilatežavepri pridobivanju objav inpovabila k pisanjutakostrokovnih objav inkratkih obvestil odogodkih, kot tudiznanstvenihprispevkov. Romana Fekonja, je predstavila strokovnorevije Šolska knjižnica, ki izhaja že 25let in je predvsemusmerjenakobjavljanju vsebin s podrocja šolskegaknjižnicarstva. Nasprotno pa se revijaOrganizacijaznanja (urednicaAleksandra Rubelj, izdajatelj IZUM) predstavljakot multidisciplinarna strokovno-znanstvenarevija,namenjena vsebinivezani na vsesegmenteCOBISS- a. EPALE je projektCentra Republike Slovenije zamobilnostinevropske programe izobraževanja inusposabljanja (CMEPIUS) (Ajda Turk). Jemultikulturna spletnastran,sslovensko podstranjo, namenjenajevsebinam s podrocja vseživljenjskegaucenja in izobraževanja odraslih. Stran omogoca nalaganje interaktivnihvsebin,predvsempredstavitev dobrihpraks in obvešcanjapoaktualnih vsebinah. Na kraju je NinaBan predstavila še Biblioblog, ki objavljainformacijeo knjižnicarskih vsebinah, prostihdelovnih mestihinosebnamnenja s podrocja aktualnihdogajanja vknjižnicarstvu. Predstavitve so dostopne na spletni strani DBL, zavihek Gradiva (h.p://www.dbl­drustvo.si/?page_id=231).• Maja Peteh predsednica Društva bibliotekarjev Ljubljana maja.peteh@gozdis.si Spoznajmo Ljubljano Clani Društva bibliotekarjev Ljubljana smo v cetrtek, 12. maja 2016 ponovno spoznavali naše mesto in njegovo knjižnicno vsebino. Tokrat smo si ogledali Arhiv RS in se seznanili z arhivsko javno službo, pogoji dostopa do arhivskega gradiva. V drugem delu smo obiskali studio Tipo Renesansa, kjer zbirajo (in restavrirajo) staro tiskarsko opremo iz casa po 2. svetovni vojni in z njo še izvajajo tehniko visokega tiska (tiskanje s svincenimi crkami).• Je knjižnicarstvo res naša panoga, ali si jo vsak razlaga po svoje? Se vsi zavedamo pomena skupne izgradnje knjižnicnega sistema? Namen razprave je bil izmenjava mnenj o programu Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, ki je edini povezovalec in zastopnik vseh vrst knjižnic in zaposlenih v knjižnicarstvu. Razlog za sklic razprave, ki se je odvila 21. aprila 2016 v organizaciji Društva bibliotekarjev Ljubljana, so bile nejasnosti s katerimi smo se ukvarjali clani Izvršnega odbora DBL, zato smo v svoj krog povabili predsednico ZBDS dr. Sabino Fras Popovic. Predsednica nam je razbistrila ozadja dogajanj in z nami delila svoje vtise o dogajanju v stroki in slovenskih knjižnicah. Podatek, ki ga ponuja Porocilo o izvedbi programa ZBDS za leto 2015: ZBDS združuje 1.300 clanov podrocnih društev, v organih ZBDS pa deluje 213 clanov. K programu sodijo vidni in odmevni dogodki (posvetovanja, podelitve nagrad), seje organov (Izvršni odbori sekcij, Upravni odbori, sodelovanje predstavnikov ZBDS v nacionalnem svetu za knjižnicno dejavnost in v svetih zavodov razlicnih knjižnic, priprava stališc o aktualnih dogodkih, predlogih zakonov in pravilnikih, priprava in izvedba razpisov stanovskih nagrad, zbiranje sredstev za nagradne sklade). V razpravi so bile veckrat izpostavljene teme: - potreba po profesionalizaciji dela v ZBDS, - nizka raven profesionalne zavesti in pomena objavljanja strokovnih vsebin, - nezadostna vloga vodij knjižnic pri spodbujanja zaposlenih k objavljanju in sodelovanju v društvenih dejavnostih. Udeleženci so diskutirali tudi o tem, ali clani društva bibliotekarskih društev uživajo kakšno korist, ker so njihovi clani, ter ali sploh potrebujemo takšno društvo. Vsi vpleteni v diskusiji so se strinjali, da stroka de.nitivno potrebuje tovrstna društva, saj so edina ki povezujejo stroko in so v manjšini pri krepitvi položaja in vzpodbujanju razvoja vseh vrst knjižnic. Na misel, ali clanstvo prinaša posamezniku osebno korist, je bilo obcinstvo bolj zadržano. Vsak posameznik lahko sam zase presodi ali mu biti aktiven clan bibliotekarskega društva koristi ali ne. Ali na ta nacin pridobi nova znanja (pretok informacij med clani, posvetovanja), vešcine, poznanstvo, prijateljstvo. Poudarjen je bil pomen aktivnega sodelovanja pri organizaciji aktivnosti v društvu in/ali zvezi saj si na ta nacin posmeznik pridobiva veliko znanj in poznanstev, ki mu koristijo tudi na delovnem mestu. Za kvalitetno delo v stroki in sam napredek stroke je obvezno povezovanje knjižnicarjev in knjižnic, njihovo sodelovanje in medsebojna komunikacija. Seveda z veliko mero kriticnega mišljenja, ki mora presegati interese posameznika in zidove posamezne knjižnice. Zakljucek srecanja je bil, da so takšne razprave koristne in bi si jih želeli pogosteje.• Jerneja Ferlež Nekaj besed o Ilichovih Univerzitetna knjižnica Maribor, jerneja.ferlez@um.si v Mariboru Iz letošnjega obcnega zbora Društva bibliotekarjev Maribor Življenjske zgodbe se vcasih zanimivo prepletejo. V Mariboru so se veckrat prepletle poti slašcicarske družine Ilichovih, ki ima v Mariboru dolgo tradicijo in poti deklet, ki so bile na nek nacin povezane s knjižnicami in knjižnicarstvom. Emanuel (Eman) Ilich se je iz Píska v Maribor preselil v prvih letih 20. stoletja. Bil je izucen slašcicar. Leta 1909 je na južni strani današnje Slovenske ulice na št. 5 odprl svojo prvo mariborsko slašcicarno. Nato se je zacela vojna, za nekaj casa je Emanuel slašcicarske posode zamenjal za vojaško suknjo, nato pa se je vrnil v Maribor in nadaljeval s slašcicarsko obrtjo. Porocil se je z Matildo Mesaric iz Selnice ob Dravi, dobila sta tri sinove – Bojana, Milovana in Vlada. Slednji, najmlajši, je umrl kmalu po rojstvu, Bojan leta 1941 kot talec - udeležen je bil pri prvi akciji proti okupatorju v Mariboru v Volkmerjevem prehodu. Pozneje je bil razglašen za narodnega heroja, po njem so poimenovali osnovno šolo. Starejši – Milovan - je docakal konec vojne. Eman Ilich je umrl leta 1940, slašcicarno pa je poslej vodila njegova vdova Matilda. Slovenska ulica, kjer so Ilichovi vodili slašcicarno – pozneje so jo preselili na severno stran ulice, nasproti prve lokacije - je bila med obema vojnama nekakšna osrednja obrtniška ulica Maribora. Leta 1938 je samo na njenem severnem delu delovalo 7 krojacev, 6 inštalaterjev, 4 cevljarji, 2 kovaca, 2 slašcicarja – ob Ilichovi še Koserjeva na Slovenski 20, pa elektrikar, fotograf, klobucar, modistka, pediker, gacar in pleskar. V istem casu je bilo v Mariboru vec slašcicarn, recimo še Pelikanova v Gosposki ulici 25, že omenjena Koserjeva na Slovenski 20, slašcice so prodajali tudi v Scherbaumovi pekarni na Grajskem trgu. Vse so bile, podobno kot mariborska mešcanska kuhinja, pod dunajskim vplivom: ponujale so zavitke, pite in seveda - torte: doboš, orehovo, sacher, esterhazy, pa kremne rezine, in šamrole ali polnjene maslene zavitke. Ilichovi so baje že v tem casu prodajali tudi sladoled in bonbone. V oglasu iz leta 1935 je zapisano takole: Eman Ilich – slašcicarna, izdelovanje sladkorckov (kandit) Priporoca: bogato zalogo vseh vrst .nega peciva, cokolade, bonbonckov od navadne do naj.nejše vrste invse vto stroko spadajoce blago. Zahtevajte cenik! Na drobno, na debelo. Prepletanje slašcicarske družine z ženskami, povezanimi s knjižnicarstvom, se zacne s poroko Milovana in Zorke Šlebinger, hcerke Janka Šlebingerja – bibliografa, bibliotekarja, urednika, leksikografa, literarnega zgodovinarja in ravnatelja NUK-a (1927-1946), med drugim tistega, ki je knjižnici ravnateljeval med selitvijo v novo Plecnikovo zgradbo, kamor so knjige s Poljanske ulice selili v živi verigi. To je navdahnilo dr. Bruna Hartmana, pozneje pa tudi druge, da so knjige iz ene v drugo knjižnicno zgradbo selili na ta simbolicno sporocilen nacin. Zorka je bila tudi vnukinja znamenitega slovenskega bibliografa Franca Simonica, ki je bil Šlebingerjev tast in strokovni mentor. Simonica poznamo kot avtorja prve slovenske retrospektivne bibliogra.je (1903-1905), služboval je v Deželni knjižnici v Gradcu in pozneje v Univerzitetni knjižnici na Dunaju. Tudi njegova vnukinja Zorka je seveda postala bibliotekarka – zaposlena je bila v mariborski Študijski knjižnici. V eni od anekdot, ki jih je Univerzitetna knjižnica Maribor leta 2014 izdala v knjižici, je kolegica knjižnicarka Zoro opisala kot »živi leksikon«. Zorka, potomka znamenitih slovenskih bibliografov in Milovan, sin slašcicarja s Ceškega sta imela tri otroke: Bojana, Bredo in Iztoka. Gotovo jim je bila že v zibelko položeno spoštovanje do knjig in do lepega. Breda je postala cenjena umetnostna zgodovinarka, pa tudi ljubiteljica knjig, Iztok se je kot urednik s knjigami ukvarjal tudi poklicno. TudislašcicarstvosejevSlovenskiulicipo drugisvetovnivojniohranilo-pomnijoga takorekocvsegeneracijeMariborcanov.Po osamosvojitvisejeznovavrnilovdružinske roke.Odprtjeslašcicarneznovapodokriljem novegeneracijeIlichovihinnjihovih partnerjevjebilozaMariborcanedoživetje. Zanimivo pa je, da je tudi v naslednji generaciji potomcev veliko s knjigami in umetnostjo povezanih deklet - Bredina hci Katarina Klancnik Kocutar je povezana z lutkarstvom, Iztokova hci pa je zgodovinarka Maja Gombac. Tudi slašcicarna je v zadnjem casu znova dobila povezavo s knjižnicarstvom – stanovska kolegica in clanica Društva bibliotekarjev Maribor Mira Osvald­Micovic, dolga leta zaposlena v knjižnici na Pravni fakulteti v Mariboru, danes skupaj z možem nadaljuje znamenito zgodbo mariborske slašcicarne.• Branka Kerec Kaj imajo skupnega knjižnicarji predsednica Društva bibliotekarjev Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor branka.kerec@um.si in slašcicarstvo Tudi letošnji obcni zbor Društva bibliotekarjev Maribor je potekal v zanimivem vzdušju «Kaj mi doprinese društveno življenje? In zakaj je pomembno, da se vkljucim ravno v lokalno društvo? Vprašanji, ki si ju pogosto zastavimo ob povabilu. In odgovor? Vkljucenost. Z veliko zacetnico. Ker kot posameznik bogatim svoja védenja iz lokalnega okolja. Okolja, iz katerega izhajam, ali okolja, v katerega prihajam. V katerem krepim svoje korenine. Iz katerega se ucim, in ki mu s svojim delovanjem povrnem mnogo vec …«. S temi besedami smo konec leta v reviji Štubidu vabili študente in druge v našo družbo. In bili dokaj uspešni, saj smo v prvih dveh mesecih postali številcnejši za kar nekaj novih clanov. Zapisano pa hkrati lepo ponazarja naše prepricanje, kako pomembno je gojiti cimbolj trdne vezi z okoljem, od cesar se oplemenitimo vec ali manj prav vsi: posamezniki, knjižnicarji, knjižnice in okolje. Vsa lokalna društva bibliotekarjev moramo vsako leto v prvih treh mesecih izvesti tudi obcni zbor. Tokratni obcni zbor Društva bibliotekarjev Maribor (DBM) je bil volilni, na katerem smo razrešili dosedanje vodstvo in izvolili novo. Potekal je na poseben dan, 29. februarja 2016, ko smo se ob prevešanju svetlobe v mrak, ob 18-tih zbrali sredi mesta v Kavarni in slašcicarni Ilich. Morda na prvi pogled nenavaden kraj, a dovolj zanimiv, da smo se zbrali v najvecjem številu v zadnjih petih letih in potrdili sklepcnost že pred samim pricetkom. Z izbiro vedno drugacnih krajev izvedbe sledimo tradiciji, s katero tkemo in utrjujemo vezi knjižnicarstva z najširšim okoljem. V zadnjih letih smo z obcnim zborom gostili kar v nekaj staro-novih, prenovljenih ali preprosto za knjižnicarje nevsakdanjih, a zanimivih okoljih. Da seveda ne ostane zgolj pri gostovanju in pri zgolj uporabi prostora, povežemo bolj resne in formalne tocke obcnega zbora ter sam prostor v sprošcenost in predstavitev gostujocega prostora z ogledom same stavbe in/ali prostorov ter s stavbo povezanimi dogodki. Tako smo se leta 2015 zbrali na obcnem zboru v Salonu uporabnih umetnosti (26. februarja). Stavba, v kateri je dolga leta gostoval Casino, sicer pa dolga leta in bolj znana Velika kavarna z razgibanim družabnim življenjem, iz casa naših starejših kolegic in kolegov tudi znanimi družabnimi plesi, kjer so se stkale intimne vezi tudi marsikaterih izmed njih. Etnološki in zgodovinski pregled je prostoru navdihnila stanovska kolegica in clanica društva dr. Jerneja Ferlež s krajšim slikovnim sprehodom skozi življenje stavbe (Velika kavarna v premenah stoletja). Leta 2014 smo takratni volilni obcni zbor izvedli v novi Medicinski fakulteti v Mariboru 6. marca, na eni izmed mlajših clanic Univerze v Mariboru. Ceprav je bila le-ta ustanovljena leta 2003, je nove in prav svoje prostore docakala šele leta 2013. Predstavniki fakultete so nam predstavili zgodbo nastajanja fakultete kot zgradbe in hkrati samega študija medicine v Mariboru. Ogledali smo si moderno zasnovano in zelo prostorno ter v naravno svetlobo vpeto knjižnico, ki nam jo je predstavila stanovska kolegica in clanica DBM Zorica Milinovic. Študentje medicine, združeni v Klub študentov, so nam predstavili aktivnosti njihovega Knjižnicarske novice letnik 26 7/8, 2016 kluba, ter uporabo študijskih pripomockov - interaktivnih miz na dotik, ki nazorno pokažejo celotno cloveško telo v razlicnih perspektivah, namešcenih v študijskih sobah knjižnice. Zanimiv je bil tudi ogled ucnega laboratorija z operacijsko dvorano in ucni pripomocek - prezentacija cloveškega telesa v 3D tehniki. Najbolj fascinantna je bila prezentacija spremljanja izvedbe operacije ‘v živo’ preko zaslona, ki je potekala v sodelovanju s kirurgom iz lokacijsko oddaljenega kraja v severni Evropi, pri izvedbi pa so se lahko aktivno vkljucevali z vprašanji tudi študentje iz predavalnice, v kateri smo takrat sedeli clani društva. Tudi leto 2013 je bilo posebno: 27. februarja so nas gostili v Umetnostni galeriji Maribor, kjer nam je dobrodošlico pripravila stanovska kolegica in naša clanica Andreja Podjavoršek. Seveda je bil tudi ta kraj izbran premišljeno, saj je v tem casu potekala velika razstava Skoraj pomlad : 100 let slovenske umetnosti. Le-to nam je z vodenim ogledom približala kustosinja Umetnostne galerije Maribor. Slovenska vojska nas je gostila v Kadetnici leta 2012. Volilni obcni zbor je potekal 1. marca v Veliki dvorani, kjer nas je s pozdravnim nagovorom pocastil nacelnik Knjižnicno-informacijskega centra Slovenske vojske VVU XIV. dr. Denis Caleta. Kako pomembna je bila stavba v preteklosti in zakaj jo je bilo vredno obnoviti in ji povrniti staro velicino, je lepo povedal tudi pokojni dr. Bruno Hartman v dokumentarnem .lmu, ki smo si ga imeli priložnost ogledati pred samo izvedbo obcnega zbora. In kot se za knjižnicarje spodobi, smo si ob koncu ogledali še knjižnico, ki nam jo je razkazal in nas smo želeli nekoliko drugace proslaviti kavarna in slašcicarna Ilich v svoji zgodbi sprošceno sprejel in pogostil stanovski lani prejeto stanovsko nagrado, Copovo nosi tudi zanimive sledi prepletanja s kolega in clan društva Mirko Nidorfer. plaketo. V utemeljitvi zanjo je med drugim knjižnicarstvom. In ravno slednje nam poudarjeno ravno izredno povezovanje je v tokratnem etnološko in zgodovinsko In ce se vrnemo na zacetek, cemu smo društvenih dejavnosti z lokalnim okoljem. obarvanem spremljevalnem sprošceno letošnji obcni zbor izvedli prav v Kavarni In drugi razlog? Doticna kavarna in izobraževalnem delu na kratko orisala in slašcicarni Ilich sredi mesta? Prav slašcicarna je Mariborcanom in tudi stanovska kolegica in clanica društva dr. gotovo iz dveh razlogov. Prvi je ta, da drugim dobro znana. Manj pa je znano, da Jerneja Ferlež.• Nikoli izposojeno gradivo Darja Barber Mariborska knjižnica v Mariborski knjižnici, darja.barber@mb.sik.si Pionirski knjižnici Rotovž V Mariborski knjižnici si že nekaj let prizadevamo, da bi v vseh 20 enotah redno spremljali obrat knjižnicnega gradiva in dobili bolj jasno sliko o tem, kaj se dogaja z gradivom po posameznih UDK vrstilcih oziroma dobili odgovor na vprašanje, ali se gradivo z dolocenega podrocja izposoja malo, veliko ali se sploh ne izposoja. Z obratom gradiva se bomo v enotah Mariborske knjižnice veliko ukvarjali že to leto, ko bomo vse pomembnejše informacije o doloceni enoti, tudi obrat gradiva po posameznih UDK skupinah, zbrali v dokumentu Pro.l enote,katerega pobudnica je vodja Oddelka za nabavo in obdelavo gradiva. V okvir tega projekta pa sodi tudi raziskovanje nikoli izposojenega gradiva, s cimer smo se v naši knjižnici priceli ukvarjati že leta 2014. Izpisenikoliizposojenegagradivasta pripravilisodelavki,zaposlenivOddelku zarazvojinOddelkuzanabavoinobdelavo knjižnicnegagradiva. Izdelanisobiliza vsakoenotoMariborskeknjižniceposebej terlocenozaknjižnoinneknjižnogradivo. Neizposojenoknjižnogradivojenaizpisih PionirskeknjižniceRotovžrazvršceno poposameznihosnovnihUDKvrstilcih, locenozastroko(UDK0,1,2,3,5,6,7, 8,9)inleposlovje(C,P,M,L-ljudsko slovstvo). Izpisneizposojeneganeknjižnega gradivajeskupenzavseskupineUDK. Vsi izpisivsebujejotistoknjižnicnogradivo,ki odprehodanaracunalniškoizposojodo datumasprožanjaizpisov(jesen2014)ni biloizposojenonikoli,nipazajetogradivo, kijebilonabavljenoodleta2010daljeter odpisanogradivo. Tako pripravljene izpise smo v enote Mariborske knjižnice prejeli oktobra 2014 s pozivom vodje Oddelka za nabavo in obdelavo, da jih ne samo pregledamo, ampak tudi nekaj konkretnega v zvezi s tem naredimo. Svetovala nam je, da nikoli izposojeno gradivo izpostavimo in na ta nacin obiskovalce knjižnice opozorimo na prisotnost tega gradiva v knjižnici, izpisi so nam lahko v pomoc pri odpisih, pri cemer nas je prav posebej opozorila, da moramo biti zelo previdni, da ne odpišemo gradivo, ki je del osnovne zbirke, lahko pa gradivo tudi ponudimo drugim enotam v prerazporeditev. Vodje enot smo se opre­mljeni z bolj ali manj obsežnimi izpisi nikoli izposojenega gradiva ter z nasveti vodje Oddelka za nabavo in obdelavo, kaj s temi izpisi poceti, tega projekta lotili razlicno. V Pionirski knjižnici Rotovž smo se naloge lotili spomladi 2015 in smo jo zakljucili februarja 2016. V nadaljevanju tega prispevka so predstavljene vse aktivnosti v zvezi s tem in rezultati. Pri prvem hitrem pregledu teh seznamov smo ugotovili, da v naši enoti ni veliko gradiva, ki se ni nikoli izposodilo in so bile zato v nadaljevanju vse aktivnosti lažje obvladljive. Na seznamih je bilo skupno 377 izvodov knjižnicnega gradiva, od tega je bilo 175 izvodov strokovnega in 148 izvodov lepo­slovnega knjižnega gradiva, 9 izvodov ljudskega slovstva v knjižni obliki ter 45 izvodov neknjižnega gradiva (CDji, CD-ROMi, DVDji, zemljevidi, notno gradivo). Vsogradivosseznamovsmopoiskaliin ocenilinjihovo.zicnostanjeteraktualnost vsebine. VkataloguCOBISS/Opac smopregledaliprisotnostposameznih naslovovvvsehenotahMariborske knjižniceintozabeležilinaposebnem obrazcu,kigadrugaceuporabljamopri procesuodpisovanjagradiva.Vnašienoti sezelozavedamopomembnostizpo­stavljanjagradivanavidnamesta,zato smoneizposojenoC,PinMleposlovje terL-ljudskoslovstvoizpostavilinavec frekventnihmestihzadolocencas,nekaj pomembnejšihnaslovovpriCleposlovju pasmododatnovsebinskoobdelaliinstem tudipovecalimožnostzanjihovoizposojo. Naosnovivsehtehaktivnostismoseodlocili alibomogradivoodpisali,prerazporediliv drugeenoteoziromagazaradipomembnosti vsebinepustilinapolicah. Strokovno knjižno gradivo Na seznamu nikoli izposojenega strokovnega gradiva je bilo 175 knjig oziroma 146 razlicnih naslovov. Vse knjige s seznama smo .zicno pregledali in ugotovili, da gre v vseh primerih za starejše izdaje, ki so primarno namenjene odraslim uporabnikom knjižnice in ni cudno, da se v knjižnici, ki je namenjena mladim do 15 let, niso nikoli izposodile. Med njimi prav posebej izstopajo naslovi iz zbirke Naravni in kulturni spomeniki Slovenije, ki je za zbirko vsake knjižnice zelo pomembna in ima veliko vrednost, vendar se na žalost malo izposoja. Iz te zbirke smo v enoti pustili le po en izvod dolocenega naslova, dvojnice smo prerazporedili v enote, ki dolocenega naslova niso imele, nekaj izvodov, ki jih je v naši mreži enot dovolj, pa smo odpisali. Odpisali smo tudi naslove z zastarelo vsebino. Na seznamu se je pojavilo tudi 12 izvodov knjig, ki so bile v preteklosti prerazporejene iz Pionirske knjižnice Rotovž v posebno Študijsko zbirko mladinske književnosti in knjižnicarstva (v nadaljevanju PKŠ), gradiva, ki je del te zbirke, ne odpisujemo, zato se prav posebej s tem gradivom nismo ukvarjali. Skupno smo odpisali 13 enot gradiva, v druge enote pa prerazporedili 35 enot. Januarja 2016, ko smo izvajali zakljucni pregled teh seznamov, je bilo razveseljujoce to, da se je en naslov po toliko letih mirovanja koncno izposodil in to brez izpostavljanja in brez dodatne vsebinske obdelave. Racunalniške zapise knjig, ki so zaradi pomembnosti vsebine ostale v enoti, bi bilo potrebno še pregledati in vsebinsko neobdelane knjige opremiti z ustreznimi predmetnimi oznakami, s cimer bi povecali možnost pojavljanja med zadetki ob racunalniškem iskanju gradiva na doloceno temo v sistemu COBISS/Opac. C-leposlovje Na seznamu nikoli izposojenega leposlovja za najmlajše, C-leposlovje, se je znašlo le 30 knjig. Po pregledu seznama in knjig smo 1 knjigo prerazporedili v drugo enoto, 2 v študijsko zbirko PKŠ, 8 smo jih odpisali. Dodatno smo vsebinsko obdelali 3 knjige, ena je obravnavala obdobje iz NOB, druga zgodovino Slovanov, tretja pa slovensko ljudsko izrocilo. Skupno 19 knjig, ki so ostale v naši enoti, smo januarja in februarja 2016 izpostavili in jih na ta nacin ponujali našim obiskovalcem. Med njimi so bile 3 knjige, ki smo jih dodatno vsebinsko obdelali, 14 knjig iz zbirke Cebelica, 1 knjiga, ki je bila že pred tem vsebinsko obdelana in obravnava NOB ter 1 knjiga, ki je bila prerazporejena med ljudsko slovstvo. Od vseh izpostavljenih knjig se jih je izposodilo 5. Vseh 19 izpostavljenih knjig bo zaradi pomembnosti vsebine ostalo na knjižnih policah. P-leposlovje Le 8 knjig se je znašlo med nikoli iz­posojenim P-leposlovjem, od tega so 3 takšne, ki že nekaj casa cakajo na dokoncno prerazporeditev v študijsko zbirko PKŠ. 4 knjige smo izpostavili na vidno mesto, v obdobju od oktobra do decembra 2015 se je ena knjiga izposodila. Zaradi neuglednega videza 1 knjige nismo izpostavili. Odlocili smo se, da bomo 3 knjige, ki se tudi po izpostavitvi niso izposodile in niso pomembne za celotno zbirko našega gradiva, odpisali, prav tako tudi eno poškodovano. M-leposlovje NaseznamunikoliizposojenegaM-lepo­slovjajebilo110knjigoziroma90razlicnih naslovov.Odvsehtehnaslovovjihjebilo 21spodrocjapesništva(postavitevM-1), 3spodrocjadramatike(postavitevM-2) in66romanov(postavitevM).Vobdobju odoktobradodecembra2015smona frekventnamestaizpostavili90knjig,od vsakeganaslovapoenizvod,naseznamu smosizaradilažjesledljivostitudioznacili, katereknjigesmoclanomponudilinatakšen nacin.Clanisosiizposodili9knjigpesništva (M-1)in19romanov(M). Opazilismo,da sositogradivoizposodiliizkljucnoodrasli bralci.Tudipovsebinisoteneizposojene knjigevecinomanamenjeneodraslim uporabnikom,karjeverjetnotudiosnovni vzrok,zakajsevpreteklostinisoizposojale. Medtemiknjigamipravposebejizstopata2 zbirki,zbirkaKondorinzbirkaStoromanov, torejsvetovnaklasicnadelazaodrasle. Od90izpostavljenihknjigsmojih57 prerazporedilivenotezaodrasleuporabnike, kjertinaslovinisobiliprisotni,21knjigsmo odpisali,1knjigopasmoprerazporediliv posebnoštudijskozbirkoPKŠ. L-ljudsko slovstvo Na seznamu nikoli izposojenega ljudskega slovstva je bilo 9 knjig oziroma 5 razlicnih naslovov. Ker v Mariborski knjižnici naceloma ljudskega slovstva ne odpisujemo, smo v okviru projekta izpostavili le 2 knjigi, od katerih se je ena v obdobju od oktobra do decembra 2015 izposodila. Prerazporeditev in odpisov nismo izvajali. Neknjižno gradivo Nikoli se ni izposodilo tudi 45 enot neknjižnega gradiva, vecinoma CDji, DVDji, CD-ROMi, notno gradivo in en zemljevid. Zaradi zastarelosti smo odpisali le en CD-ROM, ostalo gradivo smo zaenkrat še ohranili za izposojo. Vecina gradiva, 33 enot, je takšnega, ki je del posebne študijske zbirke PKŠ in smo ga zaradi statusa zbirke ohranili. Ostalo gradivo pa so vecinoma ucbeniki za osnovne šole v elektronski obliki, ker teh naslovov v tiskani izdaji nimamo, so pa še aktualni, jih nismo odpisali. Z nikoli izposojenim gradivom se bomo v Mariborski knjižnici v okviru projekta Pro.l enote ukvarjali tudi v bodoce in s tem redno spremljali gradivo, ki še ni našlo poti do naših clanov. Zagotovo bomo s tem vsaj malo zmanjšali prenatrpanost polic z zastarelim in neaktualnim gradivom, obogatili zbirke ostalih enot knjižnice in oživili pozabljene naslove. Projekt pa bo zaokrožen takrat, ko bomo že pridobljene informacije s seznamov nikoli izposojenega gradiva povezali z obratom gradiva po posameznih UDK skupinah in bomo dobili jasno sliko o intenziteti izposoje celotnega gradiva, kar nam bo res v veliko pomoc tako pri nabavi gradiva, kot tudi pri obdelavi in odpisu.• Mateja Kambic Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Projekt Julija mateja.kambic@nm.sik.si Kako je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto pocastila jubilej Prešernove muze Vkljucevanje splošnih knjižnic ImeJulijePrimicsevjavnostiprvic v lokalno okolje je bistvenega pojavileta1834,kosenjenoimeizpišev pomena za nadaljnji razvoj in akrostihuSonetnegavenca,kijeizšelkot obstoj slovenskih knjižnic. Nacini priloganemškemucasopisuIllyrisches vkljucevanja so zelo raznoliki, Bla.. SlaboletoprejjePrešerenJulijoprvic odvisni od številnih okolišcin, kot videlnavelikosobotoleta1833vtrnovski so interes uporabnikov, gradivo, ki cerkvivLjubljani.JulijajebilaPrešernova ga ima knjižnica na voljo, možnost neuslišanaljubezen,sajsejenekajlet povezovanja s posamezniki, društvi kasnejeporocilastedanjimavskultantom ali drugimi interesnimi skupinami, v deželnegasodišcaJožefomAnzelmom marsikateri knjižnici pa se srecujejo plemenitimScheuchenstuelom. VLjubljani tudi s pomanjkanjem kadrov. sejezakoncemarodilopetotrok,štirihcere insin. Konecleta1850,kojeJulijinmož V zadnjih letih, ko knjižnice aktivno dobilmestopredsednikanovomeškega sodelujejo pri oživljanju in ohranjanju okrožnegasodišca,sejevsadružina,skupaj kulturne dedišcine, imajo prireditve z zJulijinomaterjoJulijano,preselilavNovo domoznansko tematiko vse vecji pomen. S mesto. Vsamemmestupazatakoštevilno tega vidika je zelo pomembno, da knjižnica družinonibilonavoljoprimernega ne samo prepozna tovrstne potrebe okolja, bivališca,zatosozasvojebivanjeod ampak tudi spodbudi zanimanje lokalnega družineKhamvbližnjiKandijinajeligradic prebivalstva za preteklost kraja. Knjižnice Novidvor,poznantudipodimenomPred oziroma njihovi domoznanski oddelki, malimmostkom. Slednjeime,kijeznano dajejo navadno pobude za dogodke in žeizValvasorjevihcasov,ješedanesnajbolj prireditve, ki se velikokrat nanašajo na pogostovrabi.Stojinamrecvbližininekoc posamezne znamenite osebnosti, ki so bile lesenegamostucezpotokTežkavoda,kise v preteklosti povezane z dolocenim krajem. takojnatozlivavrekoKrko. Novomeškaobcinavsakoletopripravi OJulijinemživljenjuvNovemmestu razpis,vkateremdelsredstevnameni nivelikoznanega,sajjetudizaradi obeleževanjuobletnicznanihNovome-zdravstvenihtežavživelaprecejmirno šcanov. Zaleto2016sorazpisalisredstva inodmaknjenodružinskoživljenjeinse zaprojekt,skaterimbiobeležili200. nivkljucevalavdružabnisvettakratnega obletnicorojstvaJulijePrimic,porocene Novegamesta. Vzavesttukajšnjega Scheuchenstuel,nesojeneljubezninaj-prebivalstvasejeJulijazapisalakotpobožna, vecjegaslovenskegapesnikaFranceta dobrainprijaznagospa,zarazlikood Prešerna. TajenamrecvNovemmestu njenegamoža,kijeveljalzaarogantnegain preživelazadnjihtrinajstletsvojegaživ-oblastnegacloveka,zaradicesarsomuljudje ljenja. Vnovomeškiknjižnicisprijavona nadelivzdevek»DolenjskiNapoleon«. projektJulijenismoželeliprikazatisamo JulijajevgradicuNovidvor,kidanessodi kotdelbiogra.jenašeganajvecjegapesnika, vsklopinternegaoddelkanovomeške ampaksmonameravalizadevotudis bolnišnice,februarjaleta1864umrla. pomocjopartnerjevosvetlitizvecplati. Pokopanajenanovomeškempokopališcuv Šmihelu. KmalupoJulijinismrtisejenjena družinaodselilaizNovegamesta. NekajspominovnaJulijinonovomeško obdobjenamjezapustilJanezTrdina,v Novemmestuživecislovenskipisatelj, pripovednikinzgodovinar. Dabisrecal Prešernovooboževanko,sejeleta1858iz ZagrebaprekoKostanjevicepešnamenil vNovomesto. Srecanje,nadkaterimjebil izrednonavdušen,jeopisalvsvojemspisu Dveljubici.Kasneje,kosejeTrdinaza stalnopreselilvdolenjskoprestolnico,je zbralšenekajpodatkovoJulijinemživljenju vNovemmestuinjihobjavilvbajkiDoktor Prežir,kakorjepoimenovalPrešerna. Letos od Julijinega rojstva mineva dvesto let, zato smo v novomeški knjižnici želeli ta jubilej proslaviti na poseben nacin. Že februarja smo slovenski kulturni praznik obeležili s pogovornim vecerom, kjer sta se s sodelavko iz knjižnice Alenko Murgelj pogovarjala slovenski literarni zgodovinar in verzolog dr. Aleksander Bjelcevic, profesor slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, in upokojeni novinar casnika Dolenjski list Andrej Bartelj, ki je predstavil Julijino povezavo z Novim mestom. Na prireditvi 30. maja, na dan Julijinega rojstva, pa je partner pri projektu Slavisticno društvo Dolenjske in Bele krajine, ki je ob tej priložnosti praznovalo štirideseto obletnico svojega obstoja, v knjižnici podelilo nagrade za literarni natecaj ljubezenske poezije in kratke proze Le ti me navdihuješ. Poleg tega sta ob tej priložnosti direktor Knjižnice Mirana jarca Borut Novak in predsednik društva Rastoca knjiga akademik dr. Boštjan Žekš v parku ob knjižnici dodala nov list v spominsko obeležje Rastoce knjige. V obeležje so vklesani verzi Prešernovega soneta »Je od vesel’ga casa teklo leto«. Istocasnosmopripravilirazstavo znaslovom»Julija,(ne)znana Novomešcanka«,kijebilanaogledod februarjadoseptembra. Razstavilismo dragocenogradivo,originalnePrešernove Poezijeizleta1847,številneprevode inbiblio.lsketerfaksimiliraneizdaje Prešernovihdel,TrdinovrokopisDveljubici izzapušcinebibliografaJankaŠlebingarja, vkateremjepopisanosrecanjezJulijov Novemmestu. Naogledsobiletudistare razgledniceupodobitevFrancetaPrešerna infotogra.jeJulijePrimic,porocene Scheuchenstuel,izcasa,kojele-taživelav Novemmestuinjihvknjižnicihranimov PosebnihzbirkahBogaKomelja. Septembra smozistimnaslovomobjavilidigitalno zbirkonaspletnemportaluKamra,kjersmo predstavilideldragocenegagradiva,kiga hranimovknjižnici. Stovirtualnorazstavo smoprojektzakljucili. Poleg promocije knjižnice in njene knjižne zbirke je bil naš namen tudi na ta nacin spodbuditi vecje zanimanje uporabnikov, Novomešcanov ali drugih obiskovalcev mesta za preteklost in kulturno dedišcino našega kraja. Na nek nacin je k temu projektu novomeška obcina pristopila že pred leti, ko je pešpot v neposredni bližini dvorca, kjer je Julija živela in umrla, poimenovala Julijino sprehajališce.• Intervju z dr. Jurgito Rudžioniene Miha Mali Narodna in univerzitetna knjižnica miha.mali@nuk.uni-lj.si V sklopu programa Erasmus+ je letos maja Slovenijo obiskala dr. Jurgita Rudžioniene, predavateljica knjižnicnega menedžmenta in evalvacije knjižnic iz Univerze v Vilniusu (Litva). Dr. Rudžioniene smo ob tej priložnosti zastavili nekaj vprašanj, na katera je z veseljem odgovorila.(na vprašanja je dr. Jurgita Rudžioniene odgovorila preko elektronske pošte). Kako ocenjujete organizacijo in delovanje knjižnicarstva v Litvi? Ali odgovorne institucije v vaši državi nudijo ustrezno materialno podporo obstojeci mreži knjižnic in skrbijo za njihovo modernizacijo? V zadnjih dveh desetletjih, po razglasitvi neodvisnosti Litve 1990, je knjižnicni sistem doživel hitre spremembe. Statisticni podatki pravijo, da se v Litvi nahaja vec kot 2500 razlicnih vrst knjižnic (vkljucno z javnimi strokovnimi knjižnicami). Vecina javnih knjižnic je v zadnjem casu zacela delovati kot privlacni javni lokalni centri, akademske knjižnice pa so se bolj intenzivno preusmerile od tradicionalnih aktivnosti informacijskih centrov za akademsko okolje k aktivnostim povezanimI z odprtim dostopom in odprto znanostjo. Seveda se ni pozabilo tudi na miselnost, da morajo biti knjižnice tudi prostor sprostitve. Tudi v elektronski dobi, ko je prioriteta elektronskih knjižnic (brez .zicnega prostora) še vedno zelo pogosto na dnevnem redu politikov, podjetnikov in drugih zainteresirancev, ki so povezani s knjižnicami, so bile številne knjižnice v obdobju po letu 1990 obnovljene ali na novo zgrajene. Naš zadnji ponos, na novo zgrajena stavba »Nacionalnega centra za preucevanje komuniciranja in informiranja v odprtem dostopu« v okviru knjižnice Univerze v Vilniusu je bila zgrajena in odprta leta 2013. Postala je živahni prostor srecevanja študentov, seminarjev, konferenc, univerzitetnih dogodkov, pa tudi razlicnih vrst dogodkov litvanske bibliotekarske skupnosti. Drugo veselje, ki nas caka to jesen, predstavlja glavna stavba »Martynas Mažvydas« Nacionalne knjižnice Litve. Ponovno bo odprta po osmih letih obnovitvenih del. In koncno, Parlament Republike Litve je razglasil leto 2016 za leto knjižnic. Menim, da je to lep primer sodelovanja litvanskih politikov in bibliotekarske stroke. Seveda pa najbrž ne bom prevec izvirna, ce poudarim, da se dandanes tudi naše knjižnice srecujejo s številnimi težavami, ki so posledica zmanjševanja njihovega budžeta in tudi v svetu na sploh prisotnih sprememb v vrednotah uporabnikov knjižnicnih storitev. Ali lahko na kratko predstavite sistem izobraževanja knjižnicarjev v Litvi? MislIm tako na formalno kot neformalno izobraževanje. V tem spomladanskem semestru je zadnja generacija (izrednih) študentov bibliotekarstva in informacijskih znanosti dobilo diplomo na Univerzi v Vilinusu. Študijski program bibliotekarstva na tej univerzi je sicer v zadnjem letu prenehal zaradi nizkega vpisa študentov; ocenjeno je bilo da so stroški preveliki, da bi jih izobraževali. Zdi se, da smo v kontroverzni situaciji, saj litvanske knjižnice še kako potrebujejoizobraženebibliotekarje,vendar jihpotem,kosotiprogramiobstajali70 let,nebomovecizobraževali. Premikjebil narejenkboljširokemunaborukompetenc, inpredštirimiletisejezacelnovštudijski programnaFakultetizakomunikacije UniverzevVilniusu,podsklopomprograma Kulturainformacijinkomuniciranja. Njegovciljjeusposobitispecialiste, kibodozmožniustvarjati,analizirati inupravljatizinformacijamiznotraj informacijskedružbe,seukvarjatizvsemi vrstamiinformacijskihstoritevnatemelju aplikativnegakomunikacijskegainkulturno industrijskegaznanja. Trenutnosamoše višjašolaŠiauliaipripravljaspecialiste knjižnicarje,intonauniverzitetniravni. Neformalnoizobraževanjeknjižnicarjev jepopolnomadecentralizirano,vsakokraj alicelovsakaposameznaknjižnicain skupinanjihprirejatecajeneformalnega izobraževanjazasvojeosebje. Vglavnem naprojektniosnovi. Financnapodpora prihajasstraniMinistrstvazakulturo, Litvanskegasvetazakulturo,patudisstrani tujih.nancnihustanov,kotsojenaprimer FundacijaMelindeGates inraznovrstni evropskiskladi. V Sloveniji zaradi financne krize prihaja do nezaposlovanja diplomantov bibliotekarstva. Imate v Litvi podobne izkušnje? Težko je natancno odgovoriti na to vprašanje. Ce govorim odkrito, narejene ni bilo niti ene raziskave glede tega vprašanja, morda zgolj fragmentarno. Vendar, ce bi se sklicevala na litvanski zavod za zaposlovanje, bi težko našli povpraševanje po knjižnicnih specialistih, kar pomeni – ni enostavno priti do delovnega mesta v knjižnici, tako v velikih in manjših mestih, posebej v okrožjih, ker enostavno ni razpisanih prostih delovnih mest. Kljub temu, da so bibliotekarski in informacijski specialisti z modernimi vešcinami in kompetencami zelo potrebni za delo knjižnic. Ali se v menedžmentu vodenja knjižnic v Litvi uporabljajo sistemi kazalnikov ocenjevanj? Ali je sicer navada, da knjižnice v Litvi izvajajo postopke (samo)evalvacije kakovosti svojih storitev? Vnašemknjižnicnemokoljunasplošnoeval­vacijeknjižnicnihaktivnostiševednonisopo­pularne,vendarjihuporabnikipotrebujejoin njihovapricakovanjagledestoritevknjižnic bimoralabitiprioritetatakšnihevalvacij. Kako bi ocenili stanje knjižnicarske stroke in knjižnicarskega sistema v Sloveniji? Ali obstajajo kakšne podobnosti in razlike v knjižnicarski organiziranosti med Litvo in Slovenijo glede na to, da državi pripadata skupini postsocialisticnih tranzicijskih držav? Knjižnicarske novice letnik 26 7/8, 2016 V prvi vrsti, bila sem impresionirana nad visoko kvaliteto aktivnosti v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. »Dvoje v enem«, to pomeni, da se nacionalni in univerzitetni knjižnicni funkciji kombinirata in usklajujeta s pomocjo visoko kakovostnega in usposobljenega osebja. Namen mojega obiska je bil sicer predvsem preuciti aktivnosti Narodne in univerzitetne knjižnice. Vendar se ne cutim dovolj kompetentno, da bi ocenjevala celotni knjižnicni sistem v Sloveniji. Litvanska nacionalna knjižnica je nekoliko drugacna, ker deluje samo kot nacionalna in parlamentarna knjižnica. Vendar, kot sem informirana, imate v Sloveniji zelo dobro delujoco bibliotekarsko mrežo, razen tega pa zelo strokovno podkovano knjižnicno osebje, razlicne privlacne tipe knjižnic, kar je bilo in je še vedno dober zgled za nas. Mestna knjižnica v Ljubljani je leta 2010 uspešno sodelovala v projektu Ljubljana – svetovna prestolnica knjige. Njen slogan »Razumeti spremembe in pripraviti pot za storitve prihodnosti!« je cudovit. V casu mojega kratkega postanka v Sloveniji sem imela možnost obiskati Mestno knjižnico Kranj – fantasticno je, kako se lahko nakupovalni center preoblikuje v cudovito »dnevno sobo mesta«, kot se ta knjižnica ponosno imenuje. Naj postavim še eno »turisticno« vprašanje. Ste v casu vašega obiska v Sloveniji opazili kaj, kar kaže na našo majhnost, na podobnost nacionalnih karakterjev med Litvanci in Slovenci? Resnicno sem se zaljubila v Ljubljano. Ljubljana je mesto izredno lepega petja pticev! Ravno prav veliko, pocasno hitoce, zeleno, prijazno turistom, ima pa tudi delavne, kompetentne in prijazne knjižnice! Naj še omenim biser Slovenije – jezero Bled in njegov grad. Menim, da imajo majhne države vsaj eno veliko prednost – kratke razdalje in možnost prihraniti cas, ko potuješ po državi, s cimer se zagotovlja aktivna komunikacija med razlicnimi regijami. V primeru Slovenije celo vec – vaša sijajna lokacija in majhna oddaljenost do pomembnih evropskih mest (Dunaj, Benetke in druga) vodi k cudovitemu obcutku, da si v srcu Evrope.• Podpirati in spodbujati menjavo znanj Simona Šinko Mestna knjižnica Ljubljana simona.sinko@mklj.si Zakaj spodbujati in podpirati ucenje? Praksa tisocletij je, da se je clovek nenehno ucil z opazovanjem, s posnemanjem, s poskusi in z napakami, s svojimi izkušnjami in z nasveti drugih ljudi. Šola, univerze in druge formalne izobraževalne institucije in poklicni izobraževalci so se »pojavili« mnogo kasneje. Dandanes je v posameznikovem življenju kombinacija obeh nacinov pridobivanja znanja tista, ki oblikuje njegovo pot vseživljenjskega in vserazsežnostnega ucenja in izobraževanja. V okviru svojih poslanstev in nalog lahko razlicne institucije to vseživljenjkost ucenja spodbujamo. Razlogi in motivi, zakaj bi v posamezni instituciji spodbujali in podpirali ucenje, se od institucije do institucije ter tudi med razlicnimi lokalnimi okolji razlikujejo. Vloga splošnih knjižnic v vseživljenjskem izobraževanju je dolocena zakonsko in usmerjena na vse starostne in vse druge skupine uporabnikov. Naši uporabniki so razlicni – nekaterim bolj ustreza V Novem mestu na borzi znanja lahko clani in clanice uporabljajo za delo tudi šivalne stroje, december 2015. Fotoarhiv RIC Novo mesto 1ŠINKO, Simona. 20-letnica delovanja borze znanja. Knjižnicarske novice, 23 (1), 16–18. 2Primeri so natancneje predstavljeni tudi v publikaciji Beltram, Peter, Zagmajster, Margerita, Bogataj, Nevenka in Šinko, Simona (2014). Analiticne podlage za posodobitev modela središc za samostojno ucenje (SSU) in modela borz znanja (BZ), str. 84–97. Dostopno: http:// arhiv.acs.si/porocila/Analiticne_podlage_za_ posodobitev_modela_SSU_in_modela_BZ.pdf skupinsko, formalno izobraževanje, drugi se raje ucijo samostojno in individualno, tretji neformalno, pa vseeno skupinsko in organizirano. Da bi knjižnice (in tudi druge institucije) res odgovarjale potrebam cim širšega kroga posameznikov, je potrebno, da na njihove potrebe odgovarjamo z raznoliko ponudbo. Priprava razlicnih izobraževalnih dejavnosti v knjižnice privabi (nove) uporabnike, s cimer se povecuje obisk in posledicno obicajno tudi uporaba drugih (osnovnih) dejavnosti knjižnice, pa tudi prepoznavnost knjižnic v lokalnem okolju. Takšne dejavnosti obicajno odstopajo od rutinskega dela, zato so lahko tudi bolj zanimive za porocanje v lokalnih medijih, objave na socialnih omrežjih in spletnih straneh institucij. Iz izkušenj borz znanja je najbolj pomem­ben premik, ki se pri spodbujanju razlicnih oblik ucenja zgodi tisti, ko posameznik preide iz vloge udeleženca delavnice/ predavanja, obiskovalca razstave ali zgolj iskalca znanja v vlogo ponudnika znanja, razstavljavca izdelkov, izvajalca delavnice/ predavanja, nekoga, ki svoje znanje deli, ce se izrazimo po šolsko: preide iz vloge ucenca v vlogo ucitelja. Takšnih primerov je v mreži borz znanja veliko. Pa pri tem ne gre samo za posredovanje znanja rocnih spretnosti in tujih jezikov, ali zgolj za preživljanje prostega casa. Pogosto je to tudi zacetek poklicne kariere in razvoj možnosti samozaposlitve. V casu brezposelnosti in gospodarske krize smo na njih posebej ponosni, so pa ravno to primeri, pri katerih je posebej pomembna razlicna oblika podpore, ki jo lahko posamezniki dobijo v institucijah. Razmišljali bomo v dveh kategorijah: prva je prostor in materialni pogoji, druga je podpora v obliki strokovne pomoci, podpore in spodbude. Sicer meja med obema ni ostra in enoznacna, saj je ob prostorskih in materialnih virih pogosto prisotna tudi strokovna pomoc zaposlenih. Spodbujati in podpirati s prostorom in materiali Najbolj tradicionalni odgovor na podrocju podpore s prostorom in materiali za uporabnike knjižnic, je seveda knjižnicna zbirka, s knjigami, multimedijskim gradivom, bazami podatkov, sledijo prostori knjižnic s citalniškimi mesti, racunalniškimi mesti in razlicnimi mesti za preživljanje prostega casa, marsikje pa tudi prostori za postavitev razlicnih razstav, tako v obliki razstav umetniških izdelkov, kot tudi razlicnih plakatov in panojev, ki imajo tudi izobraževalno vsebino. Pri tem smo v splošnih knjižnicah v nekoliko drugacnem položaju, kot kakšne druge institucije, saj so naši prostori naceloma javni in uporabnikom prosto dostopni. V zadnjem casu pa se poleg teh nekoliko tradicionalnejših oblik pogosteje pojavljajo tudi druge možnosti, preko katerih institucije uporabnikom pripravijo prostor, materiale in naprave, ki spodbujajo (skupno) ucenje in skupno delo. Takšni prostori so poznani pod imeni kreativnice, makerspace in co-working places, in so predvsem v tujini precej razširjeni. Nekateri primeri pa so prisotni tudi že v Sloveniji, v Ljubljani recimo kreativni center Poligon (h.p://www.poligon. si/) ali Dplac – sticišce podjetniških idej z družbenim ucinkom (h.p://www.dplac. si/). V njih uporabnike lahko pricakajo vrtalni stroji, glasbeni instrumenti, šivalni stroji, drobni material za ustvarjanje, programska oprema za oblikovanje, 3D tiskalniki, odvisno od vsebinske usmeritve v posameznem primeru. V tistih usmerjenih bolj v spodbujanje podjetništva so obicajno za uporabo brezplacno ali za simbolne zneske na voljo prostori kot so Library 10, Helsinki, oktober 2015. Fotoarhiv MKL O Borzi znanja, edinstvenem primeru spodbujanja menjave znanja, ki deluje v enajstih institucijah v Sloveniji smo že pisali1. Tokrat bomo na primeru delovanja borz znanja in njim podobnih servisov razmišljali o tem, kaj lahko razlicne institucije, tudi knjižnice, ponudimo uporabnikom, da spodbujamo njihovo ucenje. Kakšna menjava znanj? Borzo znanja bomo vzeli kot slovenski primer in kot projekt, ki v praksi podpira in spodbuja izmenjavo znanj med uporabniki. Poleg obstojecih praks v slovenski mreži borz znanja bomo opisali še možnosti, ki bi lahko obstojeci koncept še obogatile, izhajajo pa predvsem iz podobnih servisov v tujini2. Sicer je besedilo za Knjižnicarske novice posebej osredotoceno na knjižnice, je pa podpora in spodbujanje izmenjave znanja med uporabniki na nacin, kot ga opisujemo, lahko vkljuceno dejavnosti najrazlicnejših institucij: ljudskih univerz, medgeneracijskih centrov, centrov za starejše, najrazlicnejših lokalnih društev, medpodjetniških in mladinskih centrov, domov za ostarele ipd. Namen prispevka je osvežiti ideje in možnosti, kako lahko podpiramo in spodbujamo izmenjavo znanj, ucenje med posamezniki. Pri tem je poudarek na vzajemnem ucenju, na menjavi znanja med razlicnimi posamezniki, ne pa toliko na spodbujanju možnosti individualnega samostojnega ucenja posameznika, ceprav se obe možnosti pogosto dopolnjujeta. Vsi primeri se nanašajo na spodbujanje menjave znanj med posamezniki, ki niso poklicni izobraževalci, se pravi, da niso ucitelji, profesorji, mentorji ali trenerji, ki se s poucevanjem profesionalno ukvarjajo. To so predvsem posamezniki z dolocenimi znanji in spretnostmi, ki so jih dobili po formalni poti tekom šolanja, predvsem pa neformalno ali z razlicnimi prostocasnimi dejavnosti, in so jih pripravljeni deliti z drugimi. Delavnica peke piškotov v kuhinji UPI Žalec, kjer gostuje borza znanja Žalec, december 2015. Arhiv borze znanje znanja Žalec sejne sobe za sestanke, dvorane, pisarne za bolj individualno delo. V razlicnih oblikah (predavanja, svetovanje, mentorstvo) so uporabnikom (obcasno) na voljo tudi razlicni strokovnjaki, predvsem pa je v takšnih skupnostih veliko možnosti za medsebojno pomoc med ucecimi se. Ta vidik je tesno povezan s .nancami – namrec nakup opreme za kakšno boljšo kreativnico kot je npr. helsinška Library 10, ki uporabnikom nudi možnost uporabe 3D tiskalnika, 3D skenerja, delovnega mesta za gra.cno oblikovanje, možnost izposoje/uporabe tablicnih racunalnikov, možnosti tiskanja na majice, možnost snemanja in montaže zvoka, uporabo koticka za sprošcanje ipd. predstavlja za institucije vecji .nancni zalogaj. Tukajvelja pomisliti na razlicne možnosti sponzorstva in doniranja opreme s strani kakšnih proizvajalcev, v nekaterih primerih, predvsem, kadar so takšne prostore vzpostavljala društva, pa so lahko opremo podarili tudi uporabniki. Na borzah znanja obicajno uporabljamo prostore institucij gostiteljic, in tako se tudi borze razlikujejo med sabo v tem, kaj lahko uporabnikom ponudijo. Prostori za delavnice in predavanja so obicajni, v nekaterih primerih so na voljo tudi racunalniške ucilnice in razstavni prostori, dve borzi se lahko pohvalita tudi s kuhinjo in šivalnico. Spodbujati in podpirati s strokovnimi znanji Spodbujanje in podpiranje s strokovnimi znanji je najpomembnejši prispevek, ki ga zaposleni v posameznih institucijah doprinesemo k razvoju uporabnikov in razvijanju njihove spretnosti deljenja znanja. Na borzah znanja obicajno poteka izmenjava individualno, pri cemer imajo posebno vlogo informatorji in svetovalci, zaposleni v borzah znanja. Ti posameznikom pomagajo pri identi.kaciji njihovih znanj, saj je med uporabniki mnogo takšnih, ki potrebujejo pomoc pri opredelitvi znanj in dolocitvi tega, kaj lahko delijo z drugimi. Obicajno je to predvsem pri posameznikih z nižjo samopodobo, posameznikih, ki so znanja pridobivali po neformalnih poteh in pri znanjih, ki niso toliko sistemizirana, so manj tradicionalna. Deljenje znanja šolskih predmetov in rocnih spretnosti je obicajno bolj samoumevno. Pri uporabnikih se pogosto pojavljajo odgovori – saj to pa že vsak ve, nimam nicesar za ponuditi ali pa tega nisem še nikoli poskusil uciti drugih, ne vem, kako bi se tega sploh lotil. Informatorji uporabnikom tudi predsta­vijo, kakšne možnosti za delitev so jim na voljo – razstave, individualni dogovori med iskalci in ponudniki, izvedba delavnic in predavanj, priprava razstave – in jih spodbudijo k sodelovanju. Veckrat, predvsem kadar uporabniki prvic ponudijo znanje v obliki delavnice, potrebujejo pomoc pri strukturiranju vsebine in pri pripravi ucnih gradiv. Napotki vsebujejo zelo prakticna vprašanja o tem, kako narediti uvod v delavnico, kako motivirati udeležence, poskrbeti za skupinsko dinamiko. Pogosto pa zaposlen na borzi znanja tudi med samo delavnico pomaga v vlogi asistenta in pomocnika na delavnici. Pa tudi, kadar gre za individualne menjave znanj med iskalci in ponudniki znanj, imajo zaposleni v borzah znanja pomembno vlogo. Najbolj kljucna je seveda, da na podlagi zbranih informacij povežejo pravega ponudnika in iskalca znanja. Sicer se naceloma posameznika potem sama naprej dogovarjata o kraju, casu, vsebini in nacinu ucenja in izmenjave znanja, so pa kakovostno svetovalno delo in prakticni napotki s strani informatorjev zelo dragoceni za nadaljnje individualno delo posameznikov. Pri tem informator posameznikoma pomaga z zelo prakticnimi nasveti o tem, katere teme izbrati, kako dolociti prostor in dinamiko srecevanja, kakšno ucno gradivo uporabiti, v nekaterih primerih jima priporoci tudi kakšne dodatne oblike ucenja – npr. uporabo središc za samostojno ucenje, obisk knjižnice, sodelovanje v študijskih krožkih ipd. Menjavo znanj in vzajemno ucenje med našimi uporabniki in clani lahko spodbujamo na razlicne nacine. Izbira najprimernejših za vsako posamezno situacijo je odvisna od naših vrednot, znanj in prioritet ter kadrovskih, materialnih in drugih virov, ki so nam na voljo v dani situaciji. Knjižnice za podpiranje in spodbujanje menjave znanj nekaj pogojev že imamo, nekaj idej in možnosti pa še caka na udejanjanje.• Sonja Svoljšak Narodna in univerzitetna knjižnica Poletna šola v Oxfordu sonja.svoljsak@nuk.uni-lj.si Trije dnevi ekskluzivne in intenzivne digitalno-humanisticno izkušnje Knjižnicarske novice letnik 26 7/8, 2016 Bil je dvanajsti julij, ko sem med vrhuncem prvega letošnjega vrocinskega vala po nekoliko srhljivih turbulencah med nevihtnimi oblaki nad Londonom in vznemirljivo vožnjo skozi lokalna neurja prispela v prijetno ohlajeni in vetrovni Oxford, da bi se udeležila tridnevnih predavanj in delavnic, ki so jih v okviru poletne šole »History of Libraries« pripravili sodelavci projekta »The 15c Booktrade«1 pod vodstvom vodje projekta Cristine Dondi in raziskovalke na Lincoln Collegeu ter razlicnih, pretežno britanskih in italijanskih raziskovalcev s podrocja zgodovine knjige in knjižnic. Poletna šola je obsegala pet vodenih obiskovknjižnic oxfordske univerze (Merton College, BodleianLibrary, Weston Library, All Souls College, St. Edmund’sHall),sedem predavanjterenajst ur intenzivnih delavnic,vokviru katerih smose udeleženci tudisami preizkusili vdeluz orodji in bazami, kiomogocajo raziskovanje zgodovineknjižnic ter raziskovanje kroženjainrecepcije besedil oziroma knjiginilustracijv poznem srednjem inzgodnjem novemveku. Prvi dan smo zaceli z ogledom knjižnice Merton Collegea, ki je najstarejša še delujoca knjižnica za raziskovalce in študente Univerze v Oxfordu. Predstavila nam jo je raziskovalka in knjižnicarka Julia Walworth. Sledila je predstavitev Knjižnica All Souls Collegea (foto Sonja Svoljšak) 1Vec informacij na: http://www.mod-langs. ox.ac.uk/research/15cbooktrade. Porocilo organizatorjev o delavnici je dostopno na: http:// 15cbooktrade.ox.ac.uk/project/education/. projektov, ki se v Weston Library ukvarjajo z rekonstrukcijo provenienc historicnih zbirk razlicnih oxfordskih univerzitetnih knjižnic in zbirk, združenih v okviru Bodleian Library. Posamezne projekte so nam predstavili raziskovalci Irene Ceccherini, James Willoughby, Alan Coates in Francesca Galligan. O zgodovini in razvoju britanskih srednjeveških knjižnic ter gradnji novega spletnega kataloga britanskih srednjeveških rokopisov MLGB32, ki temelji na strukturiranih in frbriziranih podatkih iz starejših tiskanih katalogov oziroma znanstvenih bibliogra.j sta nam spregovorila profesor diplomatike Richard Sharpe in James Willoughby. Sledilo je predavanje Cristine Dondi o bazi MEI3 ter ogled knjižnice Lincoln Collegea, ki nam jo je predstavila Fiona Piddock. Dan smo zakljucili s preglednim polemicnim predavanjem rektorja Lincoln Popis nekdanjih lastnikov -provenienc »Supple­mentum chronicarum« (Benetke, 1491) iz NUK (signatura Ti II 2844) v bazi ISTC6 – del zapisa MEI. Collegea Henryja Woudhuysna na temo prisotnosti, pojavnih oblik ter pomena in vloge rokopisnega gradiva oziroma rocno razmnoženih besedil v knjižnicnih zbirkah in širši družbi po uveljavitvi tiska. Drugidansmopouvodnempredavanju RichardaOvendenavWestonLibrary ogledalinajstarejšidelBodleianLibrary teruniverzitetnopredavalnicoizpoznega srednjegaveka,potempasmopreostanek dopoldnevaposvetiliidenti.kaciji, naslavljanjuinatribucijibesedilvokviru srednjeveškerokopisnetradicijeter kontinuitetiproblematikeoziroma spremembampraksnatempodrocjupo uveljavitvitiskaneknjige. Problematikosta podrobnoorisalaprofesorRichardSharpe inCristinaDondi.Poodmoruzakosiloje napocilcas,daseudeležencinadelavnicah, kisopotekalevsedozakljuckapoletnešole, tudisamipobližjeseznanimozorodjiin bazami,kijihvokviruprojekta».e15c Booktrade«razvijajoznamenom,dabiv okvirukatalogaISTCzdružilivsesklope (meta)podatkov,kisokljucnegapomena zaraziskovanjetiskarskih,založniških, uredniškihinknjigotrškihprakster kroženjainuporabeposameznihbesedil, izdajinknjižnihilustracijv15. stoletju. Delali smo z razlicnimi bazami, in sicer z bazo MEI, v kateri je mogoce beležiti provenience ter .zicne znacilnosti in posebnosti posameznih izvodov inkunabul, z bazo TEXT-INC4, ki je namenjena podrobnemu beleženju in identi.kaciji posameznih vsebinskih komponent inkunabul, vkljucno s parateksti, sekundarnimi teksti ter podrobno vsebino, in z bazo 15cV5, ki jo sodelavci na projektu »15c Booktrade« razvijajo skupaj z ».e Visual Geometry Group« in omogoca vizualizacijo premikov posameznih izvodov inkunabul skozi prostor in cas prek geolokacijskih koordinat ter podatkov o nekdanjih lastnikih in njihovih medsebojnih odnosih/transakcijah. Ogledali smo si tudi testno razlicico podatkovne baze, ki omogoca iskanje in vzporejanje rekonstrukciji Zoisove knjižnice, popisu in analizi darov in darovalcev, ki so zabeleženi v najstarejših katalogih ter inventarnih in akcesijskih knjigah, ter identi.kaciji in dataciji srednjeveških rokopisnih fragmentov, ki so bili uporabljeni za vezave v 15., 16. in 17. stoletju. Omenila sem še sodelovanje pri Umanjkala pa nista niti družabna, niti ekskluzivna plat dogodka. In kje drugje kot na eni od najprestižnejših univerz bi lahko clovek doživel, da na skupni vecerji v srednjeveški predavalnici prelista jedilnik, natisnjen prav za to priložnost, ali da ob obisku knjižnice All Souls Collegea, ki je poseben tudi zaradi dejstva, da so njegovi clani le profesorji in nima študentov, castno upokojeni profesor posebej za udeležence delavnice pripravi še tematsko razstavo z zgibanko in predavanje. Velika želja, da bi si ogledala katerega od oxfordskih muzejev ali si privošcila vecerni kozarec alea v najstarejšem pubu .e Turf Tavern, kamor je zahajal tudi slavni inšpektor Morse, se mi žal ni uresnicila, saj ob natrpanem urniku za daljše samostojne oglede preprosto ni bilo casa, v razvpitih pubih, kot je .e TurfTavern, pa ponavadi že pozno popoldne, ko smo bili udeleženci Vizualizacija poti »Supplementum chronicarum«, ki jo je leta 1782 v Amsterdamu od knjigotržca Jana Christiaana Seppa za pet guldnov kupil Žiga Zois - od kraja izida, do Narodne in univerzitetne knjižnice iste izdaje dolocenega dela, v okviru razlicnih izdaj dolocenega dela in v okviru razlicnih izdaj razlicnih del. Sama sem najvec casa posvetila delu z bazo MEI, v katero sem vnesla podatke o posebnostih izvodov in nekdanjem lastništvu treh inkunabul, ki jih hranimo v NUK. Delo v bazi poteka tako, da katalogizator najprej ustvari zapise za vse nekdanje lastnike (provenience) dolocenega izvoda inkunabule, ki jim doloci tudi geolokacijo, in sicer glede na bivališce oziroma obmocje delovanja in bivanja, potem kreira še zapis za posamezen izvod, na katerega se provenience (in druge posebnosti) nanašajo in na koncu poveže oba sklopa podatkov. Ob kreiranju zapisa za posamezen izvod, le-ta pridobi edinstven identi.kator MEI, ki jevezan na ustanovo oziroma hranilišce opisovanega izvoda, celoten sklop podatkov pa se veže na zapis za posamezno izdajo (pojavno obliko) dela v katalogu ISTC, ki ima prav tako svoj edinstven identi.kator. Ker smo udeleženci poletne šole oziroma delavnic pridobili tudi uporabniška imena in gesla, smo bili povabljeni, da po svojih najboljših moceh nadaljujemo s prispevanjem podatkov o posameznih izvodih ter predlogov za izboljšave in dopolnitve posameznih vmesnikov oziroma baz in orodij. Pozvani smo bili tudi, da predstavimo svoje projekte s podrocja zgodovine knjige in knjižnic, zato sem pripravila kratek pregled tekocih raziskav v NUK, s poudarkom na sistematicnem beleženju provenienc starih tiskov, poletne šole še intenzivno zaposleni s predavanji, z ogledi ali delavnicami, že kriticno primanjkuje prostora. Kljub temu sem si privošcila nekaj krožnih sprehodov med znamenitimi oxfordskimi kolidži, pokukala na vsako odprto dvorišce ter obiskala najstarejšega med njimi, Balliol. Naj sklenem: moja pricakovanja glede poletne šole so bila vsekakor dosežena oziroma presežena. Pocašcena sem bila, da sem se lahko v starodavnih hramih ucenosti družila in pogovarjala z vrhunskimi raziskovalci in znanstveniki, si ogledala dragocene zaklade, ki jih hranijo oxfordske knjižnice ter se ne nazadnje tudi sama pridružila digitalno-humanisticni skupnosti. Tovrstni dogodki in projekti dokazujejo, da digitalna humanistika še zdalec ni le modna muha ali mrtva crka na papirju ter da je s premišljeno uporabo informacijske tehnologije, znanstveno­kriticnega raziskovalnega pristopa in mednarodnega sodelovanja iz nepregledne množice bibliografskih, slikovnih in drugih (meta)podatkov o pisni kulturni dedišcini mogoce izlušciti prakticno vse odgovore, ce si le zastavimo prava vprašanja ter uporabimo domišljene metodološke in tehnicne rešitve, da bi te podatke poiskali in osmislili.• 2Medieval Libraries of Great Britain, dostopno na: http://mlgb3.bodleian.ox.ac.uk/. 3Material Evidence in Incunabula, dostopno na: http://data.cerl.org/mei. 4Dostopno na: http://15cbooktrade.ox.ac.uk/texts. 5Dostopno na: http://15cbooktrade.ox.ac.uk/visualization. 6Incunabula Short Title Catalogue, dostopno na: http://www.bl.uk/catalogues/istc/index.html. Knjižnicarske novice Mira Petrovic 4. festival domoznanstva - Knjižnica Ivana Potrca Ptuj mira.petrovic@knjiznica-ptuj.si Domfest Ptuj, 20. maj 2016 Domfest - festival domoznanstva je bienalno srecanje slovenskih domoznancev, na katerem predstavljamo izvedene domoznanske projekte, se družimo in spoznavamo ter pogovarjamo o prihodnosti domoznanske dejavnosti. Organizirajo ga osrednje obmocne knjižnice (OOK) v sodelovanju s Sekcijo za domoznanstvo in kulturno dedišcino pri ZBDS in NUK-om, vsakic pa ob njem izide tudi publikacija, vezana na razlicne teme s podrocja domoznanstva. Domfest je doslej potekal v knjižnicah v Kopru (2009), Ravnah na Koroškem (2012) in v Novi Gorici (2014), tokrat pa ga je gostila Knjižnica Ivana Potrca na Ptuju. Na letošnjem srecanju smo obravnavali udejanjanje domoznanstva v e-okolju oziroma ucinek sodobne informacijske tehnologije na domoznansko dejavnost v knjižnicah na Slovenskem. Enajst referentov je predstavilo referate, ki so objavljeni tudi v zborniku, ki je izšel ob srecanju, in nosi naslov E-domoznanstvo. Zbornik je izdala ZBDS, k sodelovanju pri njegovi pripravi pa smo povabili avtorje, ki so v zadnjem desetletju aktivno delovali na podrocju digitalizacije, pri oblikovanju portalov in drugih projektih. Zbrane so pozdravili župan Mestne obcine Ptuj Miran Sencar, predsednica ZBDS dr. Sabina Fras Popovic, koordinatorica izvajanja posebnih nalog osrednjih obmocnih knjižnic Milena Bon iz NUK-a in direktor ptujske knjižnice mag. Matjaž Neudauer, ki je predstavil tudi pobudo za ustanovitev Goropevškovega priznanja in Goropevškove listine kot nagradi Sekcije za domoznanstvo in kulturno dedišcino pri ZBDS. Nagradi nosita ime po znanem celjskem zgodovinarju in domoznancu mag. Branku Goropevšku (1966-2012) in se bosta podeljevali tistim, ki s svojim delom pomembno prispevajo k razvoju in promociji domoznanske dejavnosti v slovenskih knjižnicah. Pobuda je bila predstavljena in predlog sprejet na letošnjem obcnem zboru ZBDS, zato predvidevamo, da bodo nagrade prvic podeljene na Domfestu leta 2018. Milena Bon je predstavila referat Ucinek koordinacije osrednjih obmocnih knjižnic (OOK) na digitalizacijo domoznanskega gradiva v obdobju 2003-2015. Kot ugotavlja, so OOK od zacetka izvajanja posebnih nalog leta 2003 uspešno digitalizirale in objavljale domoznanska gradiva, zlasti na portalih Kamra in Digitalna knjižnica Slovenije, pri cemer projekte digitalizacije ocenjujejo kot mocan element povezovanja in sodelovanja knjižnic na obmocju. Podala je tudi mnenje, da bi se v Sloveniji digitalizacija morala izvajati nacrtno, za kar bi bil potreben nacionalni strateški plan digitalizacije. Milena Doberšek, koordinatorica obmocnih nalog v Knjižnici Ivana Potrca Ptuj, že od vsega zacetka vodi tudi projekte digitalizacije v ptujski knjižnici, kar slednjo uvršca med najuspešnejše splošne knjižnice pri digitalizaciji gradiva. Na srecanju je predstavila desetletne izkušnje knjižnice pri digitalizaciji gradiva, ob tem pa je izpostavila tudi nekatera vprašanja in dileme, ki se pojavljajo ob prenosu gradiva in storitev v e-okolje, zlasti kar se tice nacina vrednotenja dela knjižnic v novih razmerah; to nakazuje tudi nekoliko provokativen naslov njenega prispevka Ali je digitalizacija knjižnicnega gradiva dobra naložba v prihodnost knjižnice? Mira Petrovic (Knjižnica Ivana Potrca Ptuj) in Darja Peperko Golob (Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto) sta v referatu Delo in naloge domoznanca nekoc in danes: pogled iz prakse razmišljali o tem, s kakšnimi novimi izzivi se srecujejo domoznanci v zadnjih dvajsetih letih. Avtorici ugotavljata, da sodobna informacijska družba od domoznancev zahteva nova znanja, nov nacin mišljenja, odprtost, prilagodljivost in inovativnost. Ob vseh naporih in skrbi za uporabnike pa bomo morali knjižnicarji poskrbeti za to, da bo bolj opaženo in prepoznano naše lastno delo, zlasti ob zavedanju, da se domoznansko gradivo pospešeno seli v virtualno okolje, z njim pa tudi naši uporabniki. Srecko Macek (Osrednja knjižnica Celje) je v referatu Promocija e-domoznanskih vsebin na svetovnem spletu, družbenih omrežjih in v medijih: praksa Osrednje knjižnice Celje predstavil nekaj primerov sodelovanja z lokalnimi mediji in promocije domoznanskih vsebin v elektronskem okolju celjske knjižnice. Njihove izkušnje kažejo, da se lahko s strateško naravnano promocijo, ki vkljucuje sodelovanje z mediji in ustrezno osebno komunikacijo z uporabniki ter ob izkorišcanju sodobnih tehnicnih možnosti, obcutno poveca prepoznavnost domoznanstva v lokalnem okolju. Predvsem bo potrebno v bodoce vec Udeleženci Domfesta na dvorišcu ptujske knjižnice (foto: Daniel Šalamon). pozornosti posvetiti uporabi orodij tržnega komuniciranja oziroma marketinga, ki se v splošnih knjižnicah še vse premalo uveljavlja. V zadnjem desetletju knjižnice zelo uspešno ponujajo domoznansko gradivo v digitalni obliki, pri cemer objavljajo predvsem na portalih Digitalna knjižnice Slovenije in Kamra ter v spletnih biografskih leksikonih. Iz navedenih razlogov smo na Domfestu nekaj casa namenili tudi predstavitvi teh portalov. Mag. Zoran Krstulovic (Narodna in univerzitetna knjižnica), ki je bil gonilna sila pri vzpostavitvi Digitalne knjižnice Slovenije, se je v svojem referatu Digitalna knjižnica Slovenije (dLib.si) – osrednja slovenska digitalna knjižnica osredotocil na prispevek splošnih knjižnic kot pomembne partnerske skupine v dLib. Na podlagi zbranih podatkov o kolicini in vrsti objavljenih digitalnih vsebin ugotavlja, da so se knjižnice najvec ukvarjale z digitalizacijo casnikov in casopisov, kar je v skladu s prioritetami in sprejetimi merili za izbor gradiv za digitalizacijo. Predstavil je tudi podatke o tem, koliko casnikov in casopisov je že digitaliziranih in koliko bi jih bilo še potrebno prenesti v digitalno obliko ter se dotaknil vprašanja povezovanja Digitalne knjižnice Slovenije z drugimi spletnimi portali. Dr. Eva Kodric-Dacic, (Narodna in univerzitetna knjižnica) je predstavila projekt Memoria scripta Sloveniae. Gre za popis knjižnicnih zbirk, ki imajo kulturnozgodovinsko vrednost in jih hranijo slovenske knjižnice, druge institucije ali posamezniki. Podatkovna zbirka, ki je nastala v sklopu projekta Digitalna knjižnica Slovenije, je širši javnosti dostopna na portalu, medtem ko je teoreticni del projekta slabo poznan celo strokovni javnosti. Avtorica je v referatu kronološko predstavila projekte, ki so vodili do uspešnega zacetka popisa knjižnic oziroma knjižnicnih zbirk, teoreticne osnove, ki so omogocale izvedbo tega popisa, strukturo podatkovne zbirke, vmesnike in pilotski popis zbirk. Ob koncu je izrazila obžalovanje, ker je popis knjižnicnih zbirk ostal nedokoncan, saj je bil leta 2011 z zakljuckom projekta Digitalna knjižnica Slovenije projekt ustavljen in caka ugodnejših casov za svoje nadaljevanje. Robert Ožura (Osrednja knjižnica Celje) je kot glavni urednik portala Kamra v referatu z naslovom Kamra 2006-2016: domoznanski regijski portal digitalizirane kulturne dedišcine slovenskih pokrajin predstavil desetletno zgodovino nastanka in delovanja tega portala, ki je bil celovito prenovljen v letu 2015 in beleži konstantno rast tako z vidika novih vsebin in sodelujocih partnerjev kot vidika obiska. Poudaril je, da je bil ob vzpostavitvi portal Kamra logicni odziv na potrebe okolja, v katerem delujejo slovenske splošne knjižnice, hkrati pa gre za prvi skupni dolgorocni projekt OOK, ki v povezovanju s knjižnicami in drugimi inštitucijami in posamezniki na obmocju nudijo uporabnikom zakljuceno zbirko domoznanskih informacij na enem mestu. Album Slovenije kot samostojno zbirko uporabniško generiranih vsebin, ki je Knjižnicarske novice letnik 26 7/8, 2016 na Kamri dostopna preko posebnega uporabniškega vmesnika od leta 2014, je predstavila Luana Malec (Osrednja knjižnice Srecka Vilharja Koper). Pregled objavljenih vsebin je pokazal, da se je Album Slovenije razvil v ucinkovit sistem zbiranja uporabniško ustvarjenih domoznanskih vsebin, saj s prispevki sodelujejo vsa knjižnicna obmocja v Sloveniji, prav tako Slovenci v svetu. Zbirka je mlada in zato še relativno skromna, vendar eksponentno narašca. Jana Zeni Bešter (Mestna knjižnica Kranj) je v referatu Slovenski spletni biografski leksikoni pripravila pregled tovrstnih leksikonov, ki so od konca devetdesetih let 20. stoletja nastajali v številnih slovenskih splošnih knjižnicah pa tudi v drugih knjižnicah in ustanovah. Poizvedba je pokazala, da imamo v Sloveniji kar 17 razlicnih slovenskih spletnih biografskih leksikonov, kar kaže na razdrobljenost vsebin, njihovo podvajanje pa tudi neenotne kriterije. Zato bi bilo v bližnji prihodnosti smiselno združevanje regijskih biografskih leksikonov v enotno vstopno tocko, ki bi uporabnikom omogocila pregled nad celotnim slovenskim ozemljem in njegovimi pomembnimi osebnostmi. Kakor vsa srecanja doslej, je tudi Domfest na Ptuju pokazal, da smo domoznanci pri svojem delu uspešni in inovativni, da se ne bojimo novih izzivov in da se pri doseganju skupnih ciljev znamo tudi povezati in sodelovati. Prav pri digitalizaciji smo knjižnice v zadnjem desetletju zabeležile velike uspehe, ob tem pa se odpirajo dileme in vprašanja, ki so bila izpostavljena tudi na tokratnem srecanju. Na tej podlagi se mora razprava nadaljevati v okviru delovne skupine domoznancev OOK in Sekcije za domoznanstvo in kulturno dedišcino. Tako velja razmisliti o možnostih sistematicne promocije e-domoznanskih vsebin, kakor tudi o spremembi nacina vrednotenja dela knjižnic, ki jo zahteva širjenje naše dejavnosti v e-okolje. Vsekakor pa bo potrebno nekatere akcije izpeljati na nacionalnem nivoju, npr. vzpostavitev združenega spletnega biografskega leksikona.• Miha Mali Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica silva.novljan@gmail.com miha.mali@nuk.uni-lj.si Pet minut za knjižnico Mestne face: Barbara Cesar, Sparovega hipermarketa zadovoljni. Tudi na Dobu pišejo debele »Casino Portorož« tudi odkupili. Kot bibliotekarka Nova knjižnica jim bo omogocala boljše romane pravi direktorica knjižnice Orjana Košuta, Pogovor z nakljucno obiskovalkoDnevnik, 27. 8. 2016, leto 66, št. 199, str. pogoje za delo, saj se 20.000 enot gradiva Delo, 25.10.2016 leto 58, št. 249, str. 18 je bil nakup dobra poteza, predvsem zato, knjižnice Instituta Jožef Štefan 12 (Darja Valencic) po novem razteza na 318 m2. Novi (Valentina Plahuta Simcic) ker ne placujejo vec najemnine. Lastništvo knjižnicni prostori so bolj sodobni in bolj nad prostorom jim prav tako omogoca, Barbara Cesar je z letošnjim aprilom, svetli od starih prostorih. Knjižnica se V Romuniji velja zakon, da se zapornikom da lahko prostor po svoji želji izboljšujejo. Ste danes obiskali knjižnico? Je knjižnica potrebna, kljub temu, da Potrebovala sem doloceno knjigo za je “vse na internetu”? vodenje Knjižnice Otona Župancica, na voljo dvigalo, zato ne bo oviran dostop knjigo. V Sloveniji to sicer ne velja, a število clanov bistveno povecalo, saj je po upokojitvi prejšnjega vodje, prevzela nahaja v prvem nadstropju, vendar ima zniža kazen za 30 dni, ce v zaporu napišejo Takoj po odprtju enote v Luciji se je študijske obveznosti na Fakulteti za Seveda! osrednje knjižnice v mreži Mestne uporabnikom s posebnimi potrebami, prav je v slovenskih zaporih knjiga vseeno Piran prometno nedostopen. Svetniki upravo. knjižnice Ljubljana. Cesarjeva je bila tako pa ne bo otežena priprava dodatnih precej prisotna. Slovenskih zapori imajo Obcine Piran so takratno odlocitev Obiskujete še kakšno drugo Ste jo poiskali sami? knjižnico? nekoc tudi del ekipe Potujoce knjižnice dejavnosti v knjižnici (razstave, predavanja, knjižnice, ki so na voljo zapornikom, knjige soglasno podprli. Vendar se sedaj soocajo Ne, poprosila sem za pomoc Vsaj enkrat mesecno se z otroki živopisanim avtobusom je obiskovala tudi od zunaj. Knjižnicar, ki je tudi sam bližnji okolici kupili tudi bistveno ceneje znotraj Mestne knjižnice Ljubljana. Z pravljicne ure, delavnice). pa si le-ti (v omejenih kolicinah) narocijo z ocitki, da bi lahko podoben prostor v knjižnicarko. sprehajamo med knjižnimi policami manjše vasi v Mestni obcini Ljubljana zapornik na Zavodu za prestajanje kazni in da so glede na takratne težave na splošne knjižnice in si izberemo knjige, celo desetletje. Svoja »popotniška« leta S knjigobežnicami so hoteli zapora Dob (ZPKZ Dob), pripoveduje: nepremicninskem trgu lastnikom Casinoja Zakaj je niste poiskali sami? vcasih CD, za domace poslušanje in je ohranila v prijetnem spominu, vendar odirati obcine »Na voljo imamo okoli 10.000 razlicnih omogocili dober posel. Ker smo tako navajeni. Redkokdo gre branje. Stara sta pet in štiri leta. jih ne pogreša, in pravi: »Ni casa za Delo, 27. 9. 2016, leto 58, št. 225, str. 12 naslovov. Od približno 600 zapornikov, sam med knjižne police. Knjižnicarka nostalgijo. Sem zelo zazrta v prihodnost (Blaž Racic) ki so trenutno na ZPKZ Dob, jih je malo dobro pozna zbirko in nam, cakajocim v Poznate prireditveno dejavnost in v to kar je tukaj in kar je treba opraviti manj kot sto vclanjenih v knjižnico, redno Nista jih motila ne lakota ne predprostoru, prinese želeno. knjižnice? zdaj.« Ker ve, da se odnos do knjig, Knjigobežnice so licno izdelane lesene pa jo obiskuje okoli dvajset ljudi«. V mraz Ne podrobno. Zaenkrat nam zadostuje branja in obiskovanja knjižnice zacne že v hiške, v katerih bralci lahko pustijo knjige, slovenskih zaporih pa tudi intenzivno Vecer, 25.10.2016, leto 72, št. 249, str. 8 Kako pa ravnate, ko išcete gradivo izposoja. najzgodnejšem otroštvu, imata tudi njeni ki so jih že prebrali in bi jih radi v branje potekajo literarne delavnice in raznovrstna (Bojan Tomažic) na doloceno temo brez poznavanja avtorja? Bi kaj spremenili v knjižnici? hcerki že izkaznici ter si sami izbirata knjige ponudili še komu drugemu. Od leta 2011, literarna druženja. V ZPKZ Dob vodi Sama izberem v Cobissu (na racunal-(Premislek). Boljše obvešcanje o Ljubljana. Cesarjeva opominja vse starše, je že približno 180. Razvojna agencija v ženskem zaporu ZPKZ Ig pa pisateljica brezdomci,pesnikiinpisateljibralisvoja in risanke v lokalni enoti Mestne knjižnice ko so se zacele pojavljati v Sloveniji, jih literarno delavnico pisatelj Lenart Zajc, VUniverzitetniknjižniciMariborsovceraj niku je odprta poizvedovalna stran) poteku izposojevalnega roka. V dnevnih da je pri knjigah tako, da je treba dati zelo Zgornje Gorenjske (Ragor) – gre za javno Cvetka Bevc. Projekt usmerja Javna literarnadela. Vsekakormoramopohvaliti najnovejše delo. Pokažem ga knjižni-obveznostih ga lahko hitro spregledamo malo, a na koncu žanješ veliko. agencijo, katere ustanovitelj so obcine agencija za knjigo, ki od Evropske unije knjižnico,dabrezdomcemsimbolicnoin carki, ki mi ga prinese, potem ko preveri in škoda je placevati zamudnino, saj je Zgornje Gorenjske - je zacela ponujati dobiva sredstva. Gre za evropski pilotni tudidejanskoodpiravrata. Literarnido­ njegovo dostopnost v knjižnici. kar visoka, v kolikor imamo izposojenih obcinam projekt »Bukvarna na prostem projekt, kar pomeni, da se bodo druge godeksovUKMpripravilivsodelovanju vec knjig. Opomnik bi nas rešil dodatnih V Zalogu odprli sodobno - knjigobežnica« za 1.500€. V ponudbo države Evropske unije morda nekoc znadško.jskoKaritasinpotekavokviru Ste zadovoljni s storitvijo? nepotrebnih stroškov in nas spodbudil k knjižnicopa je vkljucena izdelava in postavitev hišk, zgledovale po nas. širšegasklopaprireditevpodimenom Ustreza mi, da mi pomaga knjižnicarka. novi izposoji. Delo, 6. 9. 2016, leto 58, št. 207, str. 11 promocija ter sodelovanje s knjižnicami Študentskioktober. Podobendogodekje Prihranim si cas. (Janez Petkovšek) in šolami. Gorenjski knjižnicarji so potekaltudivletih2014in2015,takrat Naj se vam želja uresnici. Hvala za ogorceni in so mnenja, da je koncept Bo Bossman knjižnico ravnonaSvetovnidanbrezdomcev,to Izbirate gradivo samo zase? pogovor! • Da. Grem pa za raziskovalca prevzet je do letošnje jeseni imela le 195m2 knjigobežnicah, ki delujejo v vecji meri Delo, 6.10.2016, leto 58, št. 233, str. 12 priprojektusodeluježeodzacetka,ješe Zaloška enota Mestne knjižnice Ljubljana projekta povsem enak kot pri že delujocih preplacalje10. oktobra. PesnikBorutGombac,ki gradivo, ki ga je izbral in ga caka v prostora v stavbi nekdanje osnovne s prostovoljnim delom. Božena Kolman (Boris Šuligoj) posebejpoudaril,dajetospontandogodek, knjižnici. šole. Za namene njenega delovanja so Finžgar, direktorica Knjižnice Antona kinimaposebnegarežijskegalokainpoi-bile razpoložljive prostorske kapacitete Tomaža Linharta v Radovljici zakljuci Lucijska enota Maticne knjižnice Piran se menskereklame. Ponjegovemnenjune pretesne. Sedaj pa se je preselila v prostore jedrnato: »Ponudba Ragorja je navadno je leta 2014 preselila v Casinojeve prostore grezaklasicniliterarnivecersposlušalcina Sparovega hipermarketa v Zalogu. odiranje, kraja denarja obcinam in kraja v drugem nadstropju TPC Lucija. Konec enistraniinnastopajociminadrugi,ampak Knjižnicarji so s preselitvijo v stavbo ideje«. leta 2015 pa so prostore od podjetja dobesednodruženjeobliteraturiinšecem.• Urška Orešnik Sedem desetletij bralnih Knjižnica Logatec urska.oresnik@log.sik.si doživetij v Knjižnici Logatec Knjižnica Logatec je junija 2016 uradno dopolnila 70 let, ob tej priložnosti smo v knjižnici izdali tudi zbornik. Ceprav knjižnicna dejavnost v medpolice…sopredstavljenispomini obcini Logatec sega v zacetke 20. (nekdanjih)vodijknjižnice.SledipoglavjeIz stoletja, pa je bila knjižnica uradno malegazrasteveliko…zgodovinaKnjižnice ustanovljena 9. junija 1946. Ob Logatecinnjenihenot,kijojevestnopopisal tej castitljivi obletnici je logaška GvidoKomar.VrazdelkuKnjižnicajekot knjižnica z izdatno financno podporo mravljišce…vnjejsevednonekajdogaja Obcine Logatec izdala zbornik z soUrškaOrešnik,MarijaMajaGregoricin naslovom Sedem desetletij bralnih GregorErjavecpredstavilizbirkoindejavnosti doživetij, ki so ga med drugim tudi knjižnice.Vzakljucnemdeluzbornikapa predstavili na prireditvi v cetrtek, sosesprispevkivprihodnostzazrlidirektor 15. septembra, v okviru prireditev GregorErjavecterarhitektistudiaArreas logaškega obcinskega praznika. predstavitvijoprojektanovegakulturnega centravLogatcu.Zbornikjeobogatens Pomembnost knjižnice in knjige je v številnimfotografskimgradivom,zalicno svojem uvodnem nagovoru izpostavil gra.cnopodobopajeposkrbelIgorResnik. župan Berto Menard ter poudaril vlogo knjižnice v kulturnem življenju kraja. OstanjuknjižnicarstvanaSlovenskemin Spomnil pa je tudi na projekt nove knjiž-opogleduvprihodnostpajenaprireditvi nice/kulturnega centra v Logatcu – da spregovorilapredsednicaZdruženja bi lahko knjižnica svoje delo kakovostno slovenskihsplošnihknjižnic,ga. Vesna opravljala tudi v prihodnje, je odgovornost Horžen. Povedalaje,daimamovSloveniji na skupnosti, da ta projekt podpre. izrednodobrorazvitoknjižnicnomrežo indasmonatolahkoponosni,dapase Na nezanemarljivo vlogo knjižnic v clo-državazubornim.nanciranjemdoknjižnic veški zgodovini kot tudi v posamezni obnašazelomacehovsko. Oknjižnicah lokalni skupnosti je opozoril direktor prihodnostipajepoudarilapredvsem knjižnice Gregor Erjavec, ki je poudaril, njihovosocialnovlogo,torejdaknjižnice da je knjižnica edina brezplacna kulturna postanejosredišcadruženja,srecevanja. ustanova, v kateri so dobrodošli prav vsi uporabniki, ne glede na rasno, ekonomsko Knjižnicojessvojimobiskompocastiltudi ali kakšno drugo pripadnost. indijskiveleposlanikvSloveniji,njegovaekse­ lencaSarvajitChakravarti,prireditevpaje Naprireditvi,kijojessvojimhumornim obiskalotudilepošteviloprijateljevknjižnice. pristopompovezovalMihaBrajnik,jeo Vedremutonuprireditvejeprispevalatudi zgodoviniknjižnicespregovorilsoavtor vokalnazasedbaRozalije,vveselemtonupa zbornika GvidoKomar,kijepovedal jeodzvanjalotudidruženjepoprireditvi.• marsikajzanimivega,takoorazvojusplošnih knjižnicvsvetovnemoz. evropskemmerilu 1 Župan Logatca Berto Menard kotvprimerudomace,logaškeknjižnice. 2 Direktor Knjižnice Logatec Gregor Erjavec 3 Pogovor o preteklosti in prihodnosti knjižnic: Zbornikjesicersestavljenizvecdelov,v Gvido Komar, Miha Brajnik in Vesna Horžen. uvodnemdeluznaslovomSpominmevodi Foto: Anže Mihovec. OBVESTILO AVTORJEM Knjižnicarske novice so informativni bilten, ki seznanja slovenske knjižnicne delavce s tekocimi dogajanji in novostmi v stroki. Objavlja strokovne clanke, porocila s strokovnih posvetovanj, srecanj in sestankov, prispevke o pomembnih dogodkih in novostih v knjižnicah, prispevke o projektih, v katerih sodelujejo knjižnice, intervjuje, mnenja in ocene, spominske in podobne zapise, obvestila in razpise ter obvestila o prireditvah, posvetih in drugih strokovnih dogodkih. Navodila za pripravo prispevkov Jezik objavljenih prispevkov je praviloma slovenski, v skladu z odlocitvijo uredništva, pa tudi angleški. Avtorji morajo uredništvu poslati jezikovno pravilno besedilo. Prejetih tekstov uredništvo ne lektorira. Avtor tudi v celoti odgovarja za vsebino prispevka. Avtorsko pravico do objavljenih prispevkov ima izdajatelj publikacije, avtor obdrži moralne avtorske pravice. Naslov prispevka mora biti kratek in jasen, dopolni se lahko s podnaslovom. Pri porocilih s strokovnih posvetovanj in drugih srecanj naj bodo v naslovu/podnaslovu prispevka navedeni naslov posvetovanja oziroma srecanja ter kraj in datum dogodka. Pod naslovom naj bo naveden avtor prispevka (oziroma avtorji), in sicer vedno v polni obliki (ime in priimek). Ce je avtorjev vec, naj sami dolocijo vrstni red imen avtorjev. Poleg imena avtorja je treba navesti tudi sedež ustanove, kjer je avtor prispevka zaposlen ali ime fakultete, ce je študent, ter elektronski naslov avtorja. Tudi pri vecjem številu piscev je treba pri vsakem posamezniku navesti vse zahtevane podatke. Pri citiranju virov naj avtorji upoštevajo navodila revije Knjižnica. Dolžina prispevka naj ne presega 20.000 znakov (vkljucno s presledki). Prispevek lahko poleg teksta vsebuje tudi slike (preglednice, diagrame, fotogra.jeipd.). Vsaka slika naj ima zaporedno številko in naslov. Ce avtor slik ne vkljuci v besedilo prispevka, naj bo v njem jasno oznaceno, katera slika sodi na doloceno mesto v tekstu. Pri vsaki sliki je treba navesti tudi njeno avtorstvo (avtor je lahko pisec prispevka ali kdo drug). Pri portretni fotogra.ji jepotrebno navestitudi imena oseb v polni obliki (ime in priimek), in sicer z zacetno navedbo “Od leve proti desni:… “. Avtor prispevka mora uredništvu predložiti pisne izjave oseb na portretni fotogra.ji, da se strinjajo z javno objavo fotogra.je v Knjižnicarskih novicah. Slikovno gradivolahko avtorjipriložijo tudi v JPG ali TIF formatu. Z oddajo prispevka uredništvu se šteje, da avtor soglaša z objavo svojega prispevka v tiskani in elektronski obliki Knjižnicarskih novic. Pošiljanje prispevkov Prosimo, da clanke in prispevke pošljete uredništvu publikacije v elektronski obliki, in sicer na naslov knjiznicarske.novice@nuk.uni-lj.si. Pošljete jih lahko tudi na CD-ROM-u na naslov Narodna in univerzitetna knjižnica, Informacijski center za bibliotekarstvo, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prispevkov ne honoriramo! Uredništvo Knjižnicarskih novic