289. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 17. deeembra 1900.
XXXIII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimšl nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanita plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
»Slovenski Narod" telefon 6t 34.  - »Narodna TIskarna" telefon št. 85.
Državnozborske volitve.
Zoper Božiča 1
Neko griževo popče priobčUo je v sobotnem „Slovencu" dopis „iz podraške okolice", ki ima očividen in zloben namen raztrositi v zadnji uri mej volilce nekaj debsrlih lažij, ki jih ni mogoče več popravljati; v/;iasti ima ta dopis namen, naj bi ga notranjska duhovščina zadnjo nedeljo v cerkvi in zunaj nje pošteno izkoristila Ravno isto čioveče pisalo je slične laži v vse notranjske farovžr;, da jim da gradiva za agitacijo, katero gradivo ima pred neukim ljudstvom tem vrčjo veljavo, ker prihaja naravnost iz rojstnega kraja kandidata Božiča.
V dotie^h privatnih pismih slika se Božiča kot človeka, ki nima niti v vipavski dolini, še. manj pa v svoji rojstveni vasi niti najmanjšega ugieda ali veljave, ki sicer res da še ni kral in goljufal, ali ki kljubu temu ni nič prida Iz teh pisem za)el je bržkone tudi princ Wmdiscfcgraetz modrost, da je Božič „»-'in herabgekommenes Sabject", katera izjava bi utegnila imeti še neugodnih posledic — kakor se *uje — ako se ne bode povolino razjasnila, ako je resnična. V častnih zadevah nam klerikalni princi nič ne iropocujejo!
V pesmih in v sobotnem ,Slovencu" doifci se Božiča, da je zabranil svojim poslom na m<sijon v Podragi, češ, kaj tacega kandidata bodete volili, ki niti poslov v cerkev ne pusti.
To je naj o stud ne j š a laž, do pisnik pa največji falot. in 200 K dobi od g Božiča tisti, ki more to dokazati. Na dan z dokazi!
Res je pa, da so bili vsi Boži-Cevi posli pri  14—16 misijonskih pridigah navzoči, kar spričuje cela ob čina, in da se jim ni nikdar v verskih zadevah nobena zapreka stavila.
Podraški župnik Koller — ljudje sumijo, da je vse te reči on pisal — trudi se res že leto dnij, kako bi g. Božiču tla iz-podkopal, ali dosegal je baš protivno. Spra vil je tudi bolj omahljive Podražane v Bo žičev tabor, in dne 12. t. m. glasovalo je 80 Podražanov za Jelenca in le 17 za dr. Žlindro, in ostali 19, ki niso vsled zadržkov prišli volit, so tudi odločno naši. Slično bode v torek. Te številke se slabo vjemljejo s pismi, ki so trdila, daBožičdobi v domači vasi komaj par glasov!
Zato je pa danes ta človeček rohnel nad Podražani v cerkvi, da so mu dali tako nezaupnico, vsled česar so moški mej službo božjo cerkev zapustili.
Na naše stroške se župnik Koller ne bo škofu za boljšo faro prilizoval; že davno je delal na to in javno želel, da pride v »Slovenski Narod8, da bi videl škof „mu-čenika K< Herja", ali želja se mu do danes ni izpolnila, ker sodimo, da kdor pride v neposvečene predale ..Slovenskega Naroda", mora biti a nekaj"; v bodoče mu pate časti ne izkažemo in mu rajše svetujemo, naj pazi na svojo Pepco, da se ne bode v vročih poletnih dneh hodila na farovško dvorišče mej oleandre v Evini toaleti hladit.
* *
*
Volilni shod kandidata dr. Ferjančiča za gorenjske in notranjske  mesta in trge v Radovljici.
„Lep večer", vskliknili smo sinoči zapuščajoč shod volilcev katerega je priredil gospod dr. Ferjančič v Hudovernikovi gostilni. Precej veliki salon je bil natlačeno
poln in mnogo volilcev stalo je zunaj pred salonom na vrtu.
Navzočih je bilo mnogo c. kr. ura dni-kov in veliko število odličnega meščanstva. Prišla sta tudi domača dušna pastirja, g. dekan in kaplan.
Predsednikom shoda izvoljen je bil z vsklikom župan g. Aleksij Roblek, kateri je dal besedo gospodu svetniku dr. Fer-jančiču. G. kandidat zahvalil se je najprej navzočim za toli mnogobrojno udeležbo. Razložil je volilcem delovanje prejšnega drž. zbora, ter obsodil obstvukcijo, katera je za nas Slovence le kvarna. Kadar ni državni zbor zbran, je vlada brez vse skrbi in kontrole Nam nepravična birokracija usiljuje najraje ob taki priliki razne ptujce na odlična mesta Izreče se z vso vnemo za delaven drž. zbor, ker le na ta način zamoremo Slovenci kake pravične želje uresničiti. Posebno temeljito je razložil potrebo investicijskih fondov za zgradbe raznih železnic, vodovodov, uradnih poslopij itd. Pri zadnjem shodu pred tremi leti, pravi nadalje g kandidat, so imeli Ra doljščani dve veliki želji na srcu. Prvič, da bi se tukajšno postajališče, katero je morala dosedaj občina sama oskrbovati, prevzelo v upravo drž. železnice Druga želja pa, da bi se sezidalo sodnijsko poslopje, ter zajamčilo, da se uradi De premestijo iz Kaaovijice. Gieae prve Selje dosegel je g. poslanec popolen uspeh. Zaradi zidanja sodnijskega poslopja pa povdarja določno, da istih nikdo ne misli premestiti. Samo da država seda; nima denarja na razpolago in da se bo gotovo zidati pričelo, kakor hitro bo drž. zbor dovolil zato potrebne svote. (Živahni „Dobro" klici!) Ko nečno je še navzočega „ Slo vence vega" do-j pisnika pošteno okrcal, ki je trdil, da bo dr. Ferjančič rajši Blejce zastopal, ker ima na Bledu svojo vilo.
Govor kandidata bil je gromovito odo-bravan in fienetično ploskanje sledilo je njegovim izvajanjem.
Potem se oglasi za : *sedo g. dr. Vilfan in v jako navdušenem govoru oslika klerikalno stranko. Ta stranka si drzne usiljevati celo v mestih svc je kandidate. Ona je tista stranka, ki deluje neprestano na uničenje meščanstva, tista stranka, ki s svojimi gospodarskimi podjetji skuša ugonobiti njej nepokorne trgovce in obrtnike tista stranka, ki kmetu vedno pripoveduje o ljubezni, faktično pa zanj ne stori ničesar. Kmeta zapeljuje k pijančevanju, mu škoduje s svojim izsesavanjem na vse načine in uvozuje v svoje katoliške pivnice petijot iz druzih dežel da naš kmet svojega dobrega pristnega pridelka razpečati ne more. Ona je tista stranka, ki ruje proti sedanji uredbi šole, ki zasramuje učiteljstvo ter je zanesla celo v Družbo sv. Mohorja prepir, da ista v naši škofiji ne napreduje več. Ona je tudi tista stranka katera je javno izjavila, da uradniki nič ne delajo ampak samo dobro jedo in pijejo in velike plače vlečejo. (Opomba uredništva: Duhovniki pa stradajo!? —) To početje klerikalne stranke je naravnost provokacija zavednemu meščanstvu in srednjim stanovom. In njihove kandidate naj mi volimo? Nikoli ne! Naša dolžnost je, da oddamo na dan volitve vsi glasove za nam že dobro poznatega, uglednega kandidata narodne napredne stranke kateri ima sposobnost in voljo zastopati nas. Zato priporoča navdušeno kandidaturo g. dr. Andreja Ferjančiča in vsklikne: Živio naš kandidat!
Temn izvrstnemu govoru sledilo je splošno pritrjevanje, ploskanje in zaorilo je po dvorani: Živio dr. Ferjančič! Živela napredna stranka.
Uničujoče je pa bilo to za sedmorico navzočih klerikalcev. Nobeden izmed njih ni zinil besedice S strahom so se spcgledavali.   Kaplan  se je trudil zatreti
svoj srd in topo je zrl v tla.---To
je bil veličasten trenutek !
Cez en čas se vendar vzdigne gosp kaplan in s svetohlinskim glasom dokazuje, da ni imel namena se za besedo oglasiti in skuša zavračati trditve svojega predgo-vornika. A slabo se mu je obnesla beseda Ničesar ni mogel ovreči in vsestranski zasmeh in glasna zavračanja podučila so ga, da nima pred seboj kake nerazsodne kmete ali odvisne klečeplazce. Tudi podo-bar Vurnik, predsednik katoliškega politič nega društva tega okraja, stavil je s tresočim glasom neka nerazumljiva vprašanja na katera so se volilci s smehom odzvali.
Nato se je glasovalo. Vstali smo vsi samo dekan Novak, kaplan čemažar, cerkvena ključarja Ivan Mali in Janez Bu iovc podobar Vurnik, krznar Alojz Mali in čevljar MerŠol so obsedeli. Potem še enkrat nepopisno veselje,  viharno  ploskanje in
klicani* iz v«č kot šestdesetih grl: „Živio dr. Ferjančič!"   „Ziveia napredna narodna
stranka!"
Tako se je završil ta lepi shod in pokazalo se je, da je starodavna Radovljica po veliki večini narodao-naprednega mišljenja. Nič ni pomagalo, da so posiali predidoči petek vsacemu radovljiškemu volilcu posebej .Slovenca" zastonj. —
Iz Žužemberka, 12. dac.
Glede kurata Mejnika II, hinjskega župnika Franceta Zbašnika dognala je ka ženska razprava z dne 7. decembra 1900, da ste poročali resnico.
Ta mož je po izpovedi zapriseženih prič izrekel veri nevarno mnenje: »Saj cerkve se žiber poderejo, imažup-nik vsaj manje opraviti."
Ta brezverec v duhovskem talarji ob dolžil je na grd način, brez vsake podlage spoštovanega občinskega svetnika in ključarja Jožefa Novaka iz Vrha tatvine, češ, da je iz cerkvene pušice ukral in zase pridržal znesek 1 gld. 29Vs kr., ter ga je v svojem brezmejnem sovraštvu ovadil celo sodniji.
Izkazalo se je, da je Jože Novak kot dober in previden gospodar opravljal premoženje podružnice Sv. Frančiška na Vrhu, da je samo v teku jednega leta 65 gld. iz svojega založil za ozaljšanje cerkve in napravo cerkvene obleke, in da je sporazumno z vaščani z Vrha porabil tudi v pušico na branih 1 gld. 294 , kr. v cerkvene namene in je o tej porabi predložil pravilne račune.
Izkazalo pa se je tudi po zaslišanih pričah in po izpovedi Frančiška Zbašnika, da je ta „božji namestnik" zanemarjal to podružnico, zanemarjal svoje dolžnosti, ki jih ima kot cerkveni predstojnik, ker niti vedel ni, koliko masne obleke in kake vrste so vaščani z Vrha napravili, d asi ravno so mu v obraz očitali možje pri razpravi, da je sam v novi masni opravi maševal in isto blagoslovil.
Ta cerkveni predstojnik izvršuje oskrb-ljevanje cerkvenega premoženja na jako Čuden način. Po lastnem priznanji p o d -križnje na cerkvenih poročilih in
računih že jednajsto leto v Ameriki odsotnega Antona Pečjaka kot ključarja (Op. ured : Zakaj pa sodišče tega fals fikatorja ne zapre?)
Drugi ključar Jože Novak je imel v šestih letih samo jedenkrat priliko, pregledati cerkvene račune, sicer je pa tudi njega župnik brez njegove vednosti in brez dovoljenja na cerkvenih računih in poročilih podkrižaval
Umevno je, da so se vaščani z Vrba uprli takemu početju, ker morajo sami iz svojega žepa cerkev vzdržavati, in da niso hoteli župniku pušice izročiti.
Opozarjamo visoko deželno vlado na to župnikovo početje, katerega namen je jasen v izreku župnikcvem: „Saj se cerkev žiher podere, ima župnik vsaj manje opraviti."
Prvi sodnik izprevidel je, da je očitanje tatvine Jožetu Novaku popolnoma brez vsega temelja, in da nasprotno ni n.hče bolje od Jožofa Novaka, varoval koristi podružnice
Jože Novak je bil oproščen, župnik Franc Zbašnik pa obsojen radi častikraje prav milostno na 100 K globe.
Ta mož sedi danes kot Člen volilne komisije, in umevno je, da od take komisije, večinoma klerikalne, ni pričakovati pravilaega postopanja pri volitvah.
•a   <j   v.\j
12 ure ia ob 12. dopolulne skleniti.
Tako je bilo razgliš-.-no pravilno v občini in naznanjeno na volilnih legitimacijah Toda naši klerikalci uvideli so, da do 12. dopoludne vseh svojih volilcev ne bodo mogii dovesti na volišče.
„Ta mali" in ,ta veliki" kaplan tekala st'4 sem in tje, da je bilo joj! Ker je časa nedostajalo, izumila je večinoma klerikalna komisija nov manever. Prekinili so ob 12., ko je imel biti sklep, volitev, ter jo preložili na jedno popoludne.
To se je naznanilo v volilnem lokalu navzočim volilcem s pristavkem. da naj ti možje tudi drugim povedo, da bodo prišli volit.
Jedna ura je odbila, in kazalo pomikalo se je proti polu drugi uri, ne da bi se bilo naznanjeno nadaljevanje volitve pričelo.
Nalašč izostala sta člena volilne komisije in najhujša pristaša klerikalne stranke Zavodnik po domače „Bevc" in Šlajpah po domače „Polda", ter se pri-zibala na volišče proti poludrugi uri popoludne z namenom pridobiti svojim pristašem kolikor mogoče dosti časa za volilno agitacijo.
Tako postopanje volilne komisije je nezakonito in volitev sama ničeva, ter se je na pristojno mesto telegrafično in pismeno protestiralo, pa tudi na zapisnik dal protest pri volilnem komisarju.
Umevno je, da se je tudi pri štetju glasov pokazalo nepravilno postopanje, volilne komisije, in da so našteli menda 652 glasov, dasi je došlo volilcev na volišče le 651.
Življenje in vrvenje v volilnem lokala in zunaj postajalo je od trenotka do tre-notka čim dalje opasneje. Kaplan Žavbi in njegov pobočnik Miha ŠušterŠič grozila sta našim mirnim volilcem, ki so njunemu početju na prste gledali, da jih bodeta vun pometala, in dekan žužemberški prisostvoval je takemu početju z vidnim veseljem na obrazu in ni imel grajalne besede, da bi ljudi pomiril, dokler se mu ni v obraz; povedalo, da je on, ki je ljudi z leče tedne
/T
in tedne hujskal, odgovoren za vsak nered in za vsako silovitost, katere so zmožni njegovi nahujakani ljudje.
Bilo pa je res to ostudno, kar so ti gospodje in njihovi pomagaci na volišču in pred voliSčem počenjali.
Kaplan Žavbi in njegovi pomagaci odpenjali so nevednim kmetom suknje in jemali iz žepa glasovnice ter po sili zapisa vali nanje ime kandidata Šusteršiča, ne da bili kmetski voliloi vedeli, koga volijo, ker jih niti vprašali niso za mnenje.
Kakor Čujemo, so na Dvoru radi teh silovitosti] jednega kaplanov dali odvesti z volišča, in oproSčal se je, češ: ,Naj mu ne zamerijo, on mora tako delati, ker mu je dekan tako ukazal, drugače ne dobi nobene fare."
Res usmiljenja vreden mož.
Poklicane faktore pa opozarjamo na to, da naj skrbe za red na volišču in zunaj volišča vsaj v toliko, da se ne bode treba mirnim volilcem izpostaviti insultom teh besnih klerikalnih hujskače v.
Zvečer napajal je pri .Jernejcu" »ta veliki kaplan" to razjarjeno tolpo in nosil jim lastnoročno vina na mizo, da je vse od mize teklo.
Tako so dobili končno tudi plačilo za svoje delo. Lep mož ta kaplan. Pozabil je med tem na pogreb na Dvoru in šele ob 9. zvečer je odložil svoj .birtovski posel" za ta dan in se je spomnil, da ga že cel dan čaka mrlič, da ga spremi k večnemu počitku.
* *
Z Rake, 13. decembra. Redko kdaj čuje svet o tebi solnčna Raka, a še takrat navadno žalostne stvari. Vesel sem pa bil oni dan, ko sem slišal, kako vrlo si se obnašala pri volitvi za V. kurijo. Oddala si 303 glasove za Jelenca in samo 153 za Šusteršiča; seveda s tem nisi mogla rešiti Jelenca, a pokazala si, da nisi taka, kakršno te je svet raz vpil. Le še v torek tako za Globočnika! Raška fa-rovška gospoda, se je zadnje dni potila, da je kar cvrčalo. Videti bi bili morali ljudje po svetu, kako so frčali talarji naših dušnih pastirjev od vasi do vasi. Oba kaplana s fajmoštrom vred tako nimata druzega dela; v tako majhni fari bi eden dobro ru-iraiHi to, kar onravliaio zdaj triie. če odštejemo agitiranje. Najbolj je norel naš „ta novi" kaplan. Okupirati je hotel kar cele vasi obenem, a slabo se mu je godilo. Vas Ardro na pr. mu je dala samo eno glasovnico, ki pa ni imela pomena, ker so sova-ščanje zabranili dotičniku iti na volišče. — Fajmošter Dolinar, ki je prej živel samo vinogradu in njivi ter konjem in kravam, se je tudi vzbudil k političnemu življenju ter začel z vso energijo delati na čast onemu od sv. Duha razsvetljenemu do-htarju iz Ljubljane in Vilkotu Pfeiferju iz Krškega. Ker župniku rejeni trebušček ni dal, da bi se bil sam kretal po vaseh, nastavil je tuintam može svoje branže, ki so mu nosili glasovnice v podpis. Tudi na prižnici je povedal to in ono na pr.: B Krščanske žene, jaz vem, da lahko vaše može ovijete trikrat okoli prsta; delajte na to, da bodo volili onega dohtarja iz Ljubljane!" Kaj ne, imenitne besede! Samo ne vem, če so raške žene tako rezolutne in njihovi možje tako tenki, da bi so dali ovijati okoli prstov. — čudom sem se čudil, ko sem zvedel, da agitira tudi naš gospod Tomaž, doma iz blažene gorenjske Krope. Pravijo, da so g. škof že ponujali gospodu Tomažu faro, a ta je ni hotel sprejeti, menda iz zgolj ponižnosti; najbolj mu ugaja, Če hodi od kaplanije do Bonove kra-marije, od tod do famoznega Hrastnika in zopet v kaplanije nazaj, pušeč noč in dan vržinke. Zato se je tudi vedno reklo, da je miren Človek; danes se to seveda ne da reči. — Vsi trije gospodje se pehajo in trudijo za svojo „sveto" stvar. Zdaj, ko je Šusteršič odpravljen, jim leži le še gospod Vilče na srcu. Imenitno so se vedli vsi trije v sredo. Dasi je bilo na ta dan napovedano izpraševanje, ni bil niti eden gospodov doma, ampak tekali so vsi trije po trgu mej volilci ter pridno črtali imena po listkih, če niso bila prava. V štacuni pri Bonu se je pilo in črtalo. Ugleden volileo mi je pozneje rekel, da bi bil dobil Jelene najmanj še 50—60 glasov več, ko bi ne bilo gospodov in Bonove štacune. Živel tak trgovec, kakor je Bon, ki menda de ne ve kaj so konsumna društva; Račanje bi bili pač pametni, ko bi ga spomnili, da s kričanjem
in zabavljanjem ter agitiranjem za kleri-kalstvo Se ni vse opravljeno. Želel bi tudi, da bi rafiki možje narodnjaki v torek pri volitvi pokazali, koliko jim je na farovških gospodih. Raftan.
Št. Jur ob južni železnioi. Naš sladkobeaedni, vedno se smehljajoči rudedelični župnik preplazil je vso faro in agitiral, da bi bili le taki možje izvoljeni sa volilne može, ki bodo poslušali njega in volili poslancem nezmožnega in nesposobnega Žičkarja. In res, posrečilo se mu je, da so bile izvoljene same farovške mevže, ki se v navzočnosti žnpnikovi še kihniti ne upajo. Tudi župnik je volilni mož, in kot tak bode on na dan volitve že skrbel, da ne bode nobeden volil proti njegovi volji. -Tudi v našo faro smo dobili volilni katekizem in prav hvaležni smo, da ga imamo. Nam je vsaj odprl oči, kaki prijatelji ljudstva so duhovniki. Župnik je izvedel, da imajo nekateri volilni katekizem, in tekal je za njim po celi fari in nekaj iz-tisov pobral. Predzadnjo nedeljo je pridi-goval o volilnem katekizmu in rohnel, da je vse laž, kar v katekizmu stoji. Nam kmetom lahko župnik to reče, da je vse laž, kar stoji v volilnem katekizmu, in nas lahko .nafarba". Mi kmetje vse verjamemo, kar pride iz fajmoštrovih ust. Tudi to verjamemo, da je jako slabo za človeka, če je Kranjec, kakor n. pr. Dragotin Hribar, kajti potem ni sposoben za poslanca. Tako pravijo naši izpitani farovški gospodje in agitirajo proti Hribarju, kjerkoli morejo. Kmetje vsi pravijo, da je bil Žičkar kot poslanec za nič, ali volili ga le bodejo za to, ker tako hočejo farovški gospodje, ki se seveda po škofovem ukazu morajo potegovati za duhovnika, če je isti sposoben za poslanca ali ne. Kmet je revna para. Du hovnik ga napeljuje le k temu, kar duhovniku koristi. Pregovor pravi, da se je treba prijateljev varovati, sovražnikov se že vsak sam obrani. Tako je tudi res. Farji hočejo biti največji prijatelji ljudstva, in ljudstvo samo se jih ne more ubraniti. Hribar bi bil dober poslanec, se pomenkvajo kmetje med seboj, pa škoda je, da je Kranjec, dostavijo hitro. Koliko je duhovnikov Kranjcev na Štajerskem, ali bodemo rekli, da so zaradi
tega slabi duhovniki, ker so Kranjci. Gotovo ne. Sodili jih bodemo po njihovem obnašanju in delovanju. Kdo si pa upa kaj slabega očitati Dragotinu Hribarju, ali ni on sedaj na Spodnjem Štajerskem najbolj delaven narodnjak in najbolj vstra jen delovalec na narodnem polju? Mi Šentjurčani ga dobro p oznamo, in dolžnost naših volilnih mož bi bila, da na dan volitve puste farja v farovžu in naj sami gredo na volišče in oddajo svoj glas ljudskemu kandidatu D. Hri bar j u, ne pa kandidatu črne farovške tolpe Žič-karju, ki je za nič. Hribar je delavec, obrtnik, trgovec, tovarnar in je, kamorkoli ga postaviš, delaven, priden, vesten človek. Kar ga pa 5e posebno priporoča za poslanca je, da je trgovski izobražen, in da pozna trgovski položaj naših in drugih dežel, kar je posebno važno za poslanoa pri sklepanju državnih pogodeb, da zabrani neugodne pogodbe. Koliko takih neugodnih pogodeb se je sklenilo za našega kmeta, ravno ker ni bilo poslanca, ki bi bil kaj poučen v trgovskih razmerah. Hribar pa pozna tudi kmetijske razmere, in je imel za časa svojega dolgoletnega bivanja na Štajerskem in kot urednik .Domovine" gotovo priliko se v teh razmerah dobro poučiti. Volilni možje šentjurski, če niste šle ve in mevže, postavite se na svoje noge, znebite se jeroba-župnika in oddajte svoj glas Dragotinu Hribarja in ne Žičkarja, ki je za nič. Šentjurčani smo bili svoj čas zavedni narodnjaki in ponosni, samostojni ljudje, sedaj pa so nas dali v farovške te-lege in farji pokajo z bičem po nažem hrbta in nas gonijo, kamor oni hočejo. Strimo te-lege, in zaženimo se v farje, da njim mine volja nas spet kdaj nakleniti v farovške telege. _
"V IJiiblJani, 17. decembra. Črnogorski kralj. .Agence Ha vas* poroča, da je črnogorski narod naprosil svojega kneza Nikito, naj si nadene povodom štiridesetletnice svojega vladarstva naslov kralja, ki preide tudi na njegove potomce. Ta prošnja Črnogorcev se izroči državnemu sveta v obliki spome-nioe,  ki  se  sprejme,  in  baje  ni dvo-
miti, da knez Nikita to prošnjo tudi izpolni. — Knez bolgarski potem seveda tudi ne bo več čakal, da si izpolni najžarkejšo željo, ter si nedvomno nadene v kratkem sam tudi naslov kralja.
Franoosko kleri kalstvo je obupano. Vsi naklepi, vse pasti, vse zvite spletke, ki so bile obrnjene proti kabinetu Waldeck Rousseaua, so se izjalovile. Protiklerikalni program vlade si pridobiva v republiki vedno več tal. 330 poslan cev republičanskih skupin se je zavezalo držati kabinet za vsako ceno. V maju 1902. bodo nove parlamentarne volitve. Ako se bo ministrstvo vzdržalo dotlej, bo število klerikalnih poslancev v novi zbornici deci-mirano. .Gaulois", glasilo nacionalistov, kon-statu je z obžalovanjem, da se je več o mah Ijivih nacionalistov pridružilo ministerialnim somišljenikom. Ministrstvo nastopa zategadelj jako pogumno ter je odlikovalo troje odločnih Dreyfusardov z redom častne legije. Francoski klerikalizem je sicer še vedno močan, a sedanja vlada ga zatira z največjim uspehom.
Vojna v Južni Afriki. Med tem ko so se angleški državniki v Londonu bavili z vprašanjem, kako naj se burski .koloniji" razdelita v administrativna okrožja, ter se resno posvetovali, ali naj bo Johannesburg ali Pre tori ja bodoče središče angleške vlade v Južni Afriki, je zadela angleško vojsko velika nesreča General Clements je bil premagan in skoraj vsa njegova vojska ujeta. Kako hud udarec je to za Angleže, dokazuje silna razburjenost v Londonu. Ministrstvo se je zbralo nemudoma ter sklenilo, da se morajo vse angleške čete, ki so bile že na potu domov, vrniti takoj na bojišča. Buri so začeli nastopati agresivno ter so zapustivši svojo defenzivo, prešli v ofenzivo. Z raznih krajev so došle vesti, da so se pojavili Buri. De-wet je speljal za seboj proti jugu velik del angleške vojske, v tem pa je general Botha porušil železnico v luko Delagoa. Vse železniške zveze s Kaplandijo in z Natalom in zveze med posameznimi angleškimi kori so potrgane. Nikamor se ne morejo ganiti Angleži ter so sedaj v največji nevarnosti. Buri so hkrati napadli kraje Betlebem, Wrede, Vryheid, Mafeking, Standerton in Kimberley. Botha je izdal proklamacijo, da se do vojna nadaljevala, ker Se nikakor ni izgubljena. Ničesar ni več možno izgubiti, pač pa vse pridobiti. Kdor odloži izmej Burov sedaj svoje orožje, bo imel opraviti z Botho, ki mu poruši posestvo. V Oranju je 12.000 Burov v orožju. Viljoen nastopi v kratkem z 1200 možmi na ugodnem mestu. General Coester je v Komatipoortu s 1000 možmi. Warmbad in Ny 1st room sta zopet v rokah Borov, in general Beyers ima močan oddelek. Tudi general Delarey ima uspehe. V okraju Middelburg bode Botha sestavil večjo četo ter jo izročil povelj ni-štvu Graveta. 1000 mož ima že zbranih. Na jugu so Dewet s 3000, Hasbroeck z 2000 in Hertzog s 1500 možmi. na zahodu Marais, Du Toit, Boesman, Vijsser in De Beer vsak s 600—1000 možmi Angleška vojska pa je baje že brez discipline.
Pozor!
Pazite na legitimacije, da vam jih
duhovniki in drugi klerikalni agitatorji ne pouzmajo.
Pazite na glasovnice, da vam jih nasprotniki ne popišejo.
Poučujte ljudstvo, naj klerikalcem ne da glasovnic in legitimacij v roke.
Dnevne vesti.
V Ljubljani,  17. decembra.
— Osebne vesti. Evidenčni geometer IL razreda g. Josip V e r b i C v Črnomlju je imenovan evidenčnim geometrom L razreda. Župnik v Starem trgu pri Poljanah g. Peter Rezek je dobil zlati zaslužni križec.
— Podivjanost v cerkvi.   Kar se je
včeraj godilo po naših cerkvah, to presega že vse meje. Sicer so se nekateri duhovniki tudi včeraj zavedali, da je cerkev posvečen kraj, a večina duhovnikov je na to popolnoma pozabila. V cerkvah se je culo tako surovo zabavljanje, tako podlo, topovsko ščuvanje, tako ostudno obrekovanje, da tacega še zadnji ciganski rokovnjač ni zmožen. Včeraj so duhovniki storili toliko bogoskrunstva, da so ljudje ponekod kar
pljuvali pred njimi, tako se jim je studilo to počenjanje. Ljudstvo je včeraj spoznalo, kako cinični brezverci so nekateri politi-kujoči duhovniki.   Ponekod, je vsled tega lopovskega ščuvanja prišlo celo do prask mej volilci. Tudi v Zupančičevem volilnem okraju so se duhovniki odlikovali na ta način.   Na lečah so brali .Domoljuba" in .Slovenca" in psovali so   kakor šnopsarji. Neki dekan je vpil z Iece kot divjak, češ, da liberalci ne verujejo druzega, kakor v nage babe, in da nosijo svoj denar le v nesramne hiše. Neki drugi dekan je kakor pijan vpil, da zahajajo liberalci le iz hi navščine v cerkev, in da bi bilo bolje, da bi doma ostajali.   Neki župnik, znan izza časov neke Cilke, ko bi ga bili kmalu zaprli, se je na veliko pohujšanje zlasti mladine drl na leči: Le volite liberalnega Zupančiča, le volite liberalce, ti Vam bodo kmalu nage babe mesto svetnikov postavili na altar. Pred nekaj leti je ta isti pop, ko so ga njegovi farani tožili pri škofu Missiji, pridigoval v cerkvi:   Vi hinavci me obre-kujete pri škofu; sedaj še v hlev ne bom smel iti, sicer boste rekli, da se bom še čez telico spravil. — Šentruperski župnik dal je baje dva prešiča zaklati in je pripravil za torek pet veder vina. Mož ve, da bi trezen kmetovalec nikdar ne glasoval za Povšeta. V sosedni fari dajejo ženicam pri izpraševanju poleg spavednega listka še drug listek, ki se glasi: »Sramota! Zupančič se je zvezal z luteranskimi Nemci zoper kmeta.   Nemški nacionalec Dzimski, pristaš tiste stranke, ki dela za luteran-stvo, in ki je najstrašnejši sovražnik slovenskega ljudstva, nabira za Zupančiča kočevske   glasove.    Katoliški slovenski kmetje!   Operite se te sramote! Glasujte vsi za Frančiška Povšeta, deželnega odbornika v Ljubljani." — Ali si je mogoče predstavljati   večje   lopovstvo?   Kar počenjajo ti duhovniki je največji škandal, a prišel bo dan, ko se bo vse njih počenjanj nad njimi strahovito maščevalo.
— Mojstri v laganju se oglašajo. Pridno se oglašajo poštenjakoviči v črnih suknjah in njih hlapci, ki bi radi pred vsem slovenskim svetom zasloveli kot mojstri v laganju. §. 19 tisk. zakona daje v najlepšo priliko pokazati, kako vpliva morala sv. Liguorija na .prečastite" duhovniške agitatorje. Zadnje dni so se kot vneti Liguorijanci kvalificirali kar trije blagoslovljeni in jeden neblagoslovljen klerikalec. Dekan Matija Erjavec iz Vipave laže: „Ni res, da bi bil katerikrat poslal na Slap »Domoljube", res pa je, da še nikdar nisem poslal niti ene številke na vedenega lista na Slap". — Kaplan Josip Sever v črnem vrhu nad Idrijo laže: ,Ni res, da sem jaz sklical može na nekak pogovor k županu, res pa je, da je volilni shod od 25. novembra t. 1. sklical naš gosp. župnik; ni res, da sem proklel volilni katekizem; tndi ni res, da sem obkladal može, ki ne trobijo v moj rog z judi, liberalci, hudičevimi služabniki, hinavci in sleparji; tudi ni res, da sem svoj govor sklenil z obljubo, da bom prihodnjo nedeljo nadaljeval*. — J. Malj župnik v Stranjah laže: „Ni res, da je miroljubni župnik iz Stranj v nedeljo ščuval ljudstvo, naj uradnega slugo iz hiše vrže kadar pride"; res je pa, da sem oznanil ljudem, naj vsakemu kdorkoli jim pride v hišo vsiljevat liberalni volilni katekizem, pokažejo vrata, in ako z lepo ne gre, naj ga vun vržejo." — Anton Potrata, posestnik na Slapu pa laže: .Ni res, da sem bil kedaj hud liberalec, res pa je, da sem bil vedno klerikalec; ni res, da sem raznašal .Domoljuba" med mirne ljudi in tako sej al prepir; tudi ni res, da sem se sredi vasi spri z nekim narodno naprednim mladeničem, res pa je, da sem dotičnega mladeniča pozdravil s pozdravom: dober večer, in da mi je ta mladenič odzdravil z besedami: farški podritnik; istotako ni res, da sem dekanovo oskrbništvo prodajal za .dopler" vina." — Lagati znajo ti možakarji, to jim radi priznamo, a resnice, ki smo jo pisali mi, vender ne utaj*'-
— Občinski svet ima v torek, dne 18. t. m. ob petih popoludne sejo. Na dnevnem redu so: Naznanila predsedstva in poročila; o preskrbljenji onemoglih mestnih delavcev; o prošnji Štefana Ben-čine, sluge na II. mestni deški ljudski šoli za upokojenje; o dopisu tvrdke G. Tonnies v zadevi odkupa jednega dela pare št 326, kat. obč. Sv. Petra predmestje L, v svrho
zgradbe c kr. vojaSkega oskrbovališča; o proračunu zaklada meščanske imovine za 1. 1901; o proračunu ubožnega zaklada za 1. 1001; o proračunu v mestni oskrbi stoječih splošnih ustanov za 1. 1901; o ma-gistratnem dopisu o zadevi zamenjave nekaj mestnega sveta ob Bleiweisovi cesti s svetom, ki je lastnina posestnikov Kol i žeja; o prošnji občine Vič v zadevi odplačevanja nekega dolga, o nakupu stavbišča za zgradbo državne obrtne šole; o volitvi zastopnika mestne občine v c. kr. dež. šolski svet; o dovolitvi nagrade učitelju Franu Schiffrerju za rokotvorni pouk; o dovolitvi kredita za otvorjenje kurza zajedajoče otroke; o uporabi dotacije za 1. 1899/1900 na II. mestni deški petrazrednici; o magistrato-vem dopisu glede nasadov ob Franc Jo-žefovej cesti; o proračunu mestnega vodovoda za leto 1901 ; o Jernej Matevžovi prošnji za podelitev meščanstva ; o županovem dopisu v zadevi upokojenja nekega mestnega uslužbenca; o proračunu troškov užit. zakupa za I. 1901.
— Sleparije pri volitvi v Ljubljani. Slučaji sleparskega postopanja klerikalcev pri volitvi iz pete kurije se množe. To je že čudovito, kar so uganjali klerikalci, in utegne dotična kazenska obravnava spra viti prav zanimive posamičnosti na dan. Ker Štefetov fante celo taji, da bi bil kak glas kupil, naj povemo, da se tisti volilec, kateremu je Štefe izplačal za njegov glas 3 gld, in radi katerega je naznanjen drž. pravdništvu, piše Pahor in je po poklicu zidar, a k Štefetu je peljal Pahorja volilec Mikenda. Preiskava bo tudi še druge slučaje kupovanja glasov pojasnila.
— Neljuba pomota se nam je prime rila v št. 285. Vsled nenatančne informacije smo v tisti številki trdili, da je župan občine Lipljene gosp. Pečnik poslal grofu Auerspergu na Turjak popisano glasovnico. Prepričali smo se, da temu ni tako, in ker nikomur nečemo delati krivice, konstatiramo drage volje, da je občespoštovani župan g. Pečnik pri razdelitvi glasovnic popolnoma pravilno postopal. Pač pa se je predrznil klerikalni župan Bregar z Roba poslati g. grofu Auerspergu popisano glasovnico. Pisava na glasovnici je Bregarjeva, in ker je Bregar sploh pošiljal popisane glasovnice, priporočamo vladi, naj ga pusti malo zapreti.
— Slovensko gledališče. Poskus, uvesti opero pri popoldanskih predstavah, se ni posebno posrečil. Gledališče je bilo le srednje dobro obiskano, in posebnega zanimanja za opero ni bilo. Pelo se je, izvzemši na nekaterih mestih zbor, skoro tako, dobro kakor zadnjič. Pričakovali smo pač več Dolenjcev. — Zvečer se je igrala tretjikrat nŠivilja". Gospa Polakova (bila je zopet enkrat v svojem elementu in pri volji) je bila izvrstna ljubljanska šivilja, ki je izborno pela. Igrala je, da je bilo veselje. Po več letih je prvič nastopil na novo engaževani g. Perdan, ki je bil v obče dober. Želeli bi si pa vendar gladkejše slovenščine (ki je tudi v dialektu lahko pravilna !) — če ne bi delali krivico našim Cehom. Tudi premalo komičen se nam je zdel, kot starec je bil premladeniški. Boljši, kot zadnjič je bil g. Bo leska v mimiki. Dobro ao igrali tudi vsi drugi. Gledališče je bilo razun lož prav dobro obiskano.
— Koncert Ondfiček. Zares najčistejši umetniški užitek nam je podal kralj goslarjev v soboto zvečer v svojem koncertu, za katerega prireditev nam je zahvaliti našo »Glasbeno Matico". Naj si so v novejšem času nastopili mlajši konkurenti, posebno rojak Ondfičkov, posebno nadarjeni Kubelik, slava Ondfičkova ni za-temnela pred temi rivali, nasprotno rekli bi, da Ondfiček stoji ravno zdaj na vrhuncu svoje slave O tem smo se preverili ravno v soboto, ko je slavni umetnik nas očaral s prekrasno svojo božanstveno umetnostjo, ki je dozorela do najvišje popolnosti. Njegov topli veliki ton, globoki čut v kantileni in nedosežno tehnična dovršenost v najtežjih pasažah, v dvozvokih, fiageletih in trilcih, vse to se združuje v tako čarobno celoto, da slušalce omami in navduši. Žal, da nam ni možno spuščati se v podrobnosti, a reči moramo, da je vse točke vsporeda, posebno veliki Paganinijev koncert za gosli, tri svoje skladbe Nocturno, Tarantella, in veliko fantazijo na motive Glinkove „Žizn za cara" izvajal tako, da burnih aplavzov ni bilo konca ne kraja. Mesto Bachove Ciacone igral je g OndfiČek Bachovo „Air" in Wa-gnerjevo „Romanzo", dodal pa je še Sgam-
ba ti j evo .Špansko serenado' in Schumanovo .Večerno pesem". Beseda je pač preslaba, da bi le približno mogla popisati vso krasoto Ondfičkove umetnosti, to je treba le poslušati, in to je storilo tudi občinstvo, ki je v prav obilem Številu posetilo ta koncert, ki je nndil toliko užitka. Mladi spremljevalec gosp. KI as en se je tudi v svojih solo točkah pokazal prav spretnega, nadarjenega umetnika na glasoviru in žel zasluženo pohvalo. G. Orzelski je pel veliko arijo iz .Halke". Prochazkovopesen ,Tak si lepa" in Vilharjevi znani pesmi .Ukazi" in .Mornar" in vzbujal z vsemi točkami bnrno pohvalo. Ker so ostale točke že znane, naj omenimo le Prochazkovo, ki je prav čedna, lepa skladba z interesantnim spremljeva-njem in je naredila prav ugoden utisek. Vse pevske točke je spremi je val g. Procbazka s znano izurjenostjo. Mej mnogobrojnim občinstvom, ki je napolnilo vso veliko dvorano, smo opazili več dostojanstvenikov civilnih in vojaških, ki so počastili ta zanimivi koncert.
— Ljubljansko gasilno društvo imelo je včeraj dopoludne v prostorih „Mestnega doma'* izreden občni zbor, katerega se je udeležilo 57 članov Ker se je načelnik društva g Ludovik Štrice 1 j odpovedal poveljništvu, predsedoval je občnemu zboru poveljnik prve čete g. Anton D i nt er, ki je preči tal dopis bivšega društvenega načelnika ter izrazil ž eljo, da bi se v društvo povrnil zopet mir, in da bi zavladala zopet za obstoj društva nujno potrebna sloga med člani. Na dnevnem redu bila je popolnitev odbora, ki se je izvršila povsem mirno in brez opozicije. Načelnikom bil je per accla-mationem izvoljen poveljnik druge čete gosp. Vinko Zirnstein, ki je izjavil, da sprejme načelništvo, a le do prihodnjega rednega občnega zbora, ker mu njegova obrt ne prepušča, da bi društvu trajno posvetil v toliki meri svoje moči, kakor to neobhodno zahteva uspešen razvoj gasilnega društva. Nadalje so bili izvoljeni: Zapisnikarjem g. Dachs, zaupnim možem g. G a č n i k, revizorjem pa g. Berti. Glede vežbalca g. D a x a sklenil je občni zbor, da se istemu z ozirom na društvene finance plača primerno zniža; ako pa gosp. Dax s tem ne bi bil zadovoljen, naj se mu služba odpove. — Želeti je, da se to pre koristno društvo, ki je bilo v zadnjem času le preveč pristopno vnanjim vplivom, zopet konsolidira; uspešnega delovanja in razvoja pričakovati je le tedaj, ako se bodo vsi društveniki ogibali osebnostij in stran-karstva ter v prvi vrsti imeli pred očmi človekoljubni namen gasilnega društva.
— Zaključene ljudske šole. V zadnjem času množe se v Ljubljani bolezenski slučaji za škrlatico in davico 'prav opasno, kajti od dne 12. novembra do zadnje sobote zbolelo je za škrlatico 24, za davico 18 oseb; umrlo je za škrlatico 7 oseb, za davico 2 osebi. Posamezni slučaji teh bolezni pripete se sicer vsako leto, posebno ob času, ko se prične šolski pouk; radi tega se tue1 letos ni pripisovalo posebne važnosti tem razmeram in so se le v vsakem posameznem slučaju izvršile vse potrebne varstvene in razku-ževalne odredbe. Tem večjo pozornost pa vzbuja položaj sedaj, ker spada od gori omenjenih bolnikov 16 samo na zadnji teden. Opravičena je torej bojazen, da se utegne razviti epidemija. Šolska mladina do sedaj ni posebno prizadeta; vzlic temu odredil je c. kr. mestni šolski svet, da se z današnjim dnevom zaključijo vse mestne ljudske šole in otroški vrtci in da ostanejo zaprti do 2. januvarja 1901; tudi k običajnim božičnicam je pristop vnanjemu občinstvu zabranjen. Ta odredba umestna je že zaradi tega, da se razidejo učenci sedaj, ko bolezen še ni nevarno razširjena in da se prepreči nadaljnje razširjevanje teh epidemičnih boleznij.
— K otvoritvi slovenske umetniške razstave v Zagrebu. Otvoritev slovenske umetniške razstave se bode vršila v soboto opoludne slovesno v umetniškem pa viljonu v Zagrebu. Zvečer bo svečanostna predstava Cankarjeve drame .Jakob Ruda", po predstavi pa bo komers v resta vrantu .pri treh gavranih". V nedeljo ob pol 12 uri priredi društvo hrvatskih književnikov v vseučiliški avli Prešernovo akademijo. Slavnostni nagovor bo imel predsednik društva Ivan vitez Trn-ski, predaval pa bo S t j. pl. M i le ti d. Nato zapoje .Kolo" .Liepa naša domovina"
in „Luna sije". Končno bo deklamoval g Ign. Borštnik odlomke iz Prešernovega .Krsta pri Savici". Zvečer ob pol 8. uri bo zopet svečanostna predstava in se bo pela opera .Nikolaj Zr in j s ki". Želeti je, da se udeleže* Slovenci v večjem številu teh slavnostij na čast slovenske umetnosti in Prešernu. Zlasti pa naj bi bilo zastopano nase časopisje. Tndi hrvatski listi so poslali v Ljubljano svoje poročevalce o priliki I. slovenske umetniške razstave. Slovensko umetniško društvo pošlje deputacijo.
— ..Slovensko umetniško društvo". Radi slovenske umetniške razstave v Zagrebu ima jutri, v torek zvečer ob 8. uri odbor svojo sejo. Povabljeni so tudi vsi gg. umetniki-Členi. Seja bo v mali sobi .pri roži".
— Umrl je danes ponoči tukajšnji mestni komisar gospod Josip Križaj po dolgotrajni mučni bolezni vsled otrpnenja srca v starosti 58 let. Pokojnik bil je uzo-ren uradnik, vrl narodnjak ter vsled konci lijantnega svojega značaja splošno priljub ljen. Bil je v času narodnega preporoda in ob času znane pravde .Južnega Sokola", delaven člen tega društva, kar bode starejšim njegovim tovarišem še gotovo v spo minu. Bodi vrlemu možu lahka žemljica in ljub spomin!
— ,,Moja deca". Znani in velepriljub-ljeni slovenski pesnik Ivan N. Resman izda v kratkem svoje izbrane pesmi, ka terim je dodal tudi mnogo neobjavljenih. Zbirka .Moja deca" izide pri Dragotinu Hri barju v Celju za Božič.
— Grobni spomenik Ivanu Knavsu, prvemu predse dniku .Okrajne posojilnice" v Krškem, namerava postaviti ta posojilnica, ki je v ta namen za sedaj odločila 100 K. Ker pa ta vsota za dostojen spomenik, kakršnega je rajnki zaslužil, ne zadostuje, prosi ona s tem sorodnike in prijatelje pokojnega, da bi v ta namen kaj darovali in ji blagovolili poslati.
— Aretovanje nevarnega tatu. Orož-niški četovodja g. Jos. T o m a ž i č na Raki je dne 12. t. m. zasačil nevarnega, mnogo zasledovanega tatu Jurija Petana iz Sromelj pri Brežicah. Tat, katerega so iz ročili sodišču v Krškem, je imel pri sebi nabit samokres, dve srebrni uri, zlato verižico in nekaj denarja. Za omogočenje aretiranja si je pridobil posebnih zaslug orož. stražmojster v Krškem g. P u š n i k.
— Tatvine. Hlapcu Ivanu Finku na Dolenski cesti štev. 3 je nekdo ukradel iz kovčega, katerega je imel v podstrešju na hlevu 34 kron. Prijeli so delavca Boštjana Hauptmana, ki je bil na sumu, da je tat vino izvršil. Le-ta je tudi neki priznal, da je on storilec. — Gostilničarki M. V. so bili iz sobe ukradeni zlati uhani z brilanti vredni 70 kron, in natakarici pri tej gostilničarki pa je tat odnesel temno-zeleno krilo
— Napad. Na Poljanski cesti je mizarski pomočnik F. Kregar iz Hradeckega vasi napadel črevljarskega pomočnika Petra Gaberška. Isti je tudi napadel črevljarja Franceta Gorenca in ga vrgel ob tla. Kre-garja je policija zaprla.
— Dva brata sta se včeraj zvečer na sv. Petra cesti stepla. Jeden je bil na čelu hudo ranjen.
— Zemlje je kradel postopač Ferdinand Goestl v pekarni na Starem trgu št. 3.
* Tolstega „Truplo". Najnovejša drama Tolstega se imenuje .Trup", t. j. truplo. Vsebina je tale: Subaltern uradnik ima lepo mlado ženo. Ker je pijanec, izgubi svojo službo, njegova žena pa si dobi mesto v neki tovarni. Tovarnar se zaljubi v ženo ter se hoče ž njo oženiti. Ker pa prvi mož — pijanec — še živi, je poroka nemožna. Zaljubljenca pridobita pijanca za malo pokojnino, da se je dal razklicati za — mrtvega. Iz reke potegnejo truplo, in žena trdi, da je mrtvec njen mož pijanec. Na to se tovarnar poroči s svojo ljubimko. Prvi soprog pa se napije ter izda vse. Vsi trije pridejo pred sodišče, ki jih pošlje v Sibirijo.
* Nesreča v cerkvi. V Sagu na Ogrskem se je v cerkvi unela neka preproga, in ogenj se je prijel tudi obleke blizu ondi klečoče deklice. Več deklet ji je hitelo na pomoč, a tudi njihove obleke so se unela. Troje deklet je radi opeklin umrlo še tistega dne. Osem drugih deklet in dvoje fantov pa se je močno opeklo.
* Volkovi na Ogrskem so na zimo jako siloviti. Neka ženska Drohar iz Belesa
je Sla po glavni cesti domov A volkovi so jo napadli in požrli. Ogrski lovci so pač izredno — slabi 1
* Lepo plačilo. V čabadki je dobil zdravnik dr. Josip Antunovič" po nekem bolniku, katerega je dolgo zdravil in ki je končno umrl, 60.000 K dedSčine. Tako dobro pač še ni kmalu kak bolnik plačal zdravnika f
* Velik požar. Iz Revala poročajo, da je tovarna .Dvigatelj", ki izdeluje Vagone, večinoma zgorela. Škode je za 850000 rabljev. Zgorelo je popolnoma 7 oseb, 4 pa še pogrešajo.
* Japonska cesarica Harvako je baje jako napredna. Žensko izobrazovanje podpira z vsem svojim vplivom. Tudi igralke smejo biti. kar je doslej prepovedoval poseben zakon. Poklicala je tuje gledališke igralce in režiserje v deželo, da dvignejo japonsko gledališko umetnost. Cesarica je dala prevesti na japonski jezik najslavnejše drame svetovne literature. Ko se je začela vojna s Kitajsko, je poslalo mnogo Kitajcev, ki so imeli za žene Japonke, svoje soproge domov. Cesarica jim je dobila službe. Japonski šolski zakon ukazuje, da morajo hoditi tudi deklice do 14. leta v šolo V raznih japonskih mestih pa je ustanovila cesarica višje dekliške šole, kjer se uče dekleta tujih jezikov i. dr. Tudi na vseučilišče smejo hoditi učit se japonska dekleta. Da imajo ekspeditorice, telegrafiitovke in tele-fonistovke, je naravno. V Tokiu je neka gospa TelSino — odvetnica. Troje aristo kratinj je ustanovilo v družbi cesarice žensko univerzo, ki se otvori letos.
Telefonska in brzojavna poročila.
Žiri 17. decembra. Včerajšnji volilni shod izvršil se je sijajno, akoravno je bil ob isti uri konkurenčni klerikalni shod. Udeležba pri našem shodu je bila velika. Govorila sta z lepim uspehom dr. Tavčar in dr. T rili er. Navzoči volilci so navdušeno in soglasno obljubili, voliti Božiča.
Š kočij a n 17. decembra. Včerajšnji volilni shod gospoda Zupančiča v Škocijanu se je sijajno izvršil.
Slovenji gradeč 17 decembra. Na dobro obiskanem shodu v Sloven. Gradcu razložil je Dragotin Hribar svoj program, kateri je bil z veliko večino navzočih in volilnih mož z navdušenjem odobren.
Praga 17. decembra. Na včerajšnjem shodu mladočeških zaupnih mož je imel dr. Herold oster govor proti agrarcem in narodnim delavcem. Lista kandidatov se je soglasno odobrila ter se objavi še ta teden v vseh treh čeških deželah hkratu.
Brno i v. decembra. Na shodu mladočeških zaupnih mož je imel dr. Stranskv govor o položaju. Koncem zborovanja sta se sprejeli dve resoluciji. Prva pravi, da ostanejo mladočeški poslanci v energični opoziciji tako dolgo, da dosežejo popolno enakopravnost z Nemci! Druga resolucija obsoja najostrejše klerikalno rovarstvo. Du-hovništvo zlorablja svoj vzvišeni poklic na škodo naroda in le s tem namenom, da prikrije svoje slabosti.
Lvov 17. decembra. Znani poljski slikar Kosak je imel včeraj dvoboj z ravnateljem krakovske akademije umetnosti. Ravnatelj je bil ranjen.
Lvov 17. decembra. V uredništvo „Monitorja" je prišel neki mož, ki je iskal nekega poslanca V. kurije. Začel je razgrajati in trgati papirje. Ko so ga zaprli, so našli pri njem revolver.
Madrid 17. dec. V luki Maiaga se je potopila velika nemška ladija ter je utonilo nad 100 mož.
Berolin 17. dec. Cesar Viljem je nagovoril s Kitajske povrnivše se vojake, rekoč: „Kamor pošljem svoje fante, povsod store svojo dolžnost"
Naznanilo.
Onim dijakom, katere so pognale pre častite ljubljanske nune, ker so čitali .Slovenski Narod", preko praga, so odprta vrata vsako opoludne pri meni.
V Ljubljani, 16. decembra 1900.'
Franja dr. Tavčarjeva.
Meteorologično poročilo.
Dec. j	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	ÏÏ o. +■ o iS	Vetrovi	Nebo	fi **« »
15	9. zvečor	745 0	— 5-2	brezvetr..	megla	
16	7. zjutraj 2. popol.	7431 743 5	— 6 6 si. sever — 0 3 al. 8vzhod		megla jasno	o o
n	9. zvečer	7462	— 33	al. sever	megla	1
17.	7. zjutraj 2. popol.	7463 745 5	— 5 3 — 20	sr. szahod brezvetr.	megla megla	o č>
Srednja temperatura sobote iu nedelje — 45° in —30', nor-male: —16" in 1*7*.
Dunajska borza
Skupni drSavm dolg v uovab. . 98*35
Skupni državni dolg v jrebro ,      .  . 9810
avstrijska zlata renta ... 118*05
Avstrijska kronska renta 4°/,,      ... 9866
Odrska zlata renta 4°/0    > .. 117*10
Ogrska kronska renta 4e 0   . 9220
Avstro-ogrske bančne tSeodca      ,  .   . 1692 —
Kreditne delnica . . 610-75
•jondon vista  ... 240*10
"Samski drž. bankovc ?* 100 mark 117 62
80 mark .... 23 49
80 frankov   .... .   . 1914
Italijanski bankovci. 90 70
'j. kr cekini . 11*37
Ljubljanska kreditna banka
Laibacher Creditbank
v Špitalskih ulicah št. 2
•nenjalnica v pritličju
sprejema vlog-e na hranilne knjižice ter iste obrestuje po -4 % od dne vlotfe do dne »3 \ i^a.
*°/0 rentnl davek od teh hranilnih vlog plača banka sama.
Ljubljanska kreditna banka
izplnc-n tudi večje Mvote brez odpovedi. (1877— 79;
Zunanjim vlagateljem
so na željo poštno hranilnične položnice na razpolago   v  svrho   po»(nino proste
vpoSiljatve zneskov.
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš preljubijeni, nepozabni soprog, oziroma oče, stari oče m tast, gospod
Štefan Tavčar
bivši hišni posestnik in trgovec
danes v soboto ob 4. uri popoludne po dolgi, mučni bulezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 69. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bode v ponedeljek, dne 17. decen;bra t. I., ob 9. uri zjutraj iz hiše žalosti na tukajšno pokopališče.
Sv. maše zadušnice darovale se bodo v župni cerkvi v Selcih.
Blagega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. ,2577)
Selca, dne 15. decembra 1900.
JVBarlJa Tnvrar. soproga. — JFrane Tavčar, posestnik in trgovec, sin. — Veronika Ta« car in Bariea Kotile roj. Tavčar, hčeri. — «0u»ip Kotiir, posestnik, zet — A polonija Tavčar roj. Kr/ar, sinàha. — Franc, JVlarica Tai car in Jotiko MoMir, vnuki.
Bogu vsemogočnemu se je dopadlo, da je po dolgi bolezni naš ljubljeni stric in tast. gospod
Josip Križaj
mestni komisar in hi&ni posestnik
v nedeljo, dne" 16. t. m., proti polnoči, v 58. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajneega bode v torek dne 18. t. m. ob 3. uri popoludne iz hiše žalosti, Poljanska cesta &t. 17, na pokopališke pri sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v stolni cerkvi in v cerkvi sv. Petra.
Blagi rajnik se priporoča v molitev in v trajen spomin.
V Ljubljani, 17. decembra 1900.
(2582)
Globoko žalujoča rodbina Janka Križaj-a.
Najbolje učinkujoča železo-arsenasta voda proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-ja'nicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah
HExVRIH .n.lTTO.\l. Dunaj,
c. in kr. avstr. dvorni in komorni založnik.
ram arij a
z mešanim blagom na dobrem (2569) prostoru se ceno proda. 2
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda".
Css. Kr. azijske ^   državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljave'.! od dne l. oktobra IVO . teta. Cihcd iz Ljubljane juž. kol. Pro^i čez Trbiž. Ob li. uri > m po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Fran/ensfeste. Ljubno: čez Selzth.-J v Aussee Soluograd; Sez K;em-Reifl:ug v Sieyr, v Line na Du-uaj via Amsteften. — Ob 7. ari 17 m zjutraj osobni vla v Trbiž. Pontabe., Beljak, Celovec, Fianzensfeste. Liubno Dunaj; če-s Selzthal v Solnograd, Ioomost, ^ez Amsetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob ne-deliah in praznikih v Line — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak Celovec, Ljubno, S-nzth^i. Dunaj. — Ob i. uri 6 m popoldne osobni vi:ik v Trbiž. Beljak, Ceiovc, Franzensfe^te. Ljubno. '5ez Selzthal v Soinograd. Lend-Gastein, 7,A\ b jezeru, Inomost, Bregene, Curih. Genovo, Pariz; čez Klein Re.flifg v Steyr, Line Budejeviee, Plzen, Aiar.jiue vi.rs, Hcb. Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, Dnnai via Arostetten. — Proga v Novo mesta in v Sočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m BJurraj, ob i. uri 5 m popoludne, ob 6. uri rjo m zv '-er. Prihod v Ljubljane ji.ž. kol. Prcga iz Tr-iz". 0 ori 15 m -jutraj osobni vlak z Dunaja v a Ar :M^-nen, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba. Ma-irnih varov, Plzua, Bu-dejevic. Sobiojrrada Linca, S;eyra, Ansseea, Ljubna. Celovca. Beljaka Fraazensfesie. — Ob 1. uri 16 m d'i.;oludne os bni vlak z Dunaja via Amstetten, Kar-Joeih varov, Heb., Marijinih varov, Plzna, Bndejevic, t ..UMijrada, Lin ca, Stevra, Pariza, Gene ve, Curiha, Bregeuca. Inomosta Zeli* ob jezeru. Leud-Gasteiii-t, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. Ob 4 uri 38 m popoludne osobuj vlak z Dunaja. L *b ia, Selzthal a, Beljaka, Cel -vca, Franzc-nsfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah m praznikih iz Linca. — Progi iz Novega mesta In Kočevja Osobm vtaki: Ob 8. uri m ¿1 m zjutraj, b z. uri m popoludne in ob 8. nri ".8 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob i. uri 28 rc zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. ari 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz i'amnika Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob o. uri 10 m zvečer.
-v
^^^^^fe^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^fe^^^^ ?f?. vTt^t^R â& ^I*?.i^^I^.3*Iž.i<-4*--^I*g.i^^jfe^^^'»
m
m m
m
m m
n m
Št. 40.761
Razglas.
(2560—2)
Pri nekem tukajšnjem pau, ki je ogrizki enega človeka in več drugih psov, se je uradno konst&tovalo, da, je bil stekel.
Z ozirom na to, uvaja se v smisla § 35. zakona z dne 29. februvarja 1880, drž. zak. št. 35, za mesto Ljucipno in za okrožje 4 kii metrov, trimesečni pasji kontumac.
V t^rn času smejo se psi le s trdno torbo, ki bede popad;>nje popolnoma zabranje vala, na ulice spuščati, ali se pa morajo zunaj hiš« voditi na vrvici
Psi se ne smejo jemati v javne lokale, kakor gostilne, kavarne itd.
Ako bi kdo pri svojem psu zapazil sumljive znake, mora to takoj prijaviti mestnemu magistratu, psa pa do daljne odredbe varno zapreti.
Pse, ki se brez torbe, ali s tako iz mehkega usnja napravljeno torbo, ki popa danja ne zabranjuje, zasačijo zunaj biš, bode koniač polovil in pokončal; proti nemarnim lastnikom pa se bo postopalo po doti^nih zakonitih določbah.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 12 decembra 1900.
priznano najboljšega izdelka
za rodbine in obrtnike
priporoča
zaloga šivalnih **ttj«-«»J
Ljubljana, Dunajska cesta št. 17.
Ako se zahteve, pošljem cenike brezplačno m po&tnine prosto. (2076—12)
Prodaja vina.
Podpisani prodaja pristna istrska vina, teran, refoškat, rudeči Opollo iz Visa, kakor tudi izvrstna bela vina od 15 kr. naprej iz kleti v Pulju (Pola) ali iz Vodnjana (Dignano, Istra).
Istotako se prodaja tudi
pâSTfino namizno olje.Tgžai
Krištof CoSSOVel in drug
(2524 —4;     veletržec v Pulju, Istra.
Božična darila
v največji izberi ter najraznovrstnejša
n. pr.: krasne papeterije pismenega papirja v najmodernejši obliki ******
dražestni albumi za slike (fotografije) *******
najmodernejši albumi za dopisnice *******
moderne poezijske spominske knjige ********
različne novitete v pisalnih garniturah ******
mične novosti v raznih okvirih za slike v secesijoni-stičnem slogu *  *   *  * *
najboljše fotografične stroje in vse v to stroko spadajoče predmete *******
praktične listnice in denarnice ********
nnkavne kineške šatule, pa-hiače, važne itd.   *   *   * *
krasno izbirko božičnih, novoletnih in drugih razglednic itd. itd. ******
priporoča najuljudneje
Jos. Petrič v Ljubljani
tovarna papirnih izdelkov. t2555-2t
Iščem pisarja
popolnoma zmožnega slovenskega in nemškega jezika in z lepo pisavo. ,
Advokat dr. Mosche.
(2580)
,,Bralno društvo" v Selcih kupi
»Ljubljanski Zvon"
in sicer letnike: 1897, 1898 in 1899 vezane. Ponudniki blagovolijo naj se obrniti na društvo. (2570—1)
Učenec upomočnik
se takoj sprejmeta v trgovino z mešanim blagom. 2573-1
Kje? pove upravništvo „Slov. Naroda".
Županstvo v Sodr^žici išče izkušenega
občinskega tajnika.
Plača po dog >voru   Vstop ob novem letu. (2541—3)
sprejmejo se v stanovanj« in 'hrano pod ugodnimi pogoji. Strogo nadzorstvo in prilika se izobraziti Biblijoteka m in^trukcija je v hiši.
Naslov pove iz prijaznosti upravniStvo „SIov. Naroda". (2581—1)
nnajsko melanžo
žgano kavo, mešanih najfinejših vrst
(2u23)      |iri|toroea » II.     — Kil«
Edmund Kavčič
Prešernove ulice, nasproti glavni pošti.
ŽBriačeo * * * * * ^ koledar
za I. 1901.
je izšel v Trstu. Koledar prinaša šaljivo gradivo in lepe slike. Dobiš ga povsod, kjer prodajajo „Brivca"
Stane 25 nov. (50 stot.)
Kdor se naroči  na ^Brivca", plača 6 kron na leto.
Božična darila\\l
55ži. S kron
g&gr li. eu-v e 1 o
in višje, dalje najfineje izdelana
konfekcija za dame, gospode in otroke
vse zdaj pred Božičem po čudovito znižanih cenah.
Dobiva se le
v angleškem skiadišču oblek
v Ljubljani, na voglu sv. Petra in Resljeve ceste št. 3.
(2575_2)      z ™lesp°što-nJem        ©3?Qgaa,v SmtttoTlo.
-4m
V hotelu „Virant
V      J v* t>l j ^1 ix i
sprejemajo se naročila na obed in večerjo.
Istotam se sprejmo gospodične v kuhinjsko vežbanje. Poučuje kuharica z Dunaja. (2578—d
U^ST Tudi je na razpolago velika clverana pripravna za plesne vaje i. t. d. kacega društva. \
Dalje velika klet za vinske trgovce ali kaj jedna-******   cega pripravna.   ***** «
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".